018-154/2014 Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Vide Kostanjevec, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Gradbeni nadzor za izgradnjo večstanovanjskega objekta v območju F3 »Vzorčna hiša«, Brdo v Ljubljani« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Lokainvest d.o.o., Laze 18a, Kranj, ki ga zastopa Odvetniška družba Križanec & Potočnik o.p., d.o.o., Dalmatinova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad, Poljanska cesta 31, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 18. 7. 2014

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Gradbeni nadzor za izgradnjo večstanovanjskega objekta v območju F3 »Vzorčna hiša«, Brdo v Ljubljani«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Obvestilo o izidu javnega naročila« z dne 19. 5. 2014.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 2.455,69 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja odprti postopek oddaje javnega naročila »Gradbeni nadzor za izgradnjo večstanovanjskega objekta v območju F3 »Vzorčna hiša«, Brdo v Ljubljani«. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 2. 4. 2014, pod številko objave JN3876/2014 ter dne 15. 4. 2014 popravek pod številko objave JN4484/2014.

Naročnik je dne 19. 5. 2014 sprejel dokument »Obvestilo o izidu javnega naročila«, št. 4301-4/2014-31, s katerim je javno naročilo oddal ponudniku PROPLUS d.o.o., Strma ulica 8, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), vlagateljevo ponudbo pa izločil kot nepopolno, ker naj bi predložil neustrezno referenco – lastno referenco, kjer je bil ponudnik hkrati izvajalec in tudi naročnik referenčnega posla. Naročnik se je pri tem skliceval na prakso Državne revizijske komisije (odločitvi v zadevah št. 018-272/2005 in 018 167/2013). Odločitev je bila vlagatelju vročena dne 21. 5. 2014.

Vlagatelj je dne 2. 6. 2014 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je bila njegova ponudba neupravičeno izločena iz postopka oddaje javnega naročila, saj ni nepravilna in bi morala biti izbrana kot ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj navaja, da je kot referenco priglasil posel, v katerem je nastopal kot izvajalec referenčne storitve, kakor tudi kot investitor referenčnega posla, saj je navedeni večstanovanjski objekt gradil za trg. Ugotavlja, da je naročnik njegovo ponudbo izločil izključno iz razloga, ker je referenčni pogoj izpolnjeval z lastno referenco, pri čemer ni očital vlagatelju morebitnih vsebinskih neustreznosti reference. Vlagatelj se ne strinja z naročnikom, da je mogoče spoštovanje ustrezne kakovosti, pogodbenih rokov in drugih tehničnih zahtev izkazati zgolj z referenčnimi potrdili tretjih gospodarskih subjektov; referenčna izjava je le ena od oblik dokazovanja sposobnosti in nikakor ne edina, bistveno je, da se preveri ustreznost izvedbe posla. Iz razpisne dokumentacije ni izhajalo, da lastne reference ne bi bile dovoljene, to pa ne izhaja niti iz zakona. Vlagatelj pojasnjuje, da odločitvi Državne revizijske komisije, na kateri se sklicuje naročnik, nimata s predmetnim dejanskim stanjem nobene zveze in ne odražata pravilnosti naročnikove odločitve. Vlagatelj meni, da lastne reference v ničemer ne zmanjšujejo ponudnikove sposobnosti za izvedbo javnega naročila: povsem razumljivo je, da investitor, ki je hkrati izvajalec gradbenih del ali drugih storitev po Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 s sprem.; v nadaljevanju: ZGO-1), izvedbe teh del in storitev ne bo zaupal tretjim subjektom, temveč jih bo izvajal sam. V lastnih zadevah praviloma subjekti ravnajo bolj skrbno, skladno z gradbeno zakonodajo pa ustreznost izvedbe del potrjuje upravna enota kot neodvisen organ preko uporabnega dovoljenja. Vlagatelj še dodaja, da bi naročnik ustreznost in objektivnost reference lahko preveril na številne druge načine, s katerimi bi se potrdila ustreznost in verodostojnost referenčne izjave (npr. z uporabnim dovoljenjem, zapisnikom o odpravi napak, terminskim planom izvedbe, PID, ogledom objekta…). Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 11. 6. 2014. Pritrjuje stališču naročnika, da bi morali biti pogodbeni strani (naročnik referenčnega posla in izvajalec) medsebojno neodvisni, saj lahko naročnik le na tak način ugotavlja objektivnost in resničnost navedb v ponudbah ter meni, da je naročnik z zahtevo po potrditvi reference s strani naročnika posla predpostavil dve (različni osebi), ki sta v medsebojnem pogodbenem razmerju in ne le ene. Izbrani ponudnik se tudi ne strinja z vlagateljevimi navedbami glede prakse Državne revizijske komisije, na katero se je skliceval naročnik.

Naročnik je dne 18. 6. 2014 sprejel sklep, št. 4301-4/2014-37, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, enako tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Poudarja, da je način dokazovanja sposobnosti ponudnikov ob upoštevanju sorazmernosti pogojev s predmetom naročila v celoti prepuščen izbiri naročnika ter da je potrditev obrazca s strani naročnika pomembna, saj naročnik posla, kot neodvisna oseba, lahko zagotovi, da so bile izvedene storitve uspešno in kvalitetno dokončane. Meni, da izključitev oz. nedopustnost lastnih referenc zagotovo ne predstavlja tolmačenja razpisne dokumentacije v nasprotju z njenimi določili. Zahteva, da mora biti obrazec potrjen s strani naročnika posla kaže na to, da je pri tem mislil na naročnika, ki je neodvisen od izvajalca, sicer ne bi izrecno zahteval njegove potrditve pri naročniku. Meni, da lastnim referencam manjka bistven element objektivnosti in se pri tem ponovno sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi 018-272/2005, pri čemer poudarja, da je pomen pogodbenega partnerja (na kar se je nanašala odločitev v navedeni zadevi) in naročnika posla podoben, če ne celo identičen, saj v primeru, da sta naročnik in izvajalec ena in ista oseba, prav tako ne pride do konkretnega naročila izvajalcu s strani naročnika posla in posledično do pogodbenega razmerja med njima, saj gre za isto osebo. Državna revizijska komisija naj bi v zadevi 018-167/2013 zavzela stališče, da referenčna potrdila v ponudbi izbranega ponudnika niso izdana sama sebi, temveč izbranemu izvajalcu in so kot taka ustrezna. Po nasprotnem razzlogovanju naj bi torej sama sebi izdana referenčna potrdila ne bi bila ustrezna. Naročnik ob upoštevanju vlagateljevih navedb ugotavlja, da je bil vlagatelj očitno v referenčnem poslu izvajalec storitev nadzora in inženiringa ter tudi izvajalec gradbenih del, kar pa je v nasprotju z določili gradbene zakonodaje. Naročnik še dodaja, da v uporabnem dovoljenju ni navedeno na kakšen način so bile izvedene storitve nadzora oz. inženiringa, pa tudi ne tega, ali so bile storitve izvedeno ustrezno, kakovostno in pravočasno. Na očitke o neizkoriščenih drugih možnostih preverjanja ustreznosti reference naročnik odgovarja, da je v predmetnem postopku oddaj storitve nadzora in inženiringa, ne pa storitev gradenj, zaradi česar iz uporabnega dovoljenja, terminskega plana ali ogleda objekta ni mogoče oceniti kakovosti izvedbe teh storitev.

Naročnik je z vlogo z dne 19. 6. 2014 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 27. 6. 2014 opredelil do navedb naročnika. Meni, da je povsem nejasen pomen navedbe, da lahko referenčni naročnik objektivno oceni storitve, saj naročniki nikoli niso strokovnjaki s področja gradbeništva, zato ne morejo podati objektivne ocene reference, pač pa zgolj subjektivno. Upoštevati bi bilo potrebno tudi Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), ki kot zakoniti način preverjanja sposobnosti predvideva seznam gradenj in ne referenčnega potrdila neodvisnega subjekta, seznam gradenj pa je potem mogoče preveriti na različne načine. Če bi zdržala logika naročnika, potem ponudnik, ki je veliko gradil z lastnimi sredstvi za trg, nikoli ne bi mogel izkazati sposobnosti za izvedbo javnega naročila. Samo zato, ker v konkretnem primeru ni tretjega subjekta, ki bi dal subjektivno mnenje na referenčnem potrdilu, to še ne pomeni, da ponudnik ni usposobljen za izvedbo naročila. Povsem nerazumno je, da bi imelo strokovno mnenje nekega javnega naročnika, ki je redkokdaj usposobljen za področje gradbeništva, večjo težo od mnenja ostalih subjektov, ki so povezani z gradnjo. V kolikor se pri gradnji ne pojavijo napake in pomanjkljivosti, zaradi katerih bi bila pod vprašaj postavljena tudi soodgovornost nadzora, referenčni naročnik nima sredstev, s katerimi bi preveril kvaliteto delovanja nadzora. Kvaliteta nadzora se pokaže v končnem izdelku gradne, v zvezi s katerim pa naročnik nima nobenih pomislekov. Vlagatelj navaja, da naročnik v referenčnem pogoju ni določil, da morata biti isti subjekt hkrati gradbeni nadzornik in izvajalec, saj bi bilo to v nasprotju z ZGO-1; določil je kumulacijo gradbenega nadzora in inženiringa, kar je natančno to, kar je bilo v spornem referenčnem poslu tudi izvedeno. Nasprotuje tudi ugotovitvam naročnika, da naj bi v referenčnem poslu nastopal tudi kot izvajalec gradbenih del, saj je gradbena dela v resnici izvajal subjekt Vegrad d.d.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je sporno vprašanje, ali je naročnik pri pregledu popolnosti vlagateljeve ponudbe ravnal skladno z ZJN-2, ko je ugotovil, da vlagatelj ni dokazal tehnične sposobnosti skladno s pogojem iz razpisne dokumentacije. Naročnikovo ravnanje je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Nepravilna je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 47. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da gre v konkretnem primeru za javno naročilo storitev in ne gradenj. Naročnik namreč naroča storitve gradbenega nadzora in je razpisane storitve uvrstil pod CPV kodi 71520000 (Storitve gradbenega nadzora) oz. 71521000 (Storitve nadzora gradbišč). Seznam storitev, ki se oddajajo v postopkih javnega naročanja, je določen z Uredbo o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/2007; v nadaljevanju: Uredba). Storitve so naštete v Prilogi 2, ki je sestavni del Uredbe (2. alineja 1. člena). Priloga 2 vsebuje dva seznama, in sicer Seznam storitev A ter Seznam storitev B. V obeh seznamih so storitve opisane s pomočjo ustreznih referenčnih numeričnih kod (CPC oziroma CPV) ter razdeljene v 27 ločenih kategorij. Storitve, kot jih je opredelil naročnik, se uvršajo v kategorijo 12 (arhitekturne storitve, inženiring storitve in integrirane inženiring storitve…), na seznam storitev A. Skladno z navedenim izhodišče za preverjanje tehnične sposobnosti predstavlja druga alineja točke a) drugega odstavka 45. člen ZJN-2 (in ne prva alineja, ki se nanaša na gradnje in na katero se sklicuje vlagatelj), ki določa, da lahko gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje tehnične sposobnosti (ob upoštevanju narave, količine ali pomembnosti predmeta javnega naročila) s seznamom najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov. Gospodarski subjekt mora predložiti dokazilo o dobavi in storitvah, če je bil naročnik po tem zakonu, v obliki izjav, ki jih izda ali podpiše pristojni organ, ali v obliki pogodb, računov, ipd. oziroma če naročnik ni bil naročnik po tem zakonu, v obliki izjave naročnika ali v obliki pogodbe oziroma delov pogodbe v zvezi z javnim naročilom ali računom ali, če tega ni, v obliki izjave gospodarskega subjekta. Iz navedenih določb izhajajo možna dokazila za ugotavljanje tehnične sposobnosti, pri čemer vsebino pogojev določi naročnik v razpisni dokumentaciji, v kateri tudi navede, katero dokazilo iz drugega odstavka 45. člena ZJN-2 bo štel kot ustrezno (šesti odstavek 45. člena ZJN-2).

Naročnik je referenčni pogoj določil v razpisni dokumentaciji v 7. točki poglavja 7. PREVERJANJE SPOSOBNOSTI:
»Ponudnik je v zadnjih petih (5) letih pred rokom za prejem ponudb (od 1. 1. 2009 dalje), uspešno zaključil izvedbo istovrstnih storitev pri gradnji vsaj enega (1) objekta po CC-SI klasifikaciji: 112, 113, 121, 122, 126, v vrednosti GOI del vsaj 2,5 mio eur brez DDV.
Pri posamičnem referenčnem poslu se zahtevajo storitve gradbenega nadzora po ZGO in hkrati storitve inženiringa v izvedbi.
Za zaključeno storitev pri gradnji šteje pridobljeno uporabno dovoljenje.
(v primeru skupne ponudbe lahko pogoj izpolnjujejo partnerji skupaj)«.

Kot listino za dokazovanje izpolnjevanja tega pogoja je naročnik v istem poglavju določil:
»Razvidno iz obrazca P-2a »Reference«.
Reference morajo biti potrjene s strani naročnika posla.«

Vlagatelj je za dokazovanje navedenega pogoja v ponudbi priložil izpolnjen in podpisan obrazec P-2a, kjer je kot naročnik posla naveden sam vlagatelj, ki je potrdilo tudi žigosal in podpisal. Ravno navedeno pa kot edini razlog za nepravilnost ponudbe navaja naročnik – da je vlagatelj predložil lastno referenco in ne reference tretjega, neodvisnega pogodbenega partnerja.

Državna revizijska komisija poudarja, da je namen referenc ugotavljanje in dokazovanje tehnične sposobnosti oziroma siceršnje usposobljenosti ponudnika za izvedbo posla. Tako je referenca po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je istovrstno gradnjo ali storitev v preteklosti že (večkrat) uspešno izvedel ali da je pod podobnimi pogoji že uspešno dobavil istovrstno blago. Naročnik lahko na podlagi prejetega dokazila, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, utemeljeno sklepa, da ima tak ponudnik ustrezno znanje in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila.

Določanje pogojev za preverjanje sposobnosti in določitev za to ustreznih dokazil je resda v domeni naročnika, vendar pa je tudi ob tem potrebno ugotoviti, da v konkretnem primeru iz določil razpisne dokumentacije ne izhaja, da bi bile za dokazovanje sposobnosti neustrezne takšne izvedene istovrstne storitve pri gradnji, kjer so bili ponudniki hkrati izvajalci storitev in investitorji (naročniki) gradnje – na tak zaključek po oceni Državne revizijske komisije ne kaže niti zahteva, da morajo biti reference potrjene s strani naročnika posla. Pri tem med strankama ni sporno, da je bil vlagatelj naročnik (investitor) gradnje, pri kateri je tudi izvajal storitev nadzora. Iz vlagateljevih navedb v revizijskem zahtevku pa ne izhaja, da bi v referenčnem poslu v nasprotju z ZGO-1 nastopal tudi kot izvajalec gradbenih del, kar kot problematično v sklepu z dne 18. 6. 2014 navaja naročnik: vlagateljeva navedba, da je »gradil za trg«, se nanaša na (nesporno) dejstvo, da je vlagatelj investiral gradnjo objekta, na katerem so se izvajale referenčne storitve, ne pa na to, da je izvajal gradbena dela – po pojasnilih vlagatelja iz vloge z dne 27. 6. 2014 je bil izvajalec gradbenih del na tem objektu Vegrad d.d.

Zgolj iz razloga, ker zaradi konkretnih okoliščin v zvezi z udeležbo pri gradnji objekta ponudnik ne more priložiti potrditve reference s strani tretjega subjekta kot pogodbenega partnerja, zato po oceni Državne revizijske komisije še ni mogoče zaključiti, da tak ponudnik ne izkazuje zahtevane stopnje usposobljenosti; pomembno je, da storitve, ki jih je izvajal, vsebinsko in formalno ustrezajo kriterijem iz razpisne dokumentacije, s katerimi je naročnik postavil zahteve glede časovne, vrednostne in vsebinske ustreznosti referenčnega posla, pa tudi to, kdaj se šteje tak posel za dokončanega. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ne navaja nobenih drugih okoliščin, ki bi kazali na neustreznost izvedenega referenčnega posla zahtevanim pogojem in na podlagi česar bi bilo mogoče zaključiti, da vlagatelj ne izkazuje sposobnosti za izvedbo posla.

Utemeljen je tudi vlagateljev pomislek o tem, da bi naročnikovo razumevanje referenc lahko pripeljalo do situacije, ko ponudniki, ki so kot investitorji gradili z lastnimi sredstvi za trg in v takem poslu opravljali tudi nadzor (ali bili kako drugače v skladu z ZGO-1 udeleženi pri gradnji), nikakor ne bi mogli izkazati sposobnosti za izvedbo javnega naročila pri drugem naročniku. Takšno razumevanje bi bilo v nasprotju z temeljnim namenom referenc, pa tudi v nasprotju z načeli, na katerih temelji javno naročanje (5. člen ZJN-2).

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je naročnik v fazi preverjanja in ocenjevanja ponudb preverjal navedbe iz referenčnih potrdil v ponudbah nekaterih drugih (neizbranih) ponudnikov, medtem ko navedb v referenčnem potrdilu v vlagateljevi ponudbi ni preverjal. Res je, kot navaja naročnik, da so bile razpisane storitve gradbenega nadzora in ne gradnja ter da se tudi zahtevana referenca nanaša na storitve in ne na gradnje, vendar pa vseeno ni mogoče pritrditi naročniku, da se kvalitete opravljene storitve v takem primeru nikakor ne bi dalo preveriti, oziroma, da bi kvaliteto opravljenih storitev lahko potrdil le neodvisen naročnik kot pogodbeni partner v referenčnem poslu. Razpisane in referenčne storitve nadzora so neločljivo povezane s konkretno gradnjo in vlagatelj prepričljivo opozarja, da bi bilo že iz predlaganih (primeroma naštetih in ne izključno opredeljenih) sredstev oz. načinov mogoče preveriti okoliščine, na podlagi katerih se da sklepati tudi na kvaliteto opravljenih storitev.

Naročnik se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-167/2013, vendar ta zadeva z obravnavano ni primerljiva, saj je bilo tam dejansko stanje bistveno drugačno – izbrani ponudnik je predložil referenčno potrdilo, ki ga je potrdil naročnik. Na to se je tudi nanašala obrazložitev Državne revizijske komisije, da referenca ni bila izdana sama sebi (tj. da je ni naročnik izdal sam sebi), temveč jo je naročnik potrdil izbranemu ponudniku ter da ni bistveno, ali naročnik referenčno potrdilo izda ponudniku za potrebe postopka oddaje svojega javnega naročila ali za potrebe postopka oddaje javnega naročila kakega drugega naročnika, temveč je bistven temeljni posel, katerega uspešna izvedba se z referenčnim potrdilom potrjuje. V tem okviru ni na mestu vlagateljevo sklepanje po nasprotnem razzlogovanju, da »če bi bila referenčna potrdila izdana sama sebi, pa le-teh ne bi bilo mogoče šteti za ustrezne«.

Naročnik se sklicuje tudi na sklep Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-272/2005, vendar tudi navedena zadeva z obravnavano ni primerljiva, saj sta bila tam pravna podlaga in dejansko stanje drugačna, predvsem pa je bila drugačna tudi zahteva tedanjega naročnika, ki je kot dokaz usposobljenosti izrecno zahteval izkazovanje izvedenih gradenj za pogodbene partnerje.

Državna revizijska komisija v zvezi s tem opozarja še na novejšo prakso, kot npr. izhaja iz odločitve v zadevi št. 018-358/2013, kjer je bilo poudarjeno, da bi lahko referenčna dela v vsakem primeru ocenil in potrdil sam ponudnik, ki je bil hkrati izvajalec in naročnik (investitor) del, saj takšnih referenc razpisna dokumentacija (z zahtevo po predložitvi s strani referenčnega naročnika potrjenim referenčnim potrdilom, podobno kot v konkretnem primeru) ni izključevala kot neustreznih.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljeve ponudbe iz razloga, ki ga v odločitvi o oddaji javnega naročila navaja naročnik, ni mogoče označiti za nepravilno in s tem nepopolno, povezane revizijske navedbe pa so utemeljene. Državna revizijska komisija je na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo vlagatelja ugodila in je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, ki izhaja iz dokumenta »Obvestilo o izidu javnega naročila«, št. 4301-4/2014-31, z dne 19. 5. 2014. Ker se z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2), Državna revizijska komisija naročnika z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da ponudbo vlagatelja v izpostavljenem delu ponovno preveri ter v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku, in sicer, stroške nagrade za zastopanje v znesku 800,00 EUR ter 20,00 EUR za stroške po tarifni številki 6002 Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 s sprem., v nadaljevanju: ZOdvT), oboje povečano za 22% DDV, ter strošek plačane takse v znesku 1.455,29 EUR.

Državna revizijska komisija je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena ZOdvT po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera vlagatelju kot potrebne priznala priglašene stroške v celoti. Skupaj mora naročnik vlagatelju povrniti stroške v višini 2.455,69 EUR.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 18. 7. 2014

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
Članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Odvetniška družba Križanec & Potočnik o.p., d.o.o., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana
- Stanovanjski sklad RS, Poljanska cesta 31, 1000 Ljubljana
- PROPLUS d.o.o., Strma ulica 8, 2000 Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran