Na vsebino
EN

018-017/2013-2 Univerzitetni klinični center Maribor

Številka: 018-017/2013-2
Datum sprejema: 4. 2. 2013

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter mag. Maje Bilbija in Vide Kostanjevec kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila »Izbira izvajalca strokovnega nadzora na objektu Klinični oddelek za onkologijo in radioterapijo v UKC Maribor – onkologija in radioterapija«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Štraf d.o.o., Skorba 40a, Hajdina (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 4. 2. 2013

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila »Izbira izvajalca strokovnega nadzora na objektu Klinični oddelek za onkologijo in radioterapijo v UKC Maribor – onkologija in radioterapija«. Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 23. 11. 2012, pod št. objave JN12707/2012. Naročnik je dne 13. 12. 2012, pod št. MG-870/12, izdal Obvestilo o oddaji javnega naročila ponudniku INKA, Matija Kajba s.p., Gradiška 324, Pesnica pri Mariboru (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je zoper navedeno odločitev naročnika z vlogo z dne 28. 12. 2012 vložil zahtevek za revizijo, saj meni, da bi naročnik ponudbo izbranega ponudnika moral izločiti. Navaja, da izbrani ponudnik ni sledil navodilom iz razpisne dokumentacije, da izpolni, podpiše in žigosa vse obrazce, in sicer ni podpisal OBR-6.4 in OBR-6.5, saj sta ga podpisala podizvajalca, ki sta tudi napačno navedena na navedenih obrazcih namesto izbranega ponudnika. Dalje vlagatelj navaja, da je referenčno potrdilo v OBR-6.2.1 nepravilno in neveljavno. Kot naročnik referenčnega posla je naveden UKC Maribor, kar je po mnenju vlagatelja neveljavno, saj je potrdilo podpisal direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, dalje iz opisa del ni razvidno, za kakšno delo ali storitev je bilo potrdilo izdano, prav tako ni razvidno, da so dela ocenjena pozitivno. Vlagatelj še izpostavlja, da je izbrani ponudnik pričel z opravljanjem dejavnosti dne 20. 6. 2012 in zato ni mogel izvesti referenčnih del, ki so se zaključila dne 31. 12. 2010. Iz istega razloga sta po mnenju vlagatelja neveljavni referenčni potrdili v OBR-6.2.2 in OBR-6.3.2, saj so se dela začela izvajati že dne 30. 9. 2011 in referenčni potrdili v OBR-6.2.3 in OBR-6.3.3, kjer so se dela začela izvajati dne 22. 11. 2011, dela pa je izvedel INKA, Zmago Kajba s.p., ki je z opravljanjem dejavnosti prenehal dne 31. 7. 2012. Glede referenčnih potrdil v OBR-6.4.1, OBR-6.4.2 in OBR-6.4.3 vlagatelj navaja, da niso veljavna, ker nobeno od potrdil ni pozitivno ocenjeno, referenčno potrdilo v OBR-6.5.2 pa ni veljavno, ker se nanaša na strokovni nadzor nad menjavo strelovoda in dogradnjo inštalacij zaradi menjave oken na obstoječem objektu, zahteve iz razpisne dokumentacije pa je treba razlagati tako, da so ponudniki morali dokazati reference za enakovredna dela, kot so dela v predmetnem javnem naročilu, ta pa so neprimerljivo zahtevnejša, obširnejša in cenovno dražja kot referenčna dela.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 8. 1. 2013 izjasnil o navedbah vlagatelja. Meni, da je v celoti sledil navodilom naročnika v razpisni dokumentaciji in je ustrezno izpolnil, podpisal in žigosal vse obrazce iz točke 2.2 razpisne dokumentacije. Izbrani ponudnik opozarja na OBR-6.1, v katerem je bilo jasno navedeno, kdo mora izpolniti in podpisati OBR-6.3 do 6.5, in sicer ponudnik oziroma podizvajalec za posamezno področje. Glede navedb vlagatelja o neveljavnosti referenčnega potrdila v OBR-6.2.1 pojasni, da je pri nazivu in naslovu naročnika referenčnega posla prišlo do napake, ki predstavlja nebistveno pomanjkljivost, saj ne zmanjšuje veljavnosti potrdila, ki je pravilno podpisano in žigosano s strani pooblaščene osebe Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor. Iz potrdila je že iz naziva izvedenega projekta jasno razvidno, za kakšno vrsto del je bilo izdano (adaptacija laboratorija z nadzidavo II. in III. nadstropja...), glede pozitivno ocenjenih del pa izbrani ponudnik poudarja, da je natančno sledil navodilom v razpisni dokumentaciji in v obrazcih, iz katerih izhaja, da je morala biti pozitivno ocenjena referenca in ne referenčno potrdilo, v referenčnem potrdilu pa za to tudi ni bilo predvidene nobene rubrike. Iz navedenega izhaja, da je ugotavljanje pozitivnosti reference pristojnost naročnika (enako izbrani ponudnik pojasni glede navedb vlagatelja o neveljavnosti referenčnih potrdil v OBR-6.4.1, OBR-6.4.2 in OBR-6.4.3). Izbrani ponudnik dalje pojasni, da je v OBR-6.2 razvidno, kdo je ponudnik in kdo odgovorni nadzornik, enako izhaja tudi iz referenčnega potrdila, izbrani ponudnik pa je pravni naslednik INKA, Zmago Kajba, s.p., čigar podjetje je bilo v letu 2012 preneseno na izbranega ponudnika in se je s tem zagotovila kontinuiteta istega dela z istim odgovornim nadzornikom (o navedenem izbrani ponudnik prilaga dokazila). Izbrani ponudnik zato meni, da lahko uveljavlja reference, ki jih je pridobil INKA, Zmago Kajba, s.p. Izbrani ponudnik enako pojasni za ostala referenčna potrdila, glede katerih mu vlagatelj očita neveljavnost zaradi obdobja pričetka izvajanja del, pri čemer glede referenčnega potrdila v OBR-6.2.3 še navaja, da je dela od 1. 8. 2012 naprej opravljal Zmago Kajba kot odgovorni nadzornik, vendar v okviru izbranega ponudnika, kar na gradbiščni tabli ni bilo ažurirano. Glede očitkov vlagatelja o neustreznosti referenčnih del v OBR-6.5.2 izbrani ponudnik opozarja, da je naročnik zahteval projekte podobne zahtevnosti in ne enakovredna dela. Ker naročnik podobnih del ni natančneje definiral, je to potrebno razlagati v korist ponudnikov. Ker naročnik v razpisni dokumentaciji ni navedel niti zahtevane višine referenc, tudi cena izvedenih referenčnih del ne more biti pogoj za presojanje ustreznosti referenčnih del.
Naročnik je s sklepom, izdanim dne 11. 1. 2013, pod št. MG-28/13, zahtevek za revizijo zavrnil. Glede izpolnitve in podpisa OBR-6.4 in OBR-6.5 navaja, da napačna navedba izbranega ponudnika in dejstvo, da obrazcev ni podpisal izbrani ponudnik, predstavlja nebistveno formalno pomanjkljivost, ki ne ustvarja nejasnosti glede osebe izbranega ponudnika ter njegovih podizvajalcev, saj iz ostale ponudbene dokumentacije nedvoumno izhaja dejansko stanje. Glede očitkov vlagatelja o neustreznem referenčnem potrdilu v OBR-6.2.1 in OBR-6.3.1 naročnik sledi izbranemu ponudniku v tem, da je pri nazivu in naslovu naročnika referenčnih del prišlo do napake, ki pa ne zmanjšuje teže in veljavnosti referenc, saj sta referenčni potrdili pravilno podpisani in žigosani s strani pooblaščene osebe Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, zato gre po mnenju naročnika za nebistveno pomanjkljivost. Kolikor bi se naročniku pojavil sum glede ustreznosti del, pa ima možnost podatke preveriti. Glede vrste opravljenih referenčnih del in pozitivne ocene del naročnik povzame navedbe izbranega ponudnika in še dodaja, da je razpisna dokumentacija ob upoštevanju dejstva, da naročnik v obrazcih ni predvidel posebne rubrike za vpis ocene del, nejasna, kar ne sme iti v škodo ponudnikov (enako naročnik pojasni glede referenc v OBR-6.4.1, OBR-6.4.2 in OBR-6.4.3). Naročnik v nadaljevanju povzame navedbe izbranega ponudnika glede prenosa dejavnosti na izbranega ponudnika in v zvezi s tem pridobljeno pravico do referenc ter navedbe glede ustreznosti referenčnih del v OBR-6.5.2.

Naročnik je z vlogo z dne 15. 1. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je sporno vprašanje, ali je naročnik pri ugotovitvi popolnosti ponudbe izbranega ponudnika ravnal skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), v povezavi z zahtevami iz razpisne dokumentacije. V skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 mora namreč naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb skladno z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne, popolna ponudba pa je tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje, da izbrani ni izpolnil, podpisal in žigosal vseh obrazcev, kar konkretizira z nepravilno navedbo podatkov o izbranem ponudniku in podpisom OBR-6.4 in OBR-6.5.

Obličnost ponudbenih dokumentov je treba presojati glede na konkretna navodila, ki jih naročnik določi v razpisni dokumentaciji, ob upoštevanju pravil ZJN-2 o dopustnih dopolnitvah formalno nepopolnih ponudb. Navodila o izpolnitvi in podpisu ponudbenih dokumentov je naročnik v konkretnem primeru določil v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila), in sicer v točki 2.3 Izpolnitev razpisne dokumentacije oziroma celotne ponudbe. Navedel je, da mora biti celotna ponudbena dokumentacija natipkana ali napisana s čitljivo pisavo, ki se je ne da izbrisati brez posebnih sredstev za brisanje, vsebine obrazcev, izjav, listin in dokumentov pa ni dovoljeno spreminjati. Ponudniki so morali podpisati, žigosati in parafirati vsako stran vzorca pogodbe ter vse ostale obrazce iz točke 2.2 navodil. V okviru točke 2.2. navodil je naročnik navedel, da bo popolna tista ponudba, ki bo pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna, za popolnost ponudbe pa mora ponudnik v ponudbi priložiti dokumente, ki so v nadaljevanju našteti med njimi tudi OBR-6.4 (Reference ponudnika strokovnega nadzora – za strojno področje) in OBR-6.5 (Reference ponudnika strokovnega nadzora – za elektro področje), s katerima je ponudnik dokazoval tehnično sposobnost za posamezno področje.

Dejansko stanje glede ponudbene vsebine izbranega ponudnika v tem delu je med strankama nesporno. Izbrani ponudnik je v ponudbi priložil OBR-6.4 in OBR-6.5, v katerih je v rubriki, namenjeni za vpis podatkov o ponudniku, navedel podatke o podizvajalcih (družbi F. in družbi E.), s katerima naj bi izvedel posamezna dela, v rubriki, kjer je predviden žig in podpis ponudnika, pa se nahaja žig podizvajalcev in podpis njihovih pooblaščenih oseb. Vlagatelj meni, da sta obrazca nepravilno izpolnjena, podpisana in žigosana, izbrani ponudnik je prepričan, da je sledil navodilom naročnika v OBR-6.1, medtem ko naročnik meni, da gre v vsakem primeru za nebistvene formalne pomanjkljivosti.

Državna revizijska komisija je pri presoji spornega vprašanja vpogledala v OBR-6.1 (Izjava o izpolnjevanju pogojev podizvajalcev), katerega je izbrani ponudnik predložil za podizvajalca, družbo E. in družbo F., skladno z navodili naročnika v točki 2.2 navodil, v povezavi s točko 1.5.2 (Podizvajalci). V navedeni izjavi je uvodoma navedeno, da se s to izjavo dokazuje izpolnjevanje tistih pogojev iz točke 2.12 navodil, za katere je naročnik pri posameznem pogoju navedel, da zadostuje predložitev te izjave. V točki 2.12 navodil naročnik sicer ni navedel, kateri pogoj je možno izpolniti le s predložitvijo izjave v OBR-6.1, je pa v petem odstavku točke 1.5.2 navodil (Podizvajalci) navedel, da kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalci, mora določene pogoje izpolnjevati tudi podizvajalec, ki sodeluje pri izvedbi javnega naročila, med drugim tudi pogoj o izvedenem strokovnem nadzoru na vsaj treh zdravstvenih objektih za strojno področje – točka 2.12.15 (izpolnjen OBR-6.4 in referenčna potrdila 6.4.1 do 6.4.3) in pogoj o izvedenem strokovnem nadzoru za elektro področje – točka 2.12.16 (izpolnjen OBR-6.5 in referenčna potrdila 6.5.1 do 6.5.3).

Iz navedenega po oceni Državne revizijske komisije izhaja, da so ponudniki pogoja iz točke 2.12.15 in 2.12.16 navodil lahko izpolnili tudi s podizvajalci, kar pomeni, da jim v tem primeru ni bilo treba dokazovati, da tudi sami izpolnjujejo te pogoje. Glede na navedeno ni najti razloga, da v takšnem primeru ne bi dopustili, da obrazce, ki jih je naročnik predpisal za dokazovanje navedenih pogojev izpolni, podpiše in žigosa podizvajalec, kar je tudi logično in smiselno, saj gre za reference, ki jih je pridobil in jih uveljavlja podizvajalec. Da je takšno razumevanje naročnikovih zahtev smiselno, pa izhaja iz dejstva, da so tudi referenčna potrdila (priloge k OBR-6.4 in OBR-6.5), katera je naročnik prav tako predpisal za dokazovanje navedenih pogojev, izdana podizvajalcema, ki sta izvedla referenčne posle in ne izbranemu ponudniku.

Kot izhaja iz Seznama podizvajalcev za izvajanje strokovnega nadzora na objektu Klinični oddelek za onkologijo in radioterapijo v UKC Maribor, ki ga je v ponudbi predložil ponudnik, je kot podizvajalca navedel družbo F., za izvedbo strokovnega nadzora strojno instalacijskih del in opreme ter družbo E. za izvedbo strokovnega nadzora elektro instalacijskih del in opreme. Navedena podizvajalca sta v OBR-6.1, v točki 5, podala izjavo, da sta v obdobju treh let pred objavo tega naročila izvedla nadzor na vsaj treh zdravstvenih objektih za gradbeno ali strojno ali elektro področje (kot opomba pa je bilo navedeno, da je treba predložiti še reference ponudnika (OBR-6.3 do 6.5) in izpolnjen obrazec – referenčno potrdilo (OBR-6.3.1 do 6.5.3), posebej za nadzornika za gradbeno področje ali strojno področje ali elektro področje). Iz OBR-6.4 in temu priloženih referenčnih potrdil (OBR-6.4.1 do 6.4.3) ter OBR-6.5 in temu priloženih referenčnih potrdil (OBR-6.5.1 do 6.5.3) izhaja, da je izbrani ponudnik pogoje v tem delu dokazoval s podizvajalci, zato dejstvo, da so v OBR-6.4 in OBR-6.5 navedeni podatki o podizvajalcih, ki sta obrazca tudi podpisala in žigosala, ne predstavlja podlage za zaključek, da izbrani ponudnik ni upošteval oziroma pravilno razumel naročnikovih navodil, naročniku pa zato ni mogoče očitati kršitve navodil iz razpisne dokumentacije, ker je ponudbo izbranega ponudnika v tem delu ocenil za popolno.

Med strankama je dalje sporno vprašanje, ali je izbrani ponudnik dokazal tehnično sposobnost skladno z zahtevami naročnika v razpisni dokumentaciji v točkah od 2.12.12 do 2.12.16 navodil.

Izhodišče za preverjanje tehnične in kadrovske sposobnosti predstavlja 45. člen ZJN-2, ki v drugi alineji točke a) drugega odstavka določa, da lahko gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje tehnične sposobnosti s seznamom najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov. Gospodarski subjekt mora predložiti dokazilo o dobavi in storitvah, če je bil naročnik po tem zakonu, v obliki izjav, ki jih izda ali sopodpiše pristojni organ, ali v obliki pogodb, računov ipd., oziroma če naročnik ni bil naročnik po tem zakonu, v obliki izjave naročnika ali v obliki pogodbe oziroma delov pogodbe v zvezi z javnim naročilom ali računom, ali, če tega ni, v obliki izjave gospodarskega subjekta.

Vlagatelj izpodbija veljavnost oziroma pravilnost referenčnega potrdila v OBR-6.2.1 (za reference ponudnika strokovnega nadzora – vodilni nadzornik) in po vsebini enako referenčno potrdilo v OBR-6.3.1 (za reference ponudnika strokovnega nadzora – za gradbeno področje), v katerem je kot naročnik referenčnega posla naveden UKC Maribor, Ljubljanska 5, Maribor, kot opis del je navedena adaptacija laboratorija z nadzidavo II. in III. nadstropja ob Ulici talcev in Sodni ulici v Mariboru po pogodbi št. JN1-G/41/09 z dne 15. 3. 2010, uporabno dovoljenje št. 351-1661/2010/9 (7122) z dne 26. 1. 2011. Z navedeno referenco je izbrani ponudnik dokazoval pogoj iz točke 2.12.13 navodil (reference vodilnega ponudnika), in sicer, da je v obdobju treh let pred objavo tega naročila izvedel nadzor na vsaj treh zdravstvenih objektih in pogoj iz točke 2.12.14 navodil (reference ponudnika – gradbenega), s katerim je dokazoval, da je v obdobju treh let pred objavo tega naročila izvedel nadzor na vsaj treh zdravstvenih objektih.

Vlagatelja moti dejstvo, da je v navedenih referenčnih potrdilih kot naročnik naveden UKC Maribor, medtem ko je potrdili podpisala pooblaščena oseba Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor. Izbrani ponudnik in naročnik navedenim ugotovitvam vlagatelja ne nasprotujeta, ampak opozarjata, da je šlo zgolj za napako v navedbi podatkov o naročniku referenčnega posla. Državna revizijska komisija ocenjuje, da ob upoštevanju dejstva, da je iz OBR-6.2 in OBR-6.3 jasno razvidno, kdo je naročnik referenčnega posla ter da sta referenčni potrdili žigosani s strani naročnika referenčnega posla, Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, in podpisani s strani njegove pooblaščene osebe, da referenčni potrdili zgolj zaradi pomotoma navedenih napačnih podatkov o naročniku referenčnega posla nista neveljavni. V tem delu je po oceni Državne revizijske komisije mogoče ugotoviti formalne pomanjkljivosti ponudbe, ki pa niso bistvene, oziroma so takšne, da jih je naročnik lahko odpravil sam na način, da je iz drugih ponudbenih dokumentov jasno ugotovil, kdo je naročnik referenčnega posla, zaradi česar velja zaključiti, da izbranemu ponudniku ponudbe v tem delu ni bilo treba dopolnjevati oziroma odpravljati pomanjkljivosti, naročnik pa je lahko kljub navedeni pomanjkljivosti referenčna potrdila štel za ustrezna. S tem povezane revizijske očitke vlagatelja je zato treba kot neutemeljene zavrniti.

Glede navedbe vlagatelja, da iz opisa del v referenčnih potrdilih v OBR-6.2.1 in OBR-6.3.1 ni razvidno, za kakšno delo ali storitev sta bili potrdili izdani, ter dejstvo, ali so bila dela ocenjena pozitivno (slednji razlog vlagatelj navaja tudi za referenčna potrdila za reference ponudnika strokovnega nadzora – za strojno področje v OBR-6.4.1, OBR-6.4.2 in OBR-6.4.3), Državna revizijska komisija po vpogledu v naročnikove zahteve v točki 2.12.13 navodil in 2.12.14 navodil ugotavlja, da je bilo treba v obrazce referenčnih potrdil vnesti kratek opis del, ustanovo/lokacijo, kjer je bilo delo izvedeno ter številko in datum uporabnega dovoljenja/primopredajni zapisnik/pogodbo, medtem ko posebne rubrike za oceno izvedenega dela naročnik v potrdilih ni predvidel, ampak je v okviru pogojev v razpisni dokumentaciji in opombe v referenčnih potrdilih zgolj navedel, da mora biti referenca ponudnika pozitivno ocenjena oziroma, da se bo referenca upoštevala samo, če bo pozitivno ocenjena. Navedeno pomeni, da referenčnih potrdil izbranega ponudnika, kljub temu, da ne vsebujejo podatka o tem, ali so bila dela ocenjena pozitivno, ni mogoče ugotoviti kot neveljavnih ali nepravilnih, saj je izbrani ponudnik sledil vsebini pripravljenega obrazca.

Kot že ugotovljeno, je v referenčnih potrdilih pod opisom dela navedena adaptacija laboratorija z nadzidavo II. in III. nadstropja ob Ulici talcev in Sodni ulici v Mariboru po pogodbi št. JN1-G/41/09 z dne 15. 3. 2010, uporabno dovoljenje št. 351-1661/2010/9 (7122) z dne 26. 1. 2011. Kot sta pojasnila izbrani ponudnik in naročnik, gre za naziv izvedenega projekta, iz katerega je razvidno, kakšna vrsta del je bila opravljena, kar izhaja tudi iz OBR-6.2 in OBR-6.3, kjer se pod nazivom projekta navaja enaka vsebina. Izbrani ponudnik je po mnenju Državna revizijske komisije naročnikove zahteve v tem delu očitno razumel na način, da navede dela in objekte, na katerih je bil izveden strokovni nadzor, zaradi česar takšen način opisa del še ne predstavlja podlage za ugotovitev, da je referenčno potrdilo neveljavno oziroma nepravilno. Vlagatelj tudi sicer ne zatrjuje, da referenca po vsebini ni ustrezna, oziroma da izbrani ponudnik pri navedenih delih ni izvedel strokovnega nadzora ali da delo ni bilo uspešno opravljeno (referenca pozitivno ocenjena), vse navedeno pa ima naročnik tudi možnost preveriti najpozneje do sklenitve pogodbe (prvi odstavek 77. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija zato revizijske očitke vlagatelja tudi v tem delu kot neutemeljene zavrača.

Vlagatelj referenčna potrdila v OBR-6.2.1 in OBR-6.3.1 izpodbija še iz razloga, ker je izbrani ponudnik začel z opravljanjem dejavnosti 20. 6. 2012, iz referenčnih potrdil pa izhaja, da so se dela zaključila 31. 12. 2010. Iz enakih razlogov vlagatelj izpodbija tudi referenčna potrdila v OBR-6.2.2 in OBR-6.3.2 (Strokovni nadzor gradbeno obrtniških del pri izvedbi energetske sanacije zgradb in naprav v UKC Maribor – sklop 1), kjer so se dela izvajala od 30. 9. 2011 do 11. 10. 2012 in referenčna potrdila v OBR-6.2.3 in OBR-6.3.3 (Strokovni nadzor gradbeno obrtniških del pri izgradnji kliničnega oddelka za onkologijo in radioterapijo v UKC Maribor), kjer so se dela izvajala od 22. 11. 2011 do 8. 10. 2012 (po navedbah vlagatelja je dela opravljal Zmago Kajba s.p., ki je z opravljanjem dejavnosti prenehal 31. 7. 2012).

Državna revizijska komisija je za pravilno ugotovitev dejanskega stanja opravljenih referenčnih del vpogledala v listine, ki jih je priložil izbrani ponudnik v okviru pojasnil, in sicer v Priglasitev davčne obravnave ob prenehanju opravljanja dejavnosti in nadaljevanju po drugi osebi, v Pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju in skupnem nastopu, sklenjeno dne 1. 8. 2012 med INKA, Matija Kajba s.p. in Zmagom Kajba dne 1. 8. 2012 (ki je priložena tudi v ponudbi izbranega ponudnika) in v Pogodbo o prenosu podjetja na podjetnika prevzemnika, sklenjeno dne 24. 7. 2012 med INKA, Zmago Kajba s.p. in INKA, Matija Kajba s.p. (z navedenimi listinami se je seznanil tudi vlagatelj v okviru priloge naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo). Iz navedenih listin izhaja, da je Zmago Kajba prenehal z opravljanjem dejavnosti s.p. dne 31. 7. 2012, da je celotno dejavnost podjetja prenesel na prevzemnika, družinskega člana Matijo Kajba, ki je dne 20. 6. 2012 registriral podjetje INKA, Matija Kajba s.p. ter da so se s prenosom podjetja na podjetnika prevzemnika z dnem 1. 8. 2012 prenesle vse obveznosti do naročnikov pravnih poslov, ki so bili sklenjeni pred prenosom podjetja ter še niso zaključeni (s čimer se zagotovi kontinuiteta dela z istim odgovornim nadzornikom) in reference podjetnika v primeru skupnega nastopa pri pridobivanju poslov za izvajanje strokovnega nadzora pri gradnji objektov. Stranki sta v ta namen sklenili tudi pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju, iz katere izhaja, da je nosilec posla izbrani ponudnik, Zmago Kajba pa zagotavlja izvajanje strokovnega nadzora za gradbeno obrtniška dela in je vodja nadzora pri gradnji objektov.

Državna revizijska komisija glede na navedeno ugotavlja, da je izbrani ponudnik kot podjetnik prevzemnik podjetja INKA, Zmago Kajba s.p. v konkretnem javnem naročilu lahko dokazoval tehnično sposobnost z referencami opravljenega strokovnega nadzora, ki jih je pridobil INKA, Zmago Kajba s.p. Navedeno izhaja tudi iz pravil o prenosu podjetja na podjetnika prevzemnika po določbi 72.a člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 s sprem.), ki je pričela veljati 28. 7. 2012 (z zadnjo novelo ZGD-1G, Uradni list RS, št. 57/2012). Skladno z navedeno določbo lahko podjetnik za časa svojega življenja prenese podjetje na zakonca ali osebo, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kakor zakonska zveza, ali s katero živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroke, posvojence, starše, posvojitelje, vnuke, brate in sestre. S prenosom preidejo na podjetnika prevzemnika podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Podjetnik prevzemnik kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. Iz referenčnih potrdil izhaja, da so bila ta izdana za izbranega ponudnika oziroma za odgovornega nadzornika Zmaga Kajba, referenčni posli pa so bili opravljeni pred pričetkom opravljanja dejavnosti izbranega ponudnika (20. 6. 2012) oziroma pred prenosom podjetja na izbranega ponudnika (1. 8. 2012), nekateri od njih so se zaključili po 1. 8. 2012, kar je, glede na sklenjeno pogodbo o prenosu podjetja pomenilo, da je posle dokončal izbrani ponudnik, oziroma Zmago Kajba kot odgovorni nadzornik, ki bo nastopil kot vodilni nadzornik in nadzornik za gradbeno področje tudi v konkretnem javnem naročilu. Državna revizijska komisija zato zaključuje, da predložena referenčna potrdila zaradi obdobja opravljenih storitev niso neveljavna oziroma nepravilna in je s tem povezane revizijske očitke kot neutemeljene zavrnila.

Vlagatelj zatrjuje še neveljavnost referenčnega potrdila v OBR-6.5.2 (Reference ponudnika strokovnega nadzora – za elektro področje), ker opravljena dela (Strokovni nadzor elektro instalacijskih del pri izvedbi energetske sanacije zgradb in naprav v UKC Maribor – sklop 1, prestavitve in dogradnja pri električnih inštalacijah, vezanih na zamenjavo oken in strelovodne instalacije) niso enakovredna delom v predmetnem javnem naročilu, ki so zahtevnejša, obširnejša in cenovno dražja.

V zvezi z navedenim je Državna revizijska komisija vpogledala v naročnikove zahteve v razpisni dokumentaciji, in sicer v točko 2.12.16 navodil, iz katere izhaja zahteva, da je ponudnik – elektro v obdobju treh let pred objavo tega naročila izvedel nadzor na vsaj treh zdravstvenih objektih. V okviru opomb je naročnik navedel, da želi z referencami preveriti sposobnost ponudnika, da lahko izvede projekte podobne zahtevnosti, vendar pa to po mnenju Državne revizijske komisije ni mogoče razlagati niti kot zahtevo naročnika (gre zgolj za izražen namen, željo naročnika) niti po vsebini navedene opombe ni mogoče razlagati na način, da je potrebno z referencami dokazati opravljena enakovredna (po zahtevnosti, obsegu in vrednosti) dela kot so dela, ki so predmet javnega naročila. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat poudarila v svojih odločitvah, je naročnik tisti, ki v vsakem konkretnem primeru določi, na kakšen način in v kolikšnem obsegu mora ponudnik izkazovati istovrstnost opravljenih storitev, to pa je odvisno od naročnika in konkretne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji, pri kateri naročnik upošteva zlasti specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne zahteve v zvezi z njegovo izvedbo. Ker je naročnik v konkretnem primeru ocenil, da zadostujejo izvedene storitve nadzora na treh zdravstvenih objektih, v obdobju treh let pred objavo tega naročila, je ustreznost referenčnega posla lahko presojal le v okviru teh zahtev. Državna revizijska komisija zato ni sledila vlagateljevim očitkom, da bi naročnik moral referenčno potrdilo zavrniti, ker ne izkazuje del, ki so enakovredna delom predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija ob vsem ugotovljenem zaključuje, da vlagatelj v revizijskem postopku ni uspel izkazati, da je naročnik pri preverjanju popolnosti ponudbe izbranega ponudnika ravnal v nasprotju z ZJN-2, v povezavi z zahtevami iz razpisne dokumentacije, zato je zahtevek za revizijo, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 4. 2. 2013


Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
Predsednik Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor
- Štraf d.o.o., Skorba 40a, Hajdina
- INKA, Matija Kajba s.p., Gradiška 324, Pesnica pri Mariboru
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv, tu

Natisni stran