Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-195/2014 Občina Ajdovščina

    Številka: 018-195/2014-6
    Datum sprejema: 20. 8. 2014

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter Sonje Drozdek Šinko in mag. Mateje Škabar kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzdrževanje gozdnih cest 2014«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba LESNIK TGM, d.o.o., Col, Podkraj 88A, Col, ki ga zastopa odvetnik Uroš Milost, Ljubljanska cesta 5/a, Postojna (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, Ajdovščina (v nadaljevanju: naročnik), dne 20. 8. 2014

    odločila:

    1. Zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 21. 7. 2014, se zavrne kot neutemeljen.

    2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po postopku oddaje javnega naročila male vrednosti, dne 22. 5. 2014 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN1268/2014. Dne 15. 7. 2014 je naročnik izdal dokument »Odločitev o oddaji naročila« št. 4301-15/2014-24, iz katerega je razvidno, da je predmetno naročilo v obeh sklopih (sklop 1: državni gozdovi, sklop 2: zasebni gozdovi) dodelil ponudniku KETE, d.o.o., Goriška cesta 65, Ajdovščina (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

    Vlagatelj je z vlogo z dne 21. 7. 2014 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje naslednje kršitve:

    - Ponudba izbranega ponudnika ni vsebovala vseh listih in je bila nepopolna, poleg tega pa priloge izkazujejo neresnično vsebino, zaradi česar izbrani ponudnik ne izpolnjuje vseh pogojev. Izbrani ponudnik ni predložil obveznega potrdila banke o neblokadi bančnih računov. Prav tako je bila vloga nepopolna glede opravljenih referenčnih del, ta so bila priložena naknadno, v fotokopiji, zato je vprašljiva njihova verodostojnost, navedena pa so bila za leto 2013. Vlagatelj navaja, da mora biti vloga popolna in že ob vložitvi vložena z vsemi zahtevanimi potrdili. Potrdilo banke je obvezna priloga, iz potrdila pa mora izhajati neblokada vseh računov ponudnika. Če potrdilo ponudbi ni priloženo, je ponudba nepopolna in bi jo naročnik moral zavreči. Namesto tega je naročnik izbranega ponudnika pozval, da dopolni vlogo. Potrdilo je bilo dostavljeno naknadno, vloga ni bila zavržena, kar kaže na favoriziranje izbranega ponudnika, saj so bili ostali ponudniki, ki so oddali popolne vloge, v neenakopravnem položaju. Izbrani ponudnik bi moral priložiti tudi ustrezna potrdila o referencah – tudi ta so bila dostavljena naknadno, izbrani ponudnik pa je priložil kar kopijo referenc za leto 2013. Izbrani ponudnik je potrdila antidatiral, saj je navedel datum 2. 6. 2014, čeprav je vlogo dopolnjeval kasneje.
    - Reference po mnenju vlagatelja tudi vsebinsko ne ustrezajo, saj se javno naročilo nanaša na ceste, reference pa na kablovode. Edina skupna točka s cesto je v tem, da je bilo treba opraviti izkop preko ceste, položiti cevi, zasuti in cesto ponovno asfaltirati. Tudi vrednost referenčnih del ni ustrezna, saj bi morala biti vsaj 15.000 EUR. Kot referenco je izbrani ponudnik navedel tudi izgradnjo podpornega zidu, ki s cesto nima nič skupnega. Izbrani ponudnik tako po mnenju vlagatelja ni izkazal usposobljenosti za izvedbo naročila, saj ni izpolnil niti formalnih niti vsebinskih zahtev.
    - Izbrani ponudnik tudi ni predložil dokazil o tem, da ima na voljo tehnična sredstva. Najprej je izbrani ponudnik zatrjeval, da mehanizacijo ima, zatem pa, da jo šele mora najeti. Dejstvo je, da pogoja ob vložitvi ponudbe ni izpolnjeval, niti ni predložil ustreznih potrdil o izpolnjevanju pogoja. Izbrani ponudnik je zgolj izjavil, da pogoj izpolnjuje, kasneje pa je izjavil, da bo stroj najel naknadno. Razpolagati je treba tudi z grederjem in bagrom, izbrani ponudnik pa nima nič od navedenega in je izjava neresnična. Ponudba ne vsebuje izjave o orodjih, obratni ali tehnični ali drugi opremi, razpisna dokumentacija pa je v tem delu nejasna, saj ne predvideva uporabe bagra, grederja ali valjarja. Predračun ne vsebuje cen za uporabo teh strojev, s čimer diskriminira ponudnike, ki te stroje imajo. Vlagatelj navaja, da bi naročnik moral preveriti, ali je izbrani ponudnik potrdil neresnična dejstva, in predlaga uvedbo postopka o prekršku.
    - Vlagatelj navaja, da se naročnik ni opredelil do njegovih pripomb, ki jih je podal na javnem odpiranju ponudb, niti se do tega ni opredelil v odločitvi o oddaji naročila. Tam naročnik ni navedel nobenih razlogov o prednosti ponudbe izbranega ponudnika in ni pojasnil razlogov za zavrnitev ostalih ponudb.
    - Naročnik je dal napačen pravni pouk, saj ni navedel, da ima vlagatelj pravico zahtevati dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj iz previdnosti zato zahteva tudi dodatno obrazložitev, saj ni imel možnosti, da bi se seznanil z razlogi za izbiro najugodnejšega ponudnika.
    - Izbrani ponudnik je priloge deloma predložil v fotokopijah, ki deloma niso bile podpisane in žigosane. To zbuja dvom v verodostojnost listin in pravilnost postopka.

    Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev predmetnega postopka oddaje javnega naročila, zahteva pa tudi stroške, nastale z revizijo. Vlagatelj tudi predlaga, naj Državna revizijska komisija zadrži postopek javnega naročanja.

    Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 29. 7. 2014 opredelil do revizijskih navedb. V vlogi navaja, da je pripravil ponudbo v skladu z razpisno dokumentacijo ter na podlagi poziva dopolnil ponudbo. Naročniku je dostavil zahtevane podatke o neblokadi računa, čeprav je bilo v razpisni dokumentaciji določeno, da v večini primerov zadostuje izjava in čeprav je možno neblokado preveriti tudi iz javnih evidenc, reference pa pri njihovem izdajatelju. Navedbe vlagatelja o izbranem ponudniku pa so neresnične, še navaja izbrani ponudnik.

    Naročnik je dne 31. 7. 2014 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik odgovarja na posamezne revizijske očitke:

    - V zvezi z dopolnjevanjem ponudbe izbranega ponudnika naročnik navaja, da lahko v skladu z 78. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2) v primeru formalne nepopolnosti ponudbe od ponudnika zahteva njeno dopolnitev ali spremembo. Izbrani ponudnik je na podlagi poziva pravočasno dopolnil ponudbo s potrdilom banke o neblokadi računa, zato naročnik ni imel podlage za izločitev.
    - Na vlagateljeve očitke o neustreznosti referenc izbranega ponudnika naročnik odgovarja, da je v razpisni dokumentaciji zahteval, da je ponudnik opravil vsaj tri podobna dela, in sicer izgradnjo ali izvajanje obnove cest, določenih pod šifro 211 Priloge 1 Uredbe o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena, v zadnjih treh letih in v vrednosti pogodbenih del vsaj 15.000 EUR. Naročnik se sklicuje na definicije iz predpisov o cestah in navaja, da se je njegova zahteva nanašala na podobna dela, kot je predmet naročila. Iz postavk ponudbenega predračuna izhaja, da se dela nanašajo na gramoziranje, profiliranje s koritnico, komprimiranje vozišča, čiščenje CP, dražnikov, brežin z žago, brežin s strojem, izdelavo vtočnih jaškov, polaganje propusta fi50, izdelavo zaključne glave fi50 ter storitve bager – težak (koritnica). Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je predložil tri reference, in sicer eno za postavitev zemeljskega kabla, utrditev ter asfaltiranje cestišč v višini 48.348,38 EUR, eno za izdelavo kamnite zložbe ter ponovno izgradnjo cestišča po poplavi v višini 15.880,57 EUR in eno za ureditev in asfaltiranje cestišča v višini 24.773,78 EUR. Zaradi nejasnosti je naročnik prvo referenco preveril pri referenčnem naročniku, ki je potrdil, da je objekt lahko klasificiran pod šifro 211 – ceste. Zato ne držijo navedbe vlagatelja, da naročnik ni preverjal ponudbe izbranega ponudnika in da dela po vsebini in vrednosti niso ustrezna. Podobno naročnik ugotavlja tudi za referenco, ki se nanaša podporni zid, saj v skupino 211 sodijo tudi naprave, in objekti, ki so namenjeni varnosti prometa in zaščiti ceste ter zemljišč in objektov vzdolž ceste. Po mnenju naročnika tudi pristnost referenc ni sporna, saj je mogoče referenčna dela preveriti tudi pri naročnikih.
    - V zvezi z dopolnjevanjem ponudbe v delu, ki se nanaša na referenčna potrdila, naročnik navaja, da je razpisna dokumentacija omogočala, da so lahko ponudniki ponudbene obrazce sestavili tudi sami, vendar obrazci niso smeli odstopati od tistih iz razpisne dokumentacije. Izbrani ponudnik je v ponudbi priložil referenčna potrdila, ki so vsebinsko odstopala od zahtevanega obrazca. Ker iz potrdila Občine Vipava ni bilo razvidno, da je kvaliteta pogodbenih del ocenjena kot dobra, je naročnik izbranega ponudnika pozval, naj dopolni ponudbo, saj je želel razjasniti kvaliteto referenčnih del. Izbrani ponudnik je ponudbo dopolnil in izkazal, da so bila referenčna dela opravljena kvalitetno. Res je, da je na obrazcih datum 2. 6. 2014, vendar je iz dokumentacije razvidno, da so bili ti obrazci naročniku dostavljeni 23. 6. 2014, pri čemer ta podatek ne vpliva na dokaz ustrezne izvedbe referenčnih del. Vlagatelj ugovarja četrtemu referenčnemu potrdilu, ki ga je izbrani ponudnik predložil ob dopolnitvi ponudbe, vendar gre za referenčno potrdilo samega naročnika za asfaltiranje v obrtni coni Gmajna, ki je bilo izvedeno leta 2013 v vrednosti 26.590,68 EUR. Naročnik navaja, da je to potrdilo izdal sam, zato ne morejo držati navedbe o neverodostojnosti, poleg tega pa je usposobljenost izbranega ponudnika ugotovil tudi brez upoštevanja te reference, in sicer na podlagi že predloženih referenc.
    - Na očitke, da izbrani ponudnik ne razpolaga s tehničnimi sredstvi, naročnik odgovarja, da mu ZJN-2 omogoča, da v postopku male vrednosti od ponudnikov zahteva zgolj izjave, pri čemer mu ni treba preveriti vsebine izjav, razen če dvomi v resničnost navedb. Naročnik je zahteval predložitev izjave o sposobnostih za opravljanje poklicne dejavnosti, izbrani ponudnik pa je to izjavo predložil. Naročnik glede na številna referenčna dela ni imel razloga, da bi dvomil v resničnost izjave, zato je tudi ni preverjal. Naročnik navaja, da vlagatelj zgolj pavšalno zatrjuje, da izbrani ponudnik ne razpolaga z ustrezno mehanizacijo, tega pa tudi ne dokaže. Po drugi strani je bilo z referenčnimi dokazili dokazano, da je izbrani ponudnik ustrezno usposobljen.
    - Očitke o tem, da razpisna dokumentacija ni predvidevala uporabe bagra, grederja in valjarja, naročnik obravnava kot prepozne, saj bi jih moral vlagatelj uveljavljati pred potekom roka za predložitev ponudb.
    - V zvezi z očitki o neustreznosti pravnega pouka naročnik navaja, da pravni pouk vsebuje vse zahtevane sestavine, v skladu s 95.b členom ZJN-2 pa zahteva za dodatno obrazložitev v postopku male vrednosti ni dopustna. Naročnik navaja, da je v odločitvi o oddaji naročila navedel ustrezne podatke, na podlagi katerih je razvidno, zakaj je izbral izbranega ponudnika, vlagatelju pa je omogočil tudi vpogled v dokumentacijo.

    Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 31. 7. 2014 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

    Vlagatelj se je z vlogo z dne 7. 8. 2014 opredelil do navedb naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi vlagatelj navaja, da je naročnik zlorabil svoje pristojnosti, saj ni pristojen za izdajo sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, temveč je za to pristojna Državna revizijska komisija. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnikov sklep zato ničen in da ga je treba odpraviti. V nadaljevanju se vlagatelj opredeljuje do vsebine in navaja, da bi se naročnik moral držati lastne razpisne dokumentacije. Če je zahteval originalno bančno potrdilo in reference na področju cest, potem bi moral vlogo, ki teh dokazil ne vsebuje, zavreči kot nepopolno. Vlagatelj navaja, da reference Občine Ajdovščina ne bi smel upoštevati, in dodaja, da je bil izbrani ponudnik že izločen zaradi pomanjkanja referenc. Vlagatelj še navaja, da je treba v primeru dvoma o razpolaganju s sredstvi ta dvom odpraviti, saj zgolj izjava ponudnika ne zadostuje.

    Naročnik je z vlogo z dne 8. 8. 2014 odgovoril na vlagateljevo navedbo glede izločitve izbranega ponudnika iz enega od predhodnih postopkov javnega naročanja. Naročnik navaja, da je bil izbrani ponudnik v lanskem postopku oddaje javnega naročila sicer res izločen, vendar ne zaradi neustreznih referenc, temveč zaradi neizpolnjevanja pogoja poravnanih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost in davkov.

    Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    V zvezi z vlagateljevimi navedbami iz njegove vloge z dne 7. 8. 2014, da je naročnik prekoračil pristojnost, ko je izdal sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo, zaradi česar naj bi ga bilo treba odpraviti kot ničnega, je treba vlagatelja, ki sicer nastopa s pooblaščencem, ki je odvetnik, podučiti, da v skladu z določbami ZPVPJN o zahtevku za revizijo najprej odloči naročnik, šele zatem pa tudi Državna revizijska komisija. V skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN naročnik po predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo tega bodisi zavrne, če ugotovi, da ob upoštevanju navedb v zahtevku ne bi sprejel drugačne odločitve v postopku oddaje javnega naročila ali da njegovo ravnanje v postopku oddaje javnega naročila bistveno ne vpliva ali bistveno ne more vplivati na oddajo javnega naročila, bodisi mu ugodi in delno ali v celoti razveljavi postopek javnega naročanja ali odpravi kršitev. Revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo se začne šele po končanem predrevizijskem postopku (glej 29. člen ZPVPJN). Naročnik je torej s tem, ko je dne 31. 7. 2014 izdal sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo, ravnal v skladu z določbami ZPVPJN, zato so vlagateljeve navedbe, da naročnik ne bi smel sprejeti odločitve o zahtevku za revizijo in da je tak sklep ničen, v celoti neutemeljene.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija najprej obravnavala revizijske navedbe, ki se nanašajo na vprašanje dopolnjevanja ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo trdi, da je izbrani ponudnik svojo ponudbo nepravilno dopolnil v delu, ki se nanaša na potrdilo banke o neblokadi računov, ter v delu, ki se nanaša na referenčna potrdila.

    Izhodišče za presojo dopustnosti dopolnjevanja ponudb v postopkih javnega naročanja predstavlja 17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2, ki določa, da je formalno nepopolna ponudba tista, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz tega zakona dopolni ali spremeni. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudbe v tem delu ni treba dopolniti oziroma spremeniti. Postopek dopolnjevanja formalno nepopolne ponudbe je določen v 78. členu ZJN-2, ki v prvem odstavku določa, da naročnik v primeru formalno nepopolne ponudbe zahteva, da jo ponudnik v ustreznem roku dopolni ali spremeni v delu, v katerem ni popolna. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev ali spremembo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni oziroma spremeni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Tretji odstavek 78. člena ZJN-2 ob tem določa, da ponudnik ne sme dopolnjevati ali spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril. Prav tako ponudnik ne sme dopolnjevati ali spreminjati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, ter tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

    ZJN-2 torej pod pogoji, ki so določeni v citiranih določbah ZJN-2, dopušča dopolnjevanje ponudb. Ob upoštevanju revizijskih navedb je zato treba v predmetnem postopku pravnega varstva ugotoviti, ali je izbrani ponudnik ponudbo dopolnil v skladu z določbami ZJN-2.

    Kot je razvidno iz dopisa z dne 17. 6. 2014, je naročnik izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe v treh delih: v delu, ki se nanaša na potrdilo banke o neblokadi transakcijskega računa, v delu, ki se nanaša na referenčna potrdila, in v delu, ki se nanaša na vzorec pogodbe. Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot sporni izpostavlja dopolnitev ponudbe s potrdilom banke o neblokadi računa ter dopolnitev ponudbe z referenčnimi potrdili.

    V delu, ki se nanaša na potrdilo banke o neblokadi transakcijskega računa, je naročnik izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe na naslednji način:

    »Po vpogledu v vašo ponudbo št. 63/2014 z dne 5. 6. 2014 je bilo ugotovljeno, da vaši ponudbi niste priložili potrdila banke o neblokadi vašega transakcijskega računa v zahtevanem obdobju. V skladu z 78. členom ZJN-2 vas v zvezi z zgoraj navedeno pomanjkljivostjo pozivamo, da v roku treh delovnih dni po prejemu tega dopisa svojo ponudbo ustrezno dopolnite s tem, da nam dostavite potrdilo banke o neblokadi vaših transakcijskih računov v obdobju od 1. 4. 2014 do 31. 5. 2014.«

    Kot je razvidno iz dokumentacije, je izbrani ponudnik ponudbo v tem delu dopolnil s potrdilom banke, da ni imel blokiranega transakcijskega računa v obdobju med 1. 4. 2014 in 31. 5. 2014.

    Na podlagi pregleda ponudbe izbranega ponudnika, poziva naročnika in dopolnitve ponudbe Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik izbranega ponudnika naknadno pozval k predložitvi manjkajočega potrdila o neblokadi transakcijskega računa. Naročnik je izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe v tem delu z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogoja, ki ga je določil v 5. točki poglavja »Sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti - 43. člen ZJN-2, Ekonomsko – finančni pogoj oz. sposobnost - 44. člen ZJN-2, Tehnična in kadrovska sposobnost - 45. člen ZJN-2« na strani 13 razpisne dokumentacije, kjer je zapisal:

    »Neblokada računov od 1.4.2014 – 31.5.2014. Če ima ponudnik več transakcijskih računov, se zahteva o neblokadi v navedenem obdobju nanaša na vse transakcijske račune. Pogoj morajo izpolnjevati vsi ponudniki in partnerji skupne ponudbe.«

    Kot dokazilo za izpolnjevanje navedene zahteve je naročnik predvidel potrdilo banke, kjer ima ponudnik odprt transakcijski račun. Ker izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni predložil zahtevanega potrdila, naročnik v postopku ocenjevanja in pregledovanja ponudb ni mogel ugotoviti, ali je izbrani ponudnik izpolnil pogoj o neblokiranem transakcijskem računu. Nepredložitev potrdila je torej v ponudbi izbranega ponudnika povzročila nejasnost, ki se je nanašala na njegovo ekonomsko in finančno usposobljenost, ne pa tudi nepopolnosti, saj naročnik ni mogel ugotoviti neizpolnjevanja navedenega pogoja. Naročnik zato s tem, ko je izbranega ponudnika v tem delu pozval k dopolnitvi ponudbe, ni omogočil spremembe ponudbe iz nepopolne v popolno, temveč je zgolj odpravil nejasnost, ki je nastala v ponudbi izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik je ponudbo dopolnil s potrdilom banke o neblokiranem računu, ki se je nanašalo na (v razpisni dokumentaciji) zahtevano obdobje. Gre za podatke, ki jih je bilo mogoče v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe objektivno preveriti in se ne nanašajo na cene, tehnične specifikacije ali tiste dele ponudbe, ki bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudb. Ponudbo izbranega ponudnika je bilo zato v predmetnem postopku oddaje javnega naročila glede na manjkajoče potrdilo banke mogoče označiti za formalno nepopolno v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, saj je vsebovala napako v delu, ki ne vpliva na njeno razvrstitev glede na merila in se ne veže na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja. Ravnanje naročnika, ki je izbranega ponudnika z namenom odprave nejasnosti glede njegovega finančnega stanja pozval k dopolnitvi ponudbe v delu, ki se nanaša na potrdilo banke o neblokadi računa, zato ni v nasprotju s pravili javnega naročanja.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot sporno izpostavlja tudi dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika z referenčnimi potrdili. Kot je razvidno iz ponudbe izbranega ponudnika, je ta (na lastnih obrazcih) predložil tri referenčna potrdila, in sicer:

    - KP027-10/1 KKAN Gažon – Postavitev zemeljskega kabla ter ponovna ureditev, utrditev ter asfaltiranje cestišč,
    - Kamnita zložba pod javno potjo »V Pšavo« v Vrhpolju – izdelava kamnite zložbe ter ponovna izgradnja cestišča po poplavi,
    - Ureditev in asfaltacija cestišča na relacijah Rupa – Korenina, Polanci – V bajti, Bizjaki – Obreznica.

    Iz dopisa z dne 17. 6. 2014 je razvidno, da je naročnik izbranega ponudnika v tem delu pozval k dopolnitvi ponudbe na naslednji način:

    »Naročnik je v razpisni dokumentaciji postavil zahtevo, da mora ponudnik ponudbi priložiti vsaj 3 referenčne izjave za podobna dela, izgradnjo ali izvajanje obnove cest, v vrednosti pogodbenih del vsaj 15.000,00 EUR z DDV. S tem namenom je bil v razpisni dokumentaciji izdelan tudi vzorčni obrazec, na katerem je bilo zahtevano, da investitor v zvezi z referenčnim delom potrdi, da je bilo delo opravljeno strokovno, kvalitetno, pravočasno in v skladu z določili pogodbe. V razpisni dokumentaciji je bilo, med drugim, navedeno, da lahko ponudnik za dokazovanje zahtevanih pogojev sam sestavi obrazec, ki pa vsebinsko ne sme odstopati od obrazcev, priloženih razpisni dokumentaciji.

    Pri vpogledu v vašo ponudbo št. 63/2014 z dne 5. 6. 2014 je bilo ugotovljeno, da ste ponudbi priložili tri referenčna potrdila, ki odstopajo od vsebine obrazca priloženega razpisni dokumentaciji, saj ne vsebujejo potrdila, da je bilo delo opravljeno strokovno in v skladu z določili pogodbe, v zvezi s kvaliteto pa le to ocenjujejo s tremi ocenami (zelo dobro, dobro in slabo), pri čemer le iz dveh potrdil izhaja, da so bila dela opravljena zelo dobro. Zaradi navedenega predloženih referenčnih potrdil ni mogoče šteti kot ustrezne. V skladu z 78. členom ZJN-2 vas v zvezi z zgoraj navedeno pomanjkljivostjo ponudbe pozivamo, da svojo ponudbo v roku treh delovnih dni od prejema tega dopisa ustrezno dopolnite s tem, da nam dostavite ustrezna referenčna potrdila, za ustrezna referenčna dela in z vsebino, ki ne bo odstopala od zahtev v razpisni dokumentaciji.«

    Izbrani ponudnik je na podlagi naročnikovega poziva ponudbo v tem delu dopolnil z naslednjimi dokumenti:

    - potrdilo referenčnega naročnika z dne 23. 6. 2014, da je izbrani ponudnik referenčno delo »KP027-10/1 KKAN Gažon – Postavitev zemeljskega kabla ter ponovna ureditev, utrditev ter asfaltiranje cestišč« opravil strokovno, kvalitetno, pravočasno in v skladu z določili pogodbe,
    - potrdilo referenčnega naročnika z dne 2. 6. 2014, da je izbrani ponudnik referenčno delo »Kamnita zložba pod javno potjo »V Pšavo« v Vrhpolju – izdelava kamnite zložbe ter ponovna izgradnja cestišča po poplavi« opravil strokovno, kvalitetno, pravočasno in v skladu z določili pogodbe,
    - potrdilo referenčnega naročnika z dne 2. 6. 2014, da je izbrani ponudnik referenčno delo »Ureditev in asfaltacija cestišča na relacijah Rupa – Korenina, Polanci – V bajti, Bizjaki – Obreznica« opravil strokovno, kvalitetno, pravočasno in v skladu z določili pogodbe,
    - potrdilo referenčnega naročnika z dne 20. 6. 2014, da je izbrani ponudnik referenčno delo »Asfaltacija v Obrtni coni Gmajna po pogodbi 430 29-34/2013« opravil strokovno, kvalitetno, pravočasno in v skladu z določili pogodbe.

    Na podlagi pregleda ponudbe izbranega ponudnika, poziva naročnika in dopolnitve ponudbe Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik izbranega ponudnika naknadno pozval k predložitvi potrdil referenčnih naročnikov, da so bila dela izvedena strokovno, kvalitetno, pravočasno in v skladu z določili pogodbe. Izbrani ponudnik je namreč v ponudbi predložil referenčna potrdila na lastnih obrazcih (kar ni bilo prepovedano – nasprotno, naročnik je v poglavju 1.4 »Pogoji za udeležbo« dopustil, da lahko ponudnik tudi sam sestavi obrazec, vendar vsebinsko bistveno ne sme odstopati od priloženih obrazcev), iz obrazcev pa ni bilo jasno razvidno, kako so dela ocenili referenčni naročniki. Gre torej za položaj, ko je izbrani ponudnik v ponudbi navedel referenčna dela, vendar naročnik iz predloženih potrdil ni mogel razbrati vseh podatkov za presojo ustreznosti referenc. Naročnik tudi v tem primeru (podobno kot pri manjkajočem potrdilu banke o neblokadi računa) ni ugotovil nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika, temveč le določeno nejasnost pri ugotavljanju tehnične sposobnosti, ki je izvirala iz dejstva, da je izbrani ponudnik referenčna potrdila predložil na lastnih obrazcih, kar mu je razpisna dokumentacija omogočala. Tudi v tem primeru torej naročnik izbranemu ponudniku ni omogočil spremembe ponudbe iz nepopolne v popolno, temveč mu je z dopolnitvijo ponudbe v tem delu omogočil odpravo nejasnosti glede ocene izvedenih referenčnih del. Izbrani ponudnik je ponudbo dopolnil s potrdili referenčnih naročnikov oz. njihovimi ocenami o kakovosti izvedenih del. Enako kot zgoraj je treba tudi v primeru referenčnih potrdil ugotoviti, da gre za podatke, ki se ne nanašajo na cene, tehnične specifikacije ali tiste dele ponudbe, ki bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudb. Ponudbo izbranega ponudnika je bilo zato v predmetnem postopku oddaje javnega naročila glede na manjkajoče ocene referenčnih naročnikov mogoče označiti za formalno nepopolno v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, saj je vsebovala napako v delu, ki ne vpliva na njeno razvrstitev glede na merila in se ne veže na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja. Ravnanje naročnika, ki je izbranega ponudnika z namenom odprave nejasnosti glede njegovega finančnega stanja pozval k dopolnitvi ponudbe v delu, ki se nanaša na ocene referenčnih naročnikov o kakovosti opravljenih del, zato ni v nasprotju s pravili javnega naročanja.

    V zvezi z obličnostjo referenčnih potrdil in dopolnitve ponudbe v tem delu vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi zatrjuje, da je izbrani ponudnik referenčna potrdila priložil le v fotokopiji in da je pri tem uporabil potrdila iz leta 2013, naknadno predložena potrdila pa naj bi antidatiral. Državna revizijska komisija glede teh navedb ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval predložitve originalnih potrdil. V poglavju »Sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti - 43. člen ZJN-2, Ekonomsko – finančni pogoj oz. sposobnost - 44. člen ZJN-2, Tehnična in kadrovska sposobnost - 45. člen ZJN-2« je naročnik za izkazovanje izpolnjevanja referenčnega pogoja predvidel predložitev potrdila reference o delu ponudnika, pri čemer (kot je bilo že ugotovljeno) je v poglavju 1.4 »Pogoji za udeležbo« zapisal:

    »Kot dokazilo o izpolnjevanju določenih pogojev v večini primerov zadostuje izjava, ta pa je že navedena na obrazcih, ki so del razpisne dokumentacije v poglavju Ponudbena dokumentacija (ponudnik lahko tudi sam sestavi obrazec, vendar vsebinsko bistveno ne sme odstopati od priloženih obrazcev).«

    Naročnik je torej dopustil predložitev referenc na drugih obrazcih, če njihova vsebina ne odstopa od priloženih obrazcev. Iz dejstva, da je naročnik predvidel tudi podpis izjave, v kateri so morali ponudniki med drugim izjaviti, da so podatki, ki so podani v ponudbeni dokumentaciji, resnični in da fotokopije priloženih listin ustrezajo izvirniku, ter da za podane podatke, njihovo resničnost in ustreznost fotokopij prevzemajo popolno odgovornost (prim. vzorec izjave na 32. strani razpisne dokumentacije), pa je mogoče sklepati, da tudi predložitev fotokopij posameznih obrazcev ni bila prepovedana. Fotokopije referenčnih potrdil (ali njihovih dopolnitev) torej v skladu z navedenim ne morejo predstavljati podlage za ugotovitev nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika, temveč bi lahko govorili kvečjemu o nebistveni formalni pomanjkljivosti. Poleg tega je treba tudi upoštevati, da naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila male vrednosti, v katerem lahko v skladu s 95.a členom ZJN-2 od ponudnikov zahteva izkazovanje izpolnjevanja pogojev za ugotavljanje sposobnosti le z izjavo, ki je naročniku ni treba posebej preverjati oz. jo mora preveriti le v primeru, če dvomi v resničnost ponudnikovih izjav. Bistvena je torej okoliščina, ali so bila referenčna dela res izvedena v vsebini, kot izhaja iz same ponudbe, ne pa vprašanje, na kakšnem obrazcu je bilo referenčno potrdilo predloženo. Tega, da izbrani ponudnik navedenih referenčnih del ni opravil, pa vlagatelj ne zatrjuje – poleg pomanjkljivosti v zvezi z obličnostjo referenčnih potrdil vlagatelj zatrjuje le, da dela, kot so razvidna iz referenčnih potrdil, ne izpolnjujejo naročnikovih zahtev, o čemer pa bo Državna revizijska komisija presojala v nadaljevanju tega sklepa.

    Pred vsebinsko presojo referenčnih del, ki jih je izbrani ponudnik predložil v ponudbi, je treba odgovoriti še na revizijsko navedbo, da je izbrani ponudnik v postopku dopolnjevanja ponudbe predložil tudi referenčno potrdilo o izvedenem delu »Asfaltacija v Obrtni coni Gmajna po pogodbi 430 29-34/2013«, čeprav te reference v ponudbi ni navajal. Glede na primerjavo referenčnih del, navedenih v ponudbi, in naknadno predloženih referenčnih potrdil iz dopolnitve ponudbe, je sicer res treba ugotoviti, da izbrani ponudnik referenčnega dela »Asfaltacija v Obrtni coni Gmajna po pogodbi 430 29-34/2013« ni navedel v ponudbi. Vendar pa je treba ugotoviti, da naknadno predložene reference naročnik ni presojal pri ugotavljanju tehnične usposobljenosti izbranega ponudnika oz. da je ocenjeval le tista referenčna dela, ki so bila navedena v ponudbi izbranega ponudnika. Referenca, ki jo je izbrani ponudnik predložil naknadno, je zato brezpredmetna in glede na okoliščine predmetnega postopka oddaje javnega naročila (naročnik je ocenjeval le tri že prvotno predložene reference) ne more vplivati na presojo popolnosti ponudbe izbranega ponudnika.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala ključno vprašanje v zvezi z referencami, in sicer vsebinsko ustreznost referenc, ki jih je izbrani ponudnik predložil v ponudbi. Vlagateljeve navedbe, da je izbrani ponudnik predložil reference, ki ne izpolnjujejo naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije, je treba presojati z vidika osmega odstavka 41. člena ZJN-2, v skladu s katerim lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa ter tehnične in poklicne sposobnosti. Količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo mora biti povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika mora naročnik navesti v obvestilu o javnem naročilu. Dokazila, ki jih lahko naročnik zahteva od ponudnikov za izkazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti, so določena v 45. členu ZJN-2. V skladu z drugim odstavkom 45. člena ZJN-2 lahko naročnik od ponudnikov v razpisni dokumentaciji zahteva, da izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti med drugim tudi s predložitvijo seznama gradenj v zadnjih petih letih oz. s predložitvijo seznama najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj s potrdili referenčnih naročnikov o dobro opravljenem delu za najpomembnejše referenčne posle (1. in 2. alineja točke a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2). Ponudba, ki ne izpolnjuje naročnikovih pogojev, določenih na podlagi 41. do 47. člena ZJN-2, ni pravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in posledično tudi ne popolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), naročnik pa jo mora na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka.

    45. člen ZJN-2 našteva le dokazila, katerih predložitev lahko naročnik zahteva od ponudnikov. Ne določa pa vsebine pogojev, s katerimi ponudniki izkažejo kadrovsko in tehnično sposobnost. To prepušča naročniku, ki mora v razpisni dokumentaciji vsebinsko opredeliti, katere posamezne tehnične in kadrovske pogoje morajo izpolnjevati ponudniki. ZJN-2 tako tudi v zvezi z referencami našteva le možna dokazila (seznam referenčnih poslov skupaj s potrdili referenčnih naročnikov) in pri tem določa le načelna izhodišča (enakopravna obravnava ponudnikov, sorazmernost, povezanost s predmetom naročila), naročnik pa mora v vsakokratni razpisni dokumentaciji, ob upoštevanju narave, količine ali pomembnosti predmeta javnega naročila, referenčni pogoj vsebinsko opredeliti. Določiti mora vsebinske kriterije, na podlagi katerih bo presojal ustreznost in primerljivost referenčnega posla (vrsta in obseg del, vrednost, časovno obdobje itd.), hkrati pa mora v primeru, kadar ponudbo predloži skupina ponudnikov (bodisi partnerjev ali podizvajalcev), določiti tudi, na kakšen način morajo reference izkazovati posamezni sodelujoči gospodarski subjekti. Presoja, ali ponudnik s predložitvijo seznama referenčnih poslov in potrdil izkazuje tehnično usposobljenost, je zato odvisna zlasti od tega, na kakšen način naročnik v razpisni dokumentaciji vsebinsko opredeli referenčne zahteve.

    Naročnik je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila zahteve glede referenc določil v 4. točki Poglavja »Sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti - 43. člen ZJN-2, Ekonomsko – finančni pogoj oz. sposobnost - 44. člen ZJN-2, Tehnična in kadrovska sposobnost - 45. člen ZJN-2« na 13. strani razpisne dokumentacije, kjer je določil:

    »Ponudnik je opravil-zaključil z vsaj tremi podobnimi deli, izgradnjo ali izvajanje obnove cest, določenih pod šifro 211 Priloge 1 Uredbe o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Ur. l. RS 109/2011), v zadnjih treh letih, v vrednosti pogodbenih del vsaj 15.000,00 EUR z DDV.«

    Iz citirane določbe razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik za presojo ustreznosti referenc v okviru ugotavljanja tehnične usposobljenosti določil tri kriterije: ustrezno vsebino izvedenih del (podobna dela, izgradnja ali izvajanje obnove cest, določenih pod šifro 211 Priloge 1 Uredbe o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena), ustrezno časovno obdobje (zadnja tri leta) in ustrezno pogodbeno vrednost (vsaj 15.000,00 EUR z DDV).

    Kot je bilo že zapisano, je izbrani ponudnik v ponudbi predložil tri referenčna potrdila, in sicer:

    - KP027-10/1 KKAN Gažon – Postavitev zemeljskega kabla ter ponovna ureditev, utrditev ter asfaltiranje cestišč, leto izvedbe 2010 in 2011, vrednost 48.348,38 EUR;
    - Kamnita zložba pod javno potjo »V Pšavo« v Vrhpolju – izdelava kamnite zložbe ter ponovna izgradnja cestišča po poplavi, leto izvedbe 2012, vrednost 15.880,57 EUR;
    - Ureditev in asfaltacija cestišča na relacijah Rupa – Korenina, Polanci – V bajti, Bizjaki – Obreznica, leto izvedbe 2011 in 2012, vrednost 24.773,78 EUR.

    Vlagatelj predloženim referenčnim poslom glede vsebine očita, da ne gre za dela, ki bi se nanašala na gradnjo in vzdrževanje cest, ter da vrednostno ne dosegajo praga, ki ga je določil naročnik. Z vlagateljem se ni mogoče strinjati. Kot je razvidno iz opisa referenčnih del, se vsa nanašajo na dela, ki jih je mogoče primerjati z deli izgradnje ali obnove cest. Prva referenca se tako med drugim nanaša na ureditev, utrditev in asfaltiranje cestišč, druga na (poleg izdelave kamnite zložbe) ponovno izgradnjo cestišča po poplavi, tretja pa na ureditev in asfaltiranje cestišča. Vse reference se torej nanašajo na podobna dela izgradnje ali obnove cestišč, torej objektov, ki so določeni pod šifro 211 Priloge 1 Uredbe o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena, kot je to v razpisni dokumentaciji zahteval naročnik. Ob presoji ustreznosti navedenih referenčnih del je treba upoštevati, da naročnik ni zahteval izkazovanja istovrstnih ali enakih del, kot so navedena v popisu del predmetnega javnega naročila, temveč je dopustil izkazovanje podobnih del v zvezi z izgradnjo ali obnovo cest. Ob taki dikciji, kot jo je naročnik zapisal v 4. točki Poglavja »Sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti - 43. člen ZJN-2, Ekonomsko – finančni pogoj oz. sposobnost - 44. člen ZJN-2, Tehnična in kadrovska sposobnost - 45. člen ZJN-2«, je treba referenčno zahtevo razlagati široko in kot ustrezne upoštevati tudi reference, ki se nanašajo na podobna dela pri izgradnji ali obnovi cest, kar pa je izbrani ponudnik izkazal. Ob tem je treba tudi upoštevati, da pri predmetnem javnem naročilu ne gre za izgradnjo ali obnovo asfaltnih cest v večji vrednosti, temveč so predmet razpisa vzdrževalna dela manjših vrednosti na državnih in zasebnih gozdnih cestah, ki so sestavljena iz gramoziranja, profiliranja s koritnico, komprimiranja vozišča, čiščenja dražnikov, storitev bagra, čiščenja brežin s strojem in čiščenja brežin z motorno žago. Tudi z vidika obsega in zahtevnosti predmeta javnega naročila je torej ustrezno široka razlaga naročnikove referenčne zahteve skladna z določbo osmega odstavka 41. člena ZJN-2, v skladu s katero lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede tehnične in poklicne sposobnosti, pri čemer mora biti količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Ker referenčna dela izpolnjujejo tudi vrednostni prag (vsa dela presegajo zahtevano vrednost 15.000 EUR), Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljevim navedbam v tem delu ni mogoče slediti in da naročniku ni mogoče očitati kršitev določil ZJN-2 in lastne razpisne dokumentacije, ko je izbranemu ponudniku priznal tehnično usposobljenost za izvedbo predmetnega javnega naročila.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo dalje navaja, da izbrani ponudnik ni predložil dokazil o tem, da bi imel na voljo tehnična sredstva oz. mehanizacijo za izvedbo predmetnega naročila. Tehnična sredstva in mehanizacija so del ponudnikove tehnične usposobljenosti. ZJN-2 v točki h) drugega odstavka 45. člena določa, da lahko ponudnik tehnično usposobljenost dokaže s predložitvijo izjave o orodjih, obratni ali tehnični ali drugi opremi, ki je na voljo ponudniku storitev ali gradbenemu izvajalcu za izvedbo naročila. Tudi v tem primeru ZJN-2 določa le enega izmed možnih pogojev tehnične usposobljenosti, naročnik pa je tisti, ki mora, upoštevajoč naravo, količino ali pomembnost predmeta javnega naročila, posamezen pogoj vsebinsko opredeliti in določiti tudi način dokazovanja. V zvezi z načinom dokazovanja je treba ponovno opozoriti na drugi odstavek 95.a člena ZJN-2, ki določa, da lahko naročnik, ne glede na peti odstavek 37. člena, šesti odstavek 41. člena, peti in šesti odstavek 42. člena, 43. člen, drugi, tretji in peti odstavek 44. člena in drugi, tretji ter šesti odstavek 45. člena ZJN-2, v postopku oddaje naročila male vrednosti zahteva, da ponudnik izkaže izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti le z izjavo. Ob tem ZJN-2 izrecno določa, da naročniku v postopku oddaje naročila male vrednosti ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi v resničnost ponudnikovih izjav.

    Naročnik je pogoje za ugotavljanje tehnične usposobljenosti ponudnikov določil v poglavju »Sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti - 43. člen ZJN-2, Ekonomsko – finančni pogoj oz. sposobnost - 44. člen ZJN-2, Tehnična in kadrovska sposobnost - 45. člen ZJN-2«, kjer je v 3. točki zapisal:

    »Ponudnik mora izpolnjevati formalne delovne, kadrovske in tehnične pogoje in imeti ustrezna pooblastila, profesionalne in tehnične zmožnosti, finančne vire, opremo in druge pripomočke, sposobnost upravljanja, zanesljivost in izkušnje, da bo sposoben izvesti razpisana dela, prav tako mu ni bila dokazana huda strokovna napaka na področju, ki je povezano s predmetom naročila.«

    Drugih (konkretnejših) zahtev glede tehnične opreme in mehanizacije naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil. Kot dokazilo za izpolnjevanje pogoja iz citirane 3. točke je naročnik predvidel predložitev podpisane izjave »Izjava o sposobnostih za opravljanje poklicne dejavnosti in ekonomsko – finančni sposobnosti in tehnični in kadrovski sposobnosti«, v kateri so moral ponudniki med drugim izjaviti, da imajo »ustrezna pooblastila, profesionalne in tehnične zmožnosti, finančne vire, opremo in druge pripomočke, sposobnost upravljanja, zanesljivost in izkušnje, da bomo sposobni izvesti razpisana dela, prav tako nam ni bila dokazana huda strokovna napaka na področju, ki je povezano s predmetom naročila«.

    Kot je razvidno iz ponudbe izbranega ponudnika, je ta podpisal, žigosal in predložil dokument »Izjava o sposobnostih za opravljanje poklicne dejavnosti in ekonomsko – finančni sposobnosti in tehnični in kadrovski sposobnosti«, s čimer je izpolnil naročnikovo zahtevo na način, kot je bil predviden v razpisni dokumentaciji (in kot ga, navsezadnje, v postopkih oddaje javnih naročil male vrednosti predvideva tudi ZJN-2).

    Navedbe vlagatelja, da izbrani ponudnik ne razpolaga z mehanizacijo, saj naj ne bi imel grederja, bagra in druge mehanizacije in kadrov, nimajo podlage v razpisni dokumentaciji. Kot ugotavlja že sam vlagatelj, razpisna dokumentacija ni predvidevala predložitve posebnih dokazil o razpolaganju z bagrom, grederjem ali valjarjem, prav tako predračun ni vseboval cen za uporabo teh strojev. Naročnik je v zvezi s tehnično opremljenostjo zahteval le splošno izjavo o razpolaganju s potrebno opremo, ne da bi pri tem to opremo oz. mehanizacijo natančneje specificiral ali predvidel izkazovanje specifičnih postavk v predračunu. Ob takšni razpisni dokumentaciji zato tehnične usposobljenosti izbranega ponudnika ni mogoče presojati na podlagi vlagateljevih zatrjevanj, katero opremo naj bi po njegovem mnenju potreboval izvajalec ob izvedbi javnega naročila, temveč je mogoče le ugotoviti, ali je izbrani ponudnik izkazal tehnično usposobljenost na način, kot je bil določen v razpisni dokumentaciji. Ker se je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti odločil, da bo tehnično usposobljenost preverjal le s splošno izjavo in referenčnimi posli ponudnikov, izbrani ponudnik pa je to dokumentacijo predložil, naročniku ni mogoče očitati kršitve določil ZJN-2 in razpisne dokumentacije, ko je ponudbo izbranega ponudnika v tem delu ocenil kot popolno. Navedbe vlagatelja, da je razpisna dokumentacija zaradi odsotnosti konkretnejših določb o potrebni opremi nejasna, pa je treba obravnavati kot prepozne, saj vlagatelj v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZJN-2 po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more več navajati kršitev, s katerim je bil seznanjen pred potekom tega roka.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da naročnik ni preverjal izpolnjevanja pogojev tehnične usposobljenosti in da bi moral preveriti, ali je izbrani ponudnik v ponudbi potrdil neresnična dejstva. Kot je bilo že zapisano, lahko naročnik v postopku oddaje javnega naročila male vrednosti v skladu z drugim odstavkom 95.a člena ZJN-2 zahteva le predložitev izjave o izpolnjevanju pogojev, ki jo preveri v primeru, če dvomi v resničnost izjav. ZJN-2 torej prepušča naročniku, da se o tem, ali bo preverjal resničnost izjav, odloča sam oz. da izjave preverja le v primeru, kadar se pri njemu pojavi dvom o resničnosti navedb. Kot je razvidno iz dokumentacije, je naročnik preverjal tehnično usposobljenost izbranega ponudnika, saj ga je pozval k dopolnitvi referenčnih potrdil (ki so del tehnične usposobljenosti), hkrati pa je vsebino ene izmed referenc preverjal tudi neposredno pri referenčnem naročniku. Ob tem je treba upoštevati pojasnilo naročnika, da je izbrani ponudnik zanj v preteklosti že izvajal gradbena dela, kar pomeni, da bi naročnik v primeru, če bi se pri njemu na podlagi preteklih izkušenj pojavil dvom o resničnosti izjav, te vsekakor lahko preveril, česar pa ni storil. Naročniku torej v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni mogoče očitati, da ni ustrezno preveril izjav in potrdil izbranega ponudnika, saj je iz dokumentacije razvidno, da je postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb izvedel v skladu z določili ZJN-2. Glede na dejstvo, da se pri njem, glede na lastne izkušnje, ni pojavil dvom o resničnosti izjav izbranega ponudnika, pa mu tudi ni mogoče očitati, da je kršil drugi odstavek 95.a člena ZJN-2. Ob tem je treba dodati, da se je izbrani ponudnik s ponudbo zavezal izvesti javno naročilo na način, kot je to zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji, naročnik pa bo imel v fazi izvajanja naročila pravico in dolžnost, da nadzoruje, ali so pogodbene obveznosti izpolnjene v skladu z določili pogodbe.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da se naročnik ni opredelil do njegovih pripomb, ki jih je podal pri odpiranju ponudb, niti se ni do teh pripomb opredelil v odločitvi o oddaji naročila. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija pojasnjuje, da mora naročnik v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-2 v zapisnik o odpiranju ponudb navesti naziv ponudnika, variantne ponudbe, če so dopustne, ali ponudbe z opcijami, ter ponudbeno ceno ter morebitne popuste. V zapisnik se lahko vpišejo tudi drugi podatki iz ponudb, če tako odloči naročnik. Zapisnik o javnem odpiranju ponudb torej ni namenjen temu, da bi se naročnik opredeljeval do vprašanja popolnosti posameznih ponudb, saj naročnik o tem odloči šele po opravljenem postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb. Prav tako v ZJN-2 ni predvideno, da bi se naročnik do morebitnih pripomb, ki jih posamezni ponudniki dajo na javnem odpiranju ponudb, opredeljeval v odločitvi o oddaji naročila. V skladu s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2 mora naročnik odločitev o oddaji naročila obrazložiti in navesti razloge zanjo. Kot je razvidno iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« z dne 15. 7. 2014, je naročnik ponudnike obvestil o izbiri najugodnejšega ponudnika ter obrazložil potek ocenjevanja posameznih ponudb, iz česar so bili razvidni razlogi za izbiro najugodnejšega ponudnika in razlogi za zavrnitev ostalih ponudnikov. Iz odločitve o oddaji naročila je namreč razvidno, da je razlog za izbiro izbranega ponudnika popolnost njegove ponudbe in najnižja cena v obeh sklopih, zaradi česar je prejel tudi najvišje število točk v primerjavi z ostalima ponudnikoma (kar je naročnik prikazal v posebni tabeli). Ker je naročnik v obvestilu o oddaji naročila z dne 15. 7. 2014 navedel tudi pravni pouk z vsemi potrebnimi sestavinami, mu ni mogoče očitati, da je kršil določbo prvega odstavka 78. člena ZJN-2. Vlagatelja je treba opozoriti, da ima vsekakor možnost ugovarjati zoper ravnanje naročnika, in sicer tako v obliki predloga za odpravo nezakonitosti v smislu petega odstavka 79. člena ZJN-2 kot tudi v obliki zahtevka za revizijo. Vlagatelj je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila zahtevek za revizijo tudi vložil, naročnik pa je o njem odločil v skladu z določili ZPVPJN in se je do vseh vlagateljevih revizijskih navedb tudi ustrezno opredelil.

    V zvezi s pravnim poukom iz odločitve o oddaji naročila vlagatelj sicer navaja, da je napačen, saj naročnik ponudnikov ni podučil, da lahko zahtevajo dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da v skladu s 95.c členom ZJN-2 v postopku
    oddaje naročila male vrednosti zahteva za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila ni dopustna, zato naročniku ni mogoče očitati kršitve prvega odstavka 78. člena ZJN-2. Kot je bilo že zapisano, je naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila z dne 15. 7. 2014 navedel razloge za izbiro najugodnejšega ponudnika in v tabeli predstavil način točkovanja vseh ponudb, kar pomeni, da je svojo odločitev ustrezno obrazložil. Ob tem je treba ugotoviti, da je bil vlagatelju v skladu z 22. členom ZJN-2 omogočen tudi vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, na podlagi česar je pridobil informacije in vložil zahtevek za revizijo, na podlagi katerega mu je bilo pravno varstvo zagotovljeno v skladu z določbami ZPVPJN.

    Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljen.

    Državna revizijska komisija še ugotavlja, da vlagatelj v vlogi z dne 21. 7. 2014, s katero je vložil zahtevek za revizijo, predlaga tudi zadržanje predmetnega postopka oddaje javnega naročila. V zvezi s tem predlogom je treba opozoriti, da ZPVPJN v prvem odstavku 17. člena določa, da lahko naročnik (ne glede na vloženi zahtevek za revizijo) nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Vloženi zahtevek za revizijo torej zadrži sklenitev pogodbe do pravnomočnega zaključka revizijskega postopka. Takšno posledico ex lege povzroči že sama vložitev zahtevka za revizijo, zato druge aktivnosti vlagatelja niso potrebne. Ker je bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila zahtevek za revizijo vložen po izdaji odločitve o oddaji naročila, bi lahko naročnik postopek oddaje javnega naročila nadaljeval le še tako, da bi sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila. Ker pa je sklenitev pogodbe po samem zakonu zadržana že na podlagi vložitve zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljev predlog za zadržanje postopka oddaje javnega naročila brezpredmeten, zaradi česar o njem ni odločala.


    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.


    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


    V Ljubljani, dne 20. 8. 2014


    predsednica senata
    Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
    članica Državne revizijske komisije












    Vročiti:

    - Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina
    - Odvetnik Uroš Milost, Ljubljanska cesta 5/a, 6230 Postojna
    - KETE, d.o.o., Goriška cesta 65, 5270 Ajdovščina
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

    V vednost:

    - pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije za vodenje postopka o prekršku

    Vložiti:

    - v spis zadeve

    Natisni stran