018-193/2014 Elektro Ljubljana, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Vide Kostanjevec, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Digitalizacija radijskega omrežja Elektra Ljubljana, d.d.«, začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Kompas telekomunikacije, d.o.o, Pot k Sejmišču 30, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro Ljubljana, d.d., Slovenska cesta 58, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 2.9.2014

odločila:

1. Zahtevek za revizijo z dne 16.7.2014 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje naročila male vrednosti »Digitalizacija radijskega omrežja Elektra Ljubljana, d.d.«. Obvestilo predmetnega javnega naročila je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 23.5.2014 (NMV1307/2014) in naknadno popravljeno z objavami z dne 30.5.2014 (NMV1436/2014), z dne 3.6.2014 (NMV1510/2014) in z dne 11.6.2014 (NMV1673/2014).

Naročnik je dne 3.7.2014 izdal Odločitev o oddaji naročila št. JNMV 06/14, št. 702/14-IHG (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), s katero je naročilo oddal ponudniku IT 100. d.o.o., Pod gradom 27, Brezovica pri Ljubljani (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), z obrazložitvijo, da je ponudba izbranega ponudnika najugodnejša popolna ponudba, ki jo je prejel v postopku oddaje javnega naročila. V postopku oddaje naročila je naročnik preverjal tudi popolnost ponudbe vlagatelja, za katero je v odločitvi o oddaji naročila ugotovil, da je ta nepopolna in jo zato izločil.

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji naročila na naročnika naslovil zahtevek za revizijo z dne 16.7.2014, v katerem predlaga naročniku oziroma Državni revizijski komisiji, da razveljavi odločitev o oddaji naročila ter ponovno izvede izbirni postopek in ocenjevanje ponudb, upoštevaje dejstva, ki so navedena v tem zahtevku za revizijo. Vlagatelj prav tako predlaga, da mu naročnik povrne stroške tega revizijskega postopka. V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da mu ni bilo omogočeno vpogledati v izbrano ponudbo na način, da bi se seznanil s ponujenimi količinami, specifikacijami opreme in cenami na enoto ponujene opreme. Zaradi opisane kršitve pri vpogledu, si vlagatelj ni mogel ustvariti natančne predstave o tem, kaj je predmet ponudbe izbranega ponudnika in ni mogel v celoti preveriti, ali je ponujena oprema skladna z razpisnimi zahtevami. Vlagatelj nadalje navaja kršitve pri ponudbi izbranega ponudnika glede tehnične/kadrovske sposobnosti, saj izbrani ponudnik verjetno nima v rednem delovnem razmerju najmanj dveh zaposlenih, ki sta certificirana za delo s ponujeno radijsko opremo, poleg tega pa je ponujena cena izrazito pod tržno ceno. Po mnenju vlagatelja je izbrana ponudba neprimerna, saj ne izpolnjuje tehničnih zahtev naročnika, in nepravilna, ker je v nasprotju s predpisi. Vlagatelj je prepričan, da je naročnik neutemeljeno izločil njegovo ponudbo, kot nepopolno, saj predstavlja napaka, ki je vsebovana v preglednici št. 7, očitno računsko napako, ki jo sme naročnik, ob pisnem soglasju ponudnika, popraviti. Naročnik pa pri preverjanju in ocenjevanju ponudbe ni upošteval dejstva, da je vlagatelj v prilogi št. 21 pravilno navedel vrednost dobavljene opreme, zato se zaradi očitane napake končna ponudbena cena ni spremenila, zaradi česar naročnik ne bi trpel nikakršnih negativnih finančnih posledic. V primeru neizpolnjene priloge št. 22, v točki 11 – Finančno zavarovanje, pa gre za primer formalne nepopolnosti ponudbe, ki bi jo bilo moč odpraviti, saj gre za napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev.

Izbrani ponudnik se je v vlogi z dne 22.7.2014 izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo in pojasnil, da je njegova ponudba popolna, saj je iz celotne ponudbene dokumentacije razvidno izpolnjevanje splošnih in tehničnih zahtev naročnika ter izpolnjevanje tako slovenske kot tudi evropske zakonodaje.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil in izdal dokument Odločba, št. 775/2014-EH/IHG (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo) z dne 29.7.2014, s katerim je zahtevek za revizijo in zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov zavrnil. Odločil pa je tudi, da stroški v zvezi z izdajo te odločbe niso nastali. Naročnik uvodoma ugotavlja, da so izpolnjene vse procesne predpostavke za vsebinsko obravnavanje zahtevka za revizijo. Naročnik zavrača kršitev 27. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS), ker je vlagatelju omogočil vpogled (fotokopiranje) v ponudbo v zakonsko najširši možni meri (tudi v ponudbeni obrazec »Preglednica št. 7«, ki zajema podatke o splošni specifikaciji opreme, ponujenih količinah, ceni na enoto (vrednost posamezne postavke) in skupni vrednosti ponudbe). Naročnik ni odrekel vlagatelju zahtevka ničesar, kar izbrani ponudnik, v skladu s pravico, ki mu jo daje zakonodaja, ni označil kot poslovna skrivnost (natančnejšo specifikacijo opreme je izbrani ponudnik označil kot poslovno skrivnost), zato se je vlagatelj seznanil z vsemi elementi ponudbe, ki glede na razpisna merila vplivajo na njeno razvrstitev. Po mnenju naročnika ponujeni sistem izbranega ponudnika ustreza vsem njegovim tehničnim zahtevam, ponudba vlagatelja pa zanj predstavlja najugodnejšo ponudbo, ki po njegovem prepričanju ni neobičajno nizka ponudba. Naročnik vztraja, da v primeru vlagateljeve ponudbe ne gre za očitno računsko napako oziroma za formalno nepopolnost ponudbe, ki bi jo bilo mogoče odpraviti, saj sta v preglednici št. 7 ter v obrazcu št. 21 navedena različna zneska. Poleg tega naročnik poudarja, da je ponudba vlagatelja cenovno nesprejemljivo višja od ponudbe izbranega ponudnika, zato bi tudi po morebitni odpravi napake ter uskladitvi preglednice in rekapitulacije bila ponudba vlagatelja še vedno višja od ponudbe izbranega ponudnika.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 31.7.2014 odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila in z njim v zvezi vodenem predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 6.8.2014 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Iz vloge izhaja, da vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede zakonitosti izpodbijane odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, s tem v zvezi pa tudi, ali je naročnik ravnal zakonito, ko je vlagateljevo ponudbo označil kot nepopolno in jo izločil iz postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj navaja, da predstavlja napaka, ki je vsebovana v njegovi ponudbi, v preglednici št. 7, očitno računsko napako, ki jo sme naročnik, ob pisnem soglasju ponudnika, popraviti. Naročnik pa naj pri preverjanju in ocenjevanju ponudbe ne bi upošteval dejstva, da je vlagatelj v prilogi št. 21 pravilno navedel vrednost dobavljene opreme, ki znaša 565.431,54 EUR, zato naj se zaradi očitane napake končna ponudbena cena ne bi spremenila. Pomanjkljivost v zvezi z neizpolnjeno prilogo št. 22, v točki 11 – Finančno zavarovanje, pa bi bilo moč odpraviti, saj gre za napake v delih, ki ne vplivajo na razvrstitev ponudbe.
Kot določa 17. točka 2. člena ZJNVETPS je popolna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Če kateri izmed naštetih elementov popolne ponudbe v ponudbi ni podan, mora naročnik takšno ponudbo izločiti na podlagi prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS. Vendar mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 82. člena ZJNVETPS. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, naročnik zahteva, da jo ponudnik v ustreznem roku dopolni ali spremeni v delu, v katerem ni popolna (prvi odstavek 82. člena ZJNVETPS). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz tretjega odstavka 82. člena ZJNVETPS (česa ponudnik ne sme spreminjati in dopolnjevati) in četrtega odstavka 82. člena ZJNVETPS (poprava očitnih računskih napak). Tretji odstavek 82. člena ZJNVETPS določa, da ponudnik ne sme dopolnjevati ali spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril oziroma tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, ali tistih elementov ponudbe, ki vplivajo, ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Izjemo od tretjega odstavka pa predstavlja četrti odstavek 82. člena ZJNVETPS, ki določa, da sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb, vendar se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati.
Naročnik je v točki 1.14 razpisne dokumentacije (Ponudbena vrednost) določil, da morajo biti cene v ponudbi izražene v evrih in fiksne do roka, ki je določen za izpolnitev pogodbenih obveznosti. V tej točki je naročnik tudi zahteval, da mora ponudnik v ponudbi obvezno prikazati cene za opremo po vseh posameznih pozicijah, skladno s specifikacijami v Tehničnih razpisnih pogojih (priloga št. 23); če ponudbe ne bodo v skladu s tem določilom, bodo v postopku vrednotenja ponudb izločene. V razpisni dokumentaciji je naročnik kot merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika določil najnižjo ponudbeno ceno (točka 1.17 razpisne dokumentacije). Nadalje je naročnik v točki 1.25 razpisne dokumentacije (Dopustne dopolnitve in spremembe ponudbe) navedel, da bo v primeru ugotovitve, da je ponudba formalno nepopolna, omogočil ponudniku dopolnitev ali spremembo ponudbe v delu, v katerem ni popolna, skladno z 82. členom ZJNVETPS. V točki 1.26 (Računske napake) je naročnik povzel četrti odstavek 82. člena ZJNVETPS in določil, da bo izključno ob pisnem soglasju ponudnika popravil očitne računske napake, ki jih bo odkril pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto ne bosta smeli spreminjati. Naročnik je v razpisni dokumentaciji tudi določil, da bo po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 82. členom ZJNVETPS in upoštevaje določila 45. člena ZJNVETPS izločil ponudbe, ki niso popolne (1.27 točka razpisne dokumentacije).
Naročnik je v razpisni dokumentaciji oblikoval Prilogo št. 21 (Rekapitulacija), v katero so morali ponudniki vnesti cene brez DDV in cene z DDV za dobavo strojne in programske opreme in storitve (montaža in zagon sistema, izdelava projektne dokumentacije, šolanje) ter navesti končno ponudbeno ceno v EUR z DDV in brez DDV. V preglednici št. 7 Priloge št. 23 (Tehnični razpisni pogoji s specifikacijo opreme in del) so morali ponudniki navesti skupno ceno ponujene opreme, pri čemer je naročnik za vsako posamezno opremo določil postavko in količino, ki jo mora vsak ponudnik ponuditi. Ponudniki so morali tako v preglednico dodatno vpisati ceno na enoto brez DDV za vsako ponujeno opremo oziroma postavko in izračunati skupno ponudbeno ceno ponujene opreme (pomnožiti količine in cene na enoto brez DDV pri posameznih postavkah in sešteti izračunane cene posameznih postavk brez DDV).
Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v vlagateljevo ponudbo oziroma v preglednico št. 7 ugotavlja, da je vlagatelj v preglednici izpolnil vse postavke preglednice in navedel cene na enoto brez DDV ter pravilno izračunal svojo skupno ponudbeno ceno opreme, ki znaša 676.830,00 EUR brez DDV. Ker vlagatelj pri izpolnjevanju preglednice št. 7 ni naredil napak pri osnovnih računskih operacijah (seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje), katere praksa Državne revizijske komisije šteje za očitne računske napake, naročnik ni mogel zahtevati soglasja vlagatelja za odpravo očitnih računskih napak in napake odpraviti. Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v Prilogo št. 21 vnesel ceno za strojno in programsko opremo v višini 565.431,54 EUR brez DDV, ki ni enaka ceni, izračunani v preglednici št. 7 (676.830,00 EUR brez DDV), čeprav je bilo v tej preglednici navedeno, da se izračunana skupna cena za opremo upošteva v rekapitulaciji pod točko 1. Dobava opreme, v Prilogi št. 21. Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da sta v preglednici št. 7 in Prilogi št. 21 navedena dva različna zneska ponudbene vrednosti za dobavo opreme. V Prilogi št. 21 je vlagatelj podal končno ponudbeno ceno tako za dobavo opreme iz preglednice št. 7, kot za vse storitve, ki so predmet predmetnega javnega naročila (postavke v rekapitulaciji so pravilno seštete), zato bi morala biti končna ponudbena cena višja od ponudbene cene za opremo. V konkretnem primeru pa je vlagatelj v Prilogi št. 21 navedel končno ponudbeno ceno brez DDV, ki je enaka ceni ponujene opreme brez DDV iz preglednice št. 7. Skupna končna ponudbena vrednost bi lahko bila enaka skupni ceni ponujene opreme le v primeru, če vlagatelj dodatnih cen za ponujene storitve ne bi ponudil, te pa je, kot izhaja iz Priloge št. 21, ponudil, zato je evidentno, da je vlagatelj napravil napako v prepisu cene iz preglednice št. 7 v Prilogo št. 21, kot to pravilno ugotavlja naročnik. Zaradi tega cene ponujene opreme in končne ponudbene cene, ki sta zapisani v Prilogi št. 21, ni mogoče šteti za pravilni, posledično pa ni mogoče ugotoviti pravilne ponujene končne cene ponudbe. Pravilne končne ponudbene cene tudi ni mogoče ugotoviti iz Priloge št. 1 (Ponudba), Priloge št. 20a (Ponudbeni predračun) in Priloge št. 22 (Vzorec pogodbe), v katere je moral vlagatelj vpisati skupno ponudbeno ceno za celoten predmet javnega naročila, saj je vlagatelj v vse obrazce vpisal skupno ponudbeno ceno iz Priloge št. 21.
Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi kakršnokoli odpravljanje predmetne napake oziroma nejasnosti ponudbenih cen predstavljalo ravnanje vlagatelja v nasprotju s tretjim odstavkom 82. člena ZJNVETPS, ki ponudnikom prepoveduje dopolnjevanje ali spreminjanje svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril. Posledično naročniku ni bilo treba zahtevati od vlagatelja, da ponudbo ustrezno spremeni in odpravi ugotovljeno napako, zato navedbam o popolnosti vlagateljeve ponudbe ni mogoče slediti.

Na podlagi navedenih ugotovitev je Državna revizijska komisija obravnavane navedbe vlagatelja zavrnila kot neutemeljene, saj vlagatelj ni izkazal, da je naročnik neutemeljeno izločil njegovo ponudbo.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi obravnavanih revizijskih navedb ugotovila, da vlagatelj ni uspel izkazati kršitve naročnika v zvezi z ugotovitvijo, da je vlagateljeva ponudba nepopolna, revizijskih navedb, ki se nanašajo na druge razloge, ki jih je naročnik v odločitvi o oddaji predmetnega javnega naročila navedel v prid nepopolnosti vlagateljeve ponudbe, ni obravnavala. Tudi če bi se ostale navedbe vlagatelja v zvezi z nepopolnostjo vlagateljeve ponudbe izkazale za utemeljene, takšna ugotovitev ne bi (več) vplivala na odločitev Državne revizijske komisije o popolnosti vlagateljeve ponudbe.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi kršitve naročnika, ki se nanašajo na kršitev pravice do vpogleda v ponudbeno dokumentacijo in ugotovitev popolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Vendar Državna revizijska komisija glede navedenih revizijskih očitkov vlagatelja opozarja na prvi odstavek 14. člena ZPVPJN, ki določa, da se aktivna legitimacija prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. Ob upoštevanju prvega odstavka 14. člena ZPVPJN je ustaljena praksa Državne revizijske komisije, da ponudniku, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila ugotovljena kot nepopolna, v revizijskem postopku pa niso bile ugotovljene kršitve naročnika pri takšni odločitvi, ne priznava več drugega elementa aktivne legitimacije, t.j. realne stopnje verjetnosti nastanka škode. Če zaradi ugotovljenih dejstev ponudbe ni mogoče obravnavati kot popolne, jo je treba v skladu s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS izločiti. To pomeni, da tak ponudnik (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem (konkretnem) postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost izločitve njegove ponudbe zaradi nepopolnosti, ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati nikakršna škoda. Upoštevajoč navedeno vlagatelju, ki v revizijskem zahtevku ne zatrjuje morebitne neenakopravne obravnave ponudnikov v postopku, ni mogoče priznati pravnega interesa za meritorno presojo tistega dela zahtevka za revizijo, v katerem vlagatelj zatrjuje nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika in kršitev pravice do vpogleda v ponudbeno dokumentacijo, saj si v revizijskem postopku ne more izboljšati svojega pravnega položaja.

Upoštevajoč ugotovitve iz tega sklepa je potrebno zaključiti, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati, da je naročnik pri oddaji predmetnega javnega naročila izbranemu ponudniku ravnal v neskladju z zakonom in razpisno dokumentacijo, zato je Državna revizijska komisija, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 2.9.2014


Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Kompas telekomunikacije, d.o.o, Pot k Sejmišču 30, 1000 Ljubljana,
- Elektro Ljubljana, d.d., Slovenska cesta 58, 1000 Ljubljana,
- IT 100, d.o.o., Pod gradom 27, 1351 Brezovica pri Ljubljani,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran