018-170/2014 Komunala Kočevje, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) po članici Vidi Kostanjevec, v postopku odločanja o zakonitosti postopka pravnega varstva postopka oddaje javnega naročila »Prevzem, odvoz, obdelava in odstranjevanje odpadkov« in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj Kostak, Komunalno stavbno podjetje, d. d., Leskovška cesta 2A, Krško (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javno komunalno podjetje Komunala Kočevje, d.o.o., Tesarska ulica 10, Kočevje (v nadaljevanju: naročnik), dne 16. 7. 2014

odločila:

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi naročnikov sklep št. 01/2014 z dne 20. 6. 2014 o zavrženju zahtevka za revizijo.

2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 20. 6. 2014 sprejel sklep št. 01/2014, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 16. 6. 2014, ki ga je ta vložil zoper naročnikovo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb št. 01/2014, z dne 16. 5. 2014, zavrgel. V obrazložitvi uvodoma povzema dejansko stanje v zadevi ter v nadaljevanju ugotavlja, da je osemdnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo začel teči po prejemu odločitve o izločitvi vseh ponudb št. 01/2014, z dne 16. 5. 2014 – to je dne 26. 5. 2014, iztekel pa se je dne 4. 6. 2014. Ker je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil dne 16. 6. 2014, naročnik zaključuje, da ta ni bil vložen pravočasno. V kolikor Državna revizijska komisija ne bi sledila navedenemu stališču, naročnik vlagatelju »podredno« odreka tudi aktivno legitimacijo za vodenje postopka pravnega varstva. Vlagatelju namreč iz razloga, ker naročnik nima zagotovljenih dovolj sredstev, ni mogla in ne bi mogla nastati škoda.

Zoper navedeno odločitev se je vlagatelj pravočasno pritožil. V pritožbi z dne 30.6.2014 se sklicuje na tretji odstavek 79.a člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) in ustrezno prakso Državne revizijske komisije ter navaja, da je od naročnika pravočasno zahteval dodatno obrazložitev odločitve o izločitvi vseh ponudb, ki jo je ta s sklepom z dne 2. 6. 2014 zavrgel. Ker je vlagatelj sklep o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev prejel dne 4. 6. 2014, je njegov zahtevek za revizijo z dne 16. 6. 2014 vložen pravočasno. Kar zadeva nepriznavanje aktivne legitimacije, naročnik izhaja iz napačne predpostavke, da je v izpodbijani odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb jasno navedel razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe. Naročnik namreč ni niti približno pojasnil, koliko sredstev ima za izvedbo naročila, vlagatelj pa že ves čas navaja, da njegova ponudba iz tega razloga ni nepopolna, česar naročnik ne uspe zanikati.

Po pregledu odstopljene dokumentacije ter proučitvi pritožbenih navedb je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je med strankama spor o tem, ali je vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 16. 6. 2014, ki ga je ta vložil zoper naročnikovo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb št. 01/2014, z dne 16. 5. 2014, sposoben meritorne obravnave.

Med strankama je najprej sporno vprašanje (ne)obstoja procesne predpostavke pravočasnosti vložitve zahtevka za revizijo. Naročnik zatrjuje, da je zahtevek za revizijo zamujen, ker je osemdnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo začel teči potem, ko je vlagatelj od njega prejel odločitev o izločitvi vseh ponudb št. 01/2014, z dne 16. 5. 2014. Vlagatelj nasprotno trdi, da je rok za vložitev zahtevka za revizijo pričel teči z dnem prejema sklepa št. 01/2014, z dne 2. 6. 2014, s katerim je naročnik zavrgel njegovo zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o izločitvi vseh ponudb, zaradi česar je zahtevek za revizijo po vlagateljevem mnenju pravočasen.

Za presojo spornega vprašanja so relevantne določbe 79. in 79.a člena ZJN-2, ki urejajo izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila. V skladu s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2 lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Zahteva se lahko vloži v treh delovnih dneh po prejemu odločitve naročnika. V petem odstavku 79.a člena ZJN-2 je določeno, da kadar ponudnik vloži zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, teče rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja od dneva prejema odločitve o tej zahtevi.

Kot je razvidno iz predložene spisovne dokumentacije, je v konkretnem primeru vlagatelj prejel naročnikovo odločitev o izločitvi vseh ponudb št. 01/2014, z dne 16. 5. 2014, v petek, dne 23. 5. 2014. Dalje je iz predložene dokumentacije razvidno, da je vlagatelj v nadaljnjih treh delovnih dneh (torej pravočasno) zahteval dodatno obrazložitev prej navedene naročnikove odločitve (vlagateljeva vloga z dne 28. 5. 2014). Naročnik je zahtevo za dodatno obrazložitev zavrgel (sklep št. 01/2014 z dne 2. 6. 2014). Sklep o zavrženju zahtevka za revizijo je vlagatelj prejel v sredo, dne 4. 6. 2014, kar pomeni, da je začel v skladu s pravilom iz petega odstavka 79.a člena ZJN-2, rok za vložitev zahtevka za revizijo teči v četrtek, dne 5. 6. 2014 in se je (v skladu s pravili o štetju rokov) iztekel v ponedeljek, dne 16. 6. 2014. Kot je razvidno iz spisa (ovojnica z žigom priporočene pošiljke), je vlagatelj zahtevek za revizijo oddal na pošto dne 16. 6. 2014 (vloga pa je k naročniku prispela naslednji dan). Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je treba zaključiti, da je bil vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 16. 6. 2014 vložen pravočasno oziroma ga iz tega razloga ni mogoče zavreči kot prepoznega.


Med strankama je sporno tudi vprašanje (ne)obstoja vlagateljeve procesne legitimacije za vodenje spora o (ne)zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb št. 01/2014, z dne 16. 5. 2014.

V skladu s 1. alineo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN je treba aktivno legitimacijo priznati vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala, da mora biti za to, da bi bila možnost nastanka škode verjetna, podana (vsaj hipotetična) vzročna zveza med zatrjevano kršitvijo in zatrjevanim prikrajšanjem na strani vlagatelja, ki je nastalo (ali bi utegnilo nastati) zaradi naročnikove kršitve. Možnost nastanka škode je torej vezana na kršitve, ki jih vlagatelj v zahtevku za revizijo očita naročniku. Če med zatrjevano kršitvijo in možnostjo nastanka škode ni mogoče vzpostaviti vzročne zveze, tudi ni mogoče priznati aktivne legitimacije. In obratno: če je mogoče med zatrjevano kršitvijo in možnostjo nastanka škode vzpostaviti vzročno zvezo, je treba aktivno legitimacijo priznati.

V obravnavanem primeru vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je bila izločitev njegove ponudbe kot nesprejemljive nezakonita oziroma da je naročnik ob sprejemu odločitve o zavrnitvi vseh ponudb št. 01/2014, z dne 16. 5. 2014, kršil predpise, ki urejajo oddajo javnih naročil. Če bi se ob meritorni presoji v (pred)revizijskem postopku takšna trditev izkazala za točno, bi bil vlagatelj v položaju, v katerem bi lahko na njegovi strani nastalo protizakonito prikrajšanje. Ob navedenem je treba skleniti, da bi vlagatelju z domnevnimi kršitvami naročnika, če bi se v postopku pravnega varstva (predrevizijskem ali revizijskem postopku) ugotovilo, da je zahtevek za revizijo v kateri od zatrjevanih kršitev utemeljen, lahko nastala škoda. V posledici navedenega je naročnik s tem, ko je v sklepu o zavrženju zahtevka za revizijo ugotovil, da zahtevka za revizijo ni vložila aktivno legitimirana oseba, vlagateljev zahtevek za revizijo pa je iz omenjenega razloga zavrgel, kršil tretji odstavek 26. člena ZPVPJN (v povezavi s 14. členom ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija ugodila pritožbi, vloženi na podlagi petega odstavka 26. člena ZPVPJN, je odločila tudi, da mora naročnik, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Ob vsem navedenem je bilo treba na podlagi 55. in 70. člena ZPVPJN odločiti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

V Ljubljani, dne 16. 7. 2014




Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
– Komunala Kočevje, d.o.o., Tesarska ulica 10, 1330 Kočevje;
– Kostak, Komunalno stavbno podjetje, d.d., Leskovška cesta 2A, 8270 Krško;
– Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- V spis zadeve, tu.

Natisni stran