018-078/2014 Javno podjetje Prlekija, d. o. o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Sonje Drozdek Šinko, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila »LETNA DOBAVA VODOVODNEGA MATERIALA« (sklop številka 7: »VODOMERNI JAŠKI S TERMO ZAŠČITO«) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj TIMPLAST, d. o. o., Vrbje 80, Žalec, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javno podjetje Prlekija, d. o. o., Babinska cesta 2A, Ljutomer (v nadaljevanju: naročnik), dne 15. 7. 2014

odločila:

1. Zahteva vlagatelja, da Državna revizijska komisija (izloči strokovnjaka J. P. in) namesto strokovnjaka J. P. imenuje drugega (strokovno usposobljenega) strokovnjaka, se zavrne.

2. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 11. 3. 2014 se zavrne.

3. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 3. 1. 2014 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za (letno) dobavo vodovodnega materiala (v nadaljevanju: naročilo), obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega naročila pa je bilo dne 13. 1. 2014 (s številko objave JN420/2014) objavljeno na Portalu javnih naročil.

Naročnik je dne 18. 2. 2014 sprejel Odločitev o oddaji naročila, številka IDP-0186/2014 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da se naročilo v sklopu številka 7 odda ponudniku »ZAGOŽEN d.o.o., Cesta na Lavo 2 a, 3310 Žalec«, čigar ponudbo je naročnik v sklopu številka 7 izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 20. 2. 2014.

Naročnik je dne 24. 2. 2014 prejel vlagateljevo »Zahtev[o] za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila«, z dne 21. 2. 2014, dne 27. 2. 2014 pa je vlagatelj prejel naročnikovo Dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, številka IDP-0207/2014, z dne 25. 2. 2014 (v nadaljevanju: dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila).

Naročnik je dne 6. 3. 2014 prejel vlagateljev »Predlog za spremembo odločitve o oddaji javnega naročila« […] »v sklopu 7«, z dne 5. 3. 2014 (v nadaljevanju: predlog za spremembo odločitve o oddaji naročila), dne 12. 3. 2014 pa je naročnik prejel še vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 11. 3. 2014, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, da zahtevku za revizijo ugodi tako, da razveljavi odločitev o oddaji naročila v sklopu številka 7, zahteva pa tudi, da mu naročnik povrne »stroške z revizijo«. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj naročniku očita, da je njegovo ponudbo, predloženo v sklopu številka 7, nezakonito izločil iz postopka oddaje zadevnega naročila in s tem ravnal v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov ter v nasprotju z razpisno dokumentacijo. Vlagatelj dodaja, da je njegova ponudba, predložena v sklopu številka 7, popolna in nima nepravilnosti, ki mu jih očita naročnik, pri tem pa izrecno opozarja, da je treba pravilnost njegove ponudbe presojati upoštevajoč zahteve iz razpisa (te pa njegova ponudba v celoti izpolnjuje). Vlagatelj ob tem predlaga, da »Državna revizijska komisija imenuje izvedenca, ki naj pripravi mnenje o tem, ali vlagateljeva ponudba izpolnjuje vse zahteve iz razpisa, kot so določene v točki "7. VODOMERNI JAŠKI S TERMO ZAŠČITO"«.

Naročnik je dne 26. 3. 2014 sprejel sklep številka IDP-0277/2014, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil, obenem pa je zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik zavrača vlagateljev zahtevek za revizijo, navaja, da je vlagateljevo ponudbo izločil, ker je po njegovem mnenju neprimerna, obenem pa dodaja, da vlagatelj izstopa po ponujeni vrednosti (saj je za material ponudil za več kot 15 % nižjo ceno kot naslednji ponudnik). Navedbo vlagatelja, da je favoriziral izbranega ponudnika, naročnik označuje za brezpredmetno in žaljivo.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 27. 3. 2014, naročnik pa je v prilogi dopisa z dne 28. 3. 2014, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 31. 3. 2014, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 3. 4. 2014 prejela vlagateljevo prvo pripravljalno vlogo z dne 1. 4. 2014 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi vlagatelj naročnikove navedbe označuje za nesubstancirane, prav tako pa meni, da naročnik dokazov, navedenih v zahtevku za revizijo, ni upošteval. Vlagatelj zato »vztraja, da se izvedejo v postopku pred Državno revizijsko komisijo vsi dokazi, tudi dokaz z izvedencem, saj je izvedba dokazov ključna za pravilno in zakonito odločitev«.

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom številka 018-78/2014-4, z dne 3. 4. 2014, pozvala na dopolnitev oziroma odstop dokumentacije, dne 9. 4. 2014 pa je prejela dokumentacijo, ki ji jo je naročnik odstopil v prilogi dopisa številka IDP-0327/2014, z dne 8. 4. 2014.

Državna revizijska komisija je dne 17. 4. 2014 sprejela sklep številka 018-78/2014-7, s katerim je strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja zaupala strokovnjaku J. P. (v nadaljevanju: strokovnjak), vlagatelju pa je naložila, da mora za strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja založiti predujem v znesku 1.500,00 EUR in Državni revizijski komisiji predložiti pisno potrdilo o vplačilu predujma.

Državna revizijska komisija je dne 24. 4. 2014 v prilogi dokumenta številka 06/14 MK prejela »POTRDILO O IZVRŠENEM PLAČILU«.

Državna revizijska komisija je v prošnji za izdelavo strokovnega mnenja številka 018-78/2014-10, z dne 24. 4. 2014, strokovnjaku zastavila vprašanja, glede katerih ga je prosila za odgovor in strokovno mnenje.

Državna revizijska komisija je dne 25. 4. 2014 prejela vlagateljevo vlogo z dne 23. 4. 2014, poimenovano »Dostava potrdila o plačilu predujma«, skupaj s prilogo (v nadaljevanju: vloga z dne 23. 4. 2014).

Državna revizijska komisija je dne 13. 5. 2014 na strokovnjaka naslovila prošnjo za podajo stanja glede izdelovanja strokovnega mnenja, istega dne pa je prejela odgovor strokovnjaka v zvezi z omenjeno prošnjo.

Državna revizijska komisija je dne 14. 5. 2014 prejela strokovno mnenje, ki ga je (skupaj s prilogama) z dopisi z dne 14. 5. 2014 poslala v izjasnitev udeležencem tega postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je dne 20. 5. 2014 prejela naročnikovo izjasnitev glede strokovnega mnenja, dne 21. 5. 2014 izjasnitev izbranega ponudnika glede strokovnega mnenja, dne 22. 5. 2014 pa vlagateljevo izjasnitev glede strokovnega mnenja (v nadaljevanju: izjasnitev glede strokovnega mnenja).

V posledici prejetih izjasnitev udeležencev tega postopka pravnega varstva je Državna revizijska komisija v prošnji za izdelavo dopolnitve strokovnega mnenja številka 018-78/2014-22, z dne 27. 5. 2014, strokovnjaka zaprosila za odgovore na dodatna vprašanja in dopolnitev strokovnega mnenja (v nadaljevanju: prošnja za izdelavo dopolnitve strokovnega mnenja).

Državna revizijska komisija je dne 13. 6. 2014 oziroma dne 16. 6. 2014 prejela dopolnilno strokovno mnenje, na vprašanje z dne 17. 6. 2014 pa je dne 20. 6. 2014 oziroma dne 23. 6. 2014 prejela še končno verzijo dopolnilnega strokovnega mnenja, ki jo je (skupaj s prilogami) z dopisi z dne 23. 6. 2014 poslala v izjasnitev udeležencem tega postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je dne 30. 6. 2014 prejela naročnikovo izjasnitev glede končne verzije dopolnilnega strokovnega mnenja (v nadaljevanju: izjasnitev glede dopolnilnega strokovnega mnenja), dan kasneje pa še vlagateljevo izjasnitev glede končne verzije dopolnilnega strokovnega mnenja (v nadaljevanju: izjasnitev glede dopolnilnega strokovnega mnenja).

Državna revizijska komisija je dne 3. 7. 2014 strokovnjaku zastavila vprašanje glede priloge 4a končne verzije dopolnilnega strokovnega mnenja, dan kasneje pa je s strani strokovnjaka prejela popravek končne verzije dopolnilnega strokovnega mnenja (v nadaljevanju: dopolnilno strokovno mnenje z dne 4. 7. 2014). Dopolnilno strokovno mnenje z dne 4. 7. 2014 je Državna revizijska komisija z dopisi z dne 4. 7. 2014 poslala v izjasnitev udeležencem tega postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je dne 10. 7. 2014 prejela naročnikovo izjasnitev glede dopolnilnega strokovnega mnenja z dne 4. 7. 2014, dne 15. 7. 2014 pa še vlagateljevo izjasnitev glede dopolnilnega strokovnega mnenja z dne 4. 7. 2014.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje naročila, po proučitvi strokovnega mnenja (s prilogama), dopolnilnega strokovnega mnenja (s prilogami) in popravka dopolnilnega strokovnega mnenja, to je dopolnilnega strokovnega mnenja z dne 4. 7. 2014 (s prilogami), po proučitvi vseh prejetih izjasnitev glede strokovnega mnenja, dopolnilnega strokovnega mnenja in popravka dopolnilnega strokovnega mnenja (dopolnilnega strokovnega mnenja z dne 4. 7. 2014), po proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, po proučitvi predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Vlagatelj v točki IV zahtevka za revizijo zatrjuje, da naročnik v izpodbijani odločitvi zneska takse ni določil na način, kot to določa zakon, glede na to pa pravni pouk ni bil dovolj razumljiv. Naročnik (po drugi strani) v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 9) predstavljeno vlagateljevo zatrjevanje zavrača.

Neodvisno od odgovora na vprašanje, ali je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo pravni pouk določil na način, kot to določa ZPVPJN (v zvezi s tem sicer primerjati na primer odločitvi Državne revizijske komisije, številka 018-253/2012-5 in 018-300/2011-2), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v zadevnem postopku pravnega varstva vlagatelj (z dvema plačiloma) plačal ustrezen znesek takse za predrevizijski in revizijski postopek.

Vlagatelj v izjasnitvi glede strokovnega mnenja meni, da strokovno mnenje (ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 14. 5. 2014) »odraža neobjektivnost oz. pristranskost strokovnjaka in celo nakazuje, da je strokovnjak strokovno mnenje pripravil s pomočjo naročnika« (prvi odstavek točke I. na drugi strani izjasnitve glede strokovnega mnenja). V omenjeni vlogi vlagatelj prav tako meni, da »strokovnjak ni strokovno usposobljen za presojo dejanskega stanja v tej zadevi ali pa je svojo nalogo izdelave strokovnega mnenja vzel skrajno neresno in se ni dovolj posvetil strokovnim vidikom svoje naloge« (tretji odstavek točke I. na drugi strani izjasnitve glede strokovnega mnenja). Iz odgovorov strokovnjaka je po stališču vlagatelja tudi »očitno, da strokovnjak ni ugotavljal dejanskega stanja ampak« je »skušal v čim večji meri slediti ugotovitvam naročnika, da vlagatelj ne izpolnjuje zahtev iz razpisne dokumentacije«. Pristranskost strokovnjaka naj bi bila, po zatrjevanju vlagatelja, »mestoma zelo očitna, saj strokovnjak v odgovoru povzema dele besedila iz odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, iz besedila dodatne obrazložitve in iz sklepa o zavrnitvi revizijskega zahtevka iz predrevizijskega postopka« (četrti odstavek točke I. na drugi strani izjasnitve glede strokovnega mnenja). V posledici navedenega vlagatelj v izjasnitvi glede strokovnega mnenja (na zadnji strani) zahteva, da Državna revizijska komisija (izloči strokovnjaka J. P. in) namesto strokovnjaka J. P. imenuje drugega (strokovno usposobljenega) strokovnjaka, oziroma, da strokovnjakovega strokovnega mnenja ne upošteva.

Državna revizijska komisija v navezavi na navedeno ugotavlja, da je zahtevek vlagatelja v izjasnitvi glede strokovnega mnenja postavljen alternativno (vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija imenuje drugega (strokovno usposobljenega) strokovnjaka, oziroma, da strokovnjakovega strokovnega mnenja ne upošteva).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v konkretnem primeru ni izkazano, da bi bile podane okoliščine, ki bi vzbujale dvom o nepristranskosti strokovnjaka, kateremu je Državna revizijska komisija s sklepom številka 018-78/2014-7, sprejetim dne 17. 4. 2014, zaupala strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja (6. točka 70. člena Zakona o pravdnem postopku – Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP – v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, 247. členom ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, ter 34. in 36. členom ZPVPJN). Ob upoštevanju (dokaj splošnih) določb razpisne dokumentacije (zlasti v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije predmeta zadevnega naročila v sklopu številka 7 ter predračun) je namreč razumeti strokovnjaka, da je strokovno mnenje pripravil ob upoštevanju podatkov, ki jih je imel na voljo. Tudi v primeru, če bi bilo ugotoviti, da je strokovnjak pri pripravi strokovnega mnenja (ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 14. 5. 2014) kak dokument (v vlagateljevi ponudbi) morebiti pomotoma prezrl, to vsekakor (še) ne pomeni, da je »strokovnjak strokovno mnenje pripravil s pomočjo naročnika«, niti, da »strokovnjak ni strokovno usposobljen za presojo dejanskega stanja v tej zadevi ali pa je svojo nalogo izdelave strokovnega mnenja vzel skrajno neresno in se ni dovolj posvetil strokovnim vidikom svoje naloge«. Omenjena zgolj zatrjevana (ne pa dokazana) dejstva niso zadosten razlog za dvom o objektivnosti, nepristranskosti in strokovnosti (končnega) dopolnilnega strokovnega mnenja, ki ga je strokovnjak pripravil na zahtevo Državne revizijske komisije. Zadostnega dvoma v objektivnost, nepristranskost in strokovnost strokovnega mnenja ne vzbuja niti ugotovitev vlagatelja, da »strokovnjak v odgovoru povzema dele besedila iz odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, iz besedila dodatne obrazložitve in iz sklepa o zavrnitvi revizijskega zahtevka iz predrevizijskega postopka«. V naravi (vsakega) strokovnega dela in priprave (vsakega) strokovnega mnenja je namreč, da po strokovni proučitvi odstopljene mu dokumentacije strokovnjak (lahko) pride do (povsem) enakih zaključkov, do katerih je prišel kateri od udeležencev postopka (v konkretnem primeru naročnik). Zgolj morebitno enako izrazoslovje oziroma morebitno povzemanje besedila iz dokumentov naročnika, ki jih v izjasnitvi glede strokovnega mnenja omenja vlagatelj, zato ni zadosten razlog za zaključek, da je »očitno, da strokovnjak ni ugotavljal dejanskega stanja ampak« je »skušal v čim večji meri slediti ugotovitvam naročnika, da vlagatelj ne izpolnjuje zahtev iz razpisne dokumentacije«, niti ni zadosten razlog za dvom o objektivnosti, nepristranskosti in strokovnosti strokovnega mnenja (v zvezi s tem primerjati na primer tudi odločitev Višjega sodišča v Ljubljani, številka I Cpg 257/2009, v delu, ki se glasi: »Vsebinska presoja upnikovega predloga za izločitev izvedenca, ki naj bi se kazala o izjemno vneten soglašanju z mnenjem dolžnikovega zastopnika, o podobnem načinu pisanja, kot ga ima dolžnik, kot npr. poudarjanje pomembnega teksta s krepko pisavo, uporabo oklepajev za spremljajoči angleški tekst, klicajev ter poučevanje pooblaščenca upnika o strokovnih vprašanjih v zvezi z patentnimi zahtevki) pa pokaže, da sicer kažejo izvedenčev temperament, vendar ne v tem smislu, da bi lahko očitali izvedencu njegovo nepristranskost«).

Pri tem prav tako ne gre prezreti
- navedb naročnika, kot izhajajo iz njegove izjasnitve glede dopolnilnega strokovnega mnenja, v njih pa naročnik pod materialno in kazensko odgovornostjo odločno zanika »trditve in namigovanja« […] »oz. konstrukt o sodelovanju JP Prlekija d.o.o. z zunanjim neodvisnim strokovnjakom«, ter izjavlja, da »pripravljavca neodvisnega Strokovnega mnenja ne« pozna, do sedaj pa tudi »nihče iz Javnega podjetja Prlekija d.o.o. ni kakorkoli sodeloval ali komuniciral z njim«;
- navedbe vlagatelja, kot izhaja iz njegove izjasnitve glede dopolnilnega strokovnega mnenja (prvi odstavek na strani 5), v kateri ta »strokovno usposobljenost« […] »izvedencu vsekakor priznava«.

V posledici dosedanjih ugotovitev in zaključkov Državna revizijska komisija pri odločanju o vlagateljevem zahtevku za revizijo ni upoštevala vsebine strokovnega mnenja, ki ga je prejela dne 14. 5. 2014, pač pa je vlagateljevo zahtevo, da (izloči strokovnjaka J. P. in) namesto strokovnjaka J. P. imenuje drugega (strokovno usposobljenega) strokovnjaka, zavrnila in pri odločanju o zahtevku za revizijo v nadaljevanju upoštevala strokovno mnenje z dne 4. 7. 2014 (s prilogami).

Ob upoštevanju navedenega in v posledici opravljenega predhodnega preizkusa zahtevka za revizijo glede preostalih pogojev iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo sprejela v obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da med vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da vlagatelj svoj zahtevek za revizijo vlaga zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila, sprejeto v sklopu številka 7. Vsebinsko enak zaključek je ob proučitvi zahtevka za revizijo napravila tudi Državna revizijska komisija.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da iz odločitve o oddaji naročila v delu, ki se nanaša na sklop številka 7, izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo, predloženo v sklopu številka 7, izločil iz postopka oddaje zadevnega naročila z obrazložitvijo, da ta ne izpolnjuje več pogojev, vezanih na vsebino predmeta naročila, in zato ne odgovarja v celoti zahtevam, določenim v razpisni dokumentaciji. Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik vlagateljevo ponudbo, predloženo v sklopu številka 7, izločil kot neprimerno v smislu 21. točke 2. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS). Da je naročnik vlagateljevo ponudbo »izločil, ker je po njegovem mnenju neprimerna«, izhaja tudi iz predzadnjega odstavka na strani 9 odločitve o zahtevku za revizijo.

Naročnik je odločitev o izločitvi vlagateljeve ponudbe, predložene v sklopu številka 7, med drugim obrazložil tudi s tem, da iz »Poročil[a] št. P-0418/12-520-1« Zavoda za gradbeništvo Slovenije (v nadaljevanju: poročilo Zavoda za gradbeništvo Slovenije) ni »moč razbrati rezultate analize« temperaturnega odziva vodomernih jaškov na temperaturne spremembe, pa tudi, da »niso bila dostavljena popolna poročila ustrezne institucije glede zmrzali«, iz česar gre razbrati, da je naročnik zaključil, da vlagatelj v ponudbi, predloženi v sklopu številka 7, ni dokazal izpolnjevanja njegovih zahtev glede zmrzali. Tudi po tem, ko je naročnik s strani vlagatelja prejel poročilo Zavoda za gradbeništvo Slovenije, z dne 6. 6. 2012, je v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila v navezavi na »dokazilo o temperaturnem odzivu jaška« zapisal, da meni, da »jašek tudi v drugih lastnostih ni skladen z zahtevanimi tehničnimi lastnostmi iz razpisa«. V posledici omenjenih dejstev je zaključiti, da je naročnik ugotovil, da vlagateljeva ponudba, predložena v sklopu številka 7, ni skladna »z zahtevanimi tehničnimi lastnostmi iz razpisa« ne samo v lastnosti temperaturnega odziva vodomernih jaškov na temperaturne spremembe, pač pa »tudi v drugih lastnostih«.

Iz Povabila k oddaji ponudbe izhaja vabilo naročnika ponudnikom, da podajo pisne ponudbe v skladu z razpisno dokumentacijo – ponudbe morajo biti v celoti pripravljene v skladu z razpisno dokumentacijo ter (morajo) izpolnjevati vse pogoje za udeležbo.

V točki 2.1.2. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik določil, da ponudnik lahko odda ponudbe za posamezen sklop v celoti (vsak sklop se bo ocenjeval posebej), ob tem pa je določil, da bo iz ocenjevanja izločil ponudbe tistih ponudnikov, kateri ne ponujajo blaga za posamezen sklop v celoti. Vsebinsko primerljivo je naročnik zapisal tudi v točkah 2.3.4., 2.9.5. in 3. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.

Z izjavo na obrazcu številka 8 so morali ponudniki izjaviti, da zagotavljajo zahtevane količine za vse razpisane vrste blaga iz posameznega sklopa (točka 2.6.2.3. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), v ponudbah pa so morali (na obrazcu številka 2, »v Excel datoteki na CD-ju«) predložiti predračun in ponuditi blago, ki po tehničnih zahtevah ustreza lastnostim, navedenim v predračunu (obrazec številka 2). K ponudbi so morali ponudniki za ponujeno blago med drugim predložiti »katalog oz. prospekt, iz katerega so razvidni ponujeni artikli – v slovenskem jeziku«, priloge »iz točke 3. tehnične lastnosti (certifikati, atesti in ostalo)« pa so morale biti priložene »v posebni mapi; nezvezano in ločeno/označeno po sklopih« (točka »3. TEHNIČNE LASTNOSTI« razpisne dokumentacije).

V točki »3. TEHNIČNE LASTNOSTI« razpisne dokumentacije je naročnik zapisal:
»7. VODOMERNI JAŠKI S TERMO ZAŠČITO
Konstrukcija vodomernega jaška mora omogočati prostor za vgradnjo reducentov pretoka (UFR). Svetle mere jaška morajo znašati v dolžini vsaj 60 cm in po širini vsaj 40 cm. Vodomerni jašek mora biti varovan proti zmrzali, tudi takrat ko ni porabe vode. Konstrukcija jaška mora omogočati zaščito proti zmrzali do -20°C( poročilo ustrezne institucije).Jašek mora biti brez dna zaradi prehajanja toplote iz tal ter odvoda kondenzacijske oziroma morebiti izlivne vode, kar preprečuje zamrznitev vodomera ter priključne inštalacije. Ohišje jaška mora biti izvedeno tako, da omogoča prilagoditev višine pri niveliranju površine(-50 do+200mm) s poviškom ter omogoča zamenjavo LTŽ –PE pokrova brez posega v ohišje jaška. LTŽ pokrov mora biti nosilnosti min. 1500 kg in v epoxi zaščiti min 250 mikronov. Instalacija mora vsebovati kompletno opremo za priključitev kot so priključne spojke za PE cevi, krogelne ventile, lovilec nesnage, vodomerni spojki s tesnili ter mesto za odzračevanje - T kos s čepom. Material iz katerega je narejen vodomerni jašek mora biti iz tlačno preizkušenega in UV stabilnega polietilena«.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju sledila dokaznemu predlogu vlagatelja in vpogledala v vlagateljevo ponudbo, predloženo v sklopu številka 7. V posledici omenjenega vpogleda je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj v ponudbi, predloženi v sklopu številka 7, naročniku ponudil (vodomerne) termo jaške z LTŽ pokrovom in (vodomerne) termo jaške s PVC pokrovom proizvajalca V.

Ob upoštevanju dosedanjih ugotovitev in zaključkov je Državna revizijska komisija sledila dokaznemu predlogu vlagatelja, da »imenuje izvedenca, ki naj pripravi mnenje o tem, ali vlagateljeva ponudba izpolnjuje vse zahteve iz razpisa, kot so določene v točki "7. VODOMERNI JAŠKI S TERMO ZAŠČITO"« (zadnji odstavek na deveti strani zahtevka za revizijo), oziroma dokaznemu predlogu vlagatelja »dokaz z izvedencem« (predzadnji odstavek na drugi strani opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo), v posledici pa je strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja zaupala strokovnjaku.

V prošnji za izdelavo dopolnitve strokovnega mnenja je Državna revizijska komisija strokovnjaku zastavila tudi vprašanje (številka 9), ki se je glasilo: »Ali so vodomerni jaški
- z LTŽ pokrovom
- s PVC pokrovom,
(upoštevaje globine vkopanih jaškov, ki jih v svoji ponudbi v sklopu številka 7: »VODOMERNI JAŠKI S TERMO ZAŠČITO«) ponuja vlagatelj,
a) varovani proti zmrzali?
b) varovani proti zmrzali tudi takrat, ko ni porabe vode (stalnega pretoka vode)?«.
Na citirano vprašanje (strokovnjak je to vprašanje Državne revizijske komisije in odgovor nanj v dopolnilnem strokovnem mnenju z dne 4. 7. 2014 sicer označil s številko 8) je strokovnjak v dopolnilnem strokovnem mnenju z dne 4. 7. 2014 jasno odgovoril z »NE« in v nadaljevanju dodal, da upoštevaje globine vkopanih jaškov, ki jih v svoji ponudbi v sklopu številka 7 ponuja vlagatelj, ti niso povsem varovani proti zmrzali. V zaključku dopolnilnega strokovnega mnenja z dne 4. 7. 2014 je strokovnjak (v povzetku) zaključil, da (ponujeni) vodomerni jaški ne omogočajo 100 % zaščite proti zmrzali do -20 °C v primeru, ko ni stalnega pretoka. Strokovnjak je ob tem v odgovoru, ki ga je v dopolnilnem strokovnem mnenju z dne 4. 7. 2014 označil s številko 5, pojasnil tudi, da po njegovem mnenju ni 100 % zaščite (proti zmrzali do -20 °C) pri primerih (tipa vodomernega jaška (s termo zaščito) z LTŽ pokrovom oziroma s PVC pokrovom), ko ni pretoka in pokrov ni pravilno nameščen. Zaradi povoznosti noben tip vodomernega jaška (s termo zaščito) z LTŽ pokrovom oziroma s PVC pokrovom ni odporen (oziroma ne omogoča 100 % zaščite) proti zmrzali do -20 °C v primeru, ko ni stalnega pretoka (ali ko pokrov ni pravilno nameščen, saj lahko vanj vdira meteorna voda). Dejstvo, da »noben tip vodomernega jaška ni odporen na zmrzal, v kolikor skozenj ni stalnega pretoka oz. če nima pravilno nameščenega pokrova«, v izjasnitvi glede strokovnega mnenja izpostavlja tudi vlagatelj, s čimer v posledici smiselno priznava, da tipa vodomernega jaška, varovanega (odpornega) proti zmrzali tudi takrat, ko ni porabe vode, v svoji ponudbi, predloženi v sklopu številka 7, ni ponudil.

Državna revizijska komisija po preučitvi dopolnilnega strokovnega mnenja z dne 4. 7. 2014 ugotavlja, da so v njem odločilna dejstva, potrebna za razrešitev spornega vprašanja, ali so vodomerni jaški, ki jih v svoji ponudbi, predloženi v sklopu številka 7, ponuja vlagatelj, varovani proti zmrzali tudi takrat, ko ni porabe vode, oziroma, ali konstrukcija jaškov omogoča zaščito proti zmrzali do -20 °C, razjasnjena, mnenje strokovnjaka pa je rezultat strokovne preučitve obstoječe dokumentacije, vključno z vlagateljevo ponudbo (v odgovoru številka 1 dopolnilnega strokovnega mnenja z dne 4. 7. 2014 strokovnjak tudi sicer jasno navaja, da je bila »[p]ri strokovnem mnenju« […] »upoštevana vlagateljeva ponudba štev. 4/2014 z dne 28.01.2014«), in temelji na strokovnem znanju s področja predmetnega naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da dopolnilno strokovno mnenje z dne 4. 7. 2014 v predstavljenem segmentu podaja odgovor na zastavljeno vprašanje, pa tudi, da predstavlja ustrezno podlago za sprejem odločitve o zahtevku za revizijo.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v ponudbi, predloženi v sklopu številka 7, ni ponudil vodomernih jaškov, ki bi bili varovani proti zmrzali tudi takrat, ko ni porabe vode, kakor je to naročnik zahteval v točki »3. TEHNIČNE LASTNOSTI« razpisne dokumentacije za sklop številka 7.

Globina vkopanega jaška v razpisni dokumentaciji ni omejena (kot to v točki številka 6 dopolnilnega strokovnega mnenja z dne 4. 7. 2014 ugotavlja tudi strokovnjak, vlagatelj pa temu v izjasnitvi glede dopolnilnega strokovnega mnenja ne oporeka).

Upoštevaje globine vkopanih jaškov, ki jih v svoji ponudbi, predloženi v sklopu številka 7, ponuja vlagatelj, ti niso povsem varovani proti zmrzali. Po mnenju strokovnjaka, ki ga Državna revizijska komisija v tem delu sprejema, ni 100 % zaščite (proti zmrzali do -20 °C) pri primerih (tipa vodomernega jaška s termo zaščito in z LTŽ pokrovom oziroma s PVC pokrovom), ko ni pretoka in pokrov ni pravilno nameščen. Zaradi povoznosti nobeden od omenjenih tipov vodomernega jaška (s termo zaščito) z LTŽ pokrovom oziroma s PVC pokrovom ni odporen (oziroma ne omogoča 100 % zaščite) proti zmrzali do -20 °C v primeru, ko ni stalnega pretoka (ali ko pokrov ni pravilno nameščen, saj lahko vanj vdira meteorna voda).

Ugotovitve strokovnjaka potrjuje tudi poročilo Zavoda za gradbeništvo Slovenije, v katerem je med drugim navedeno, da je pojav zmrzovanja odvisen od več parametrov, predvsem pa od stalnosti pretoka vode skozi vodomerno uro (prvi odstavek na strani 3). Nevarnost zmrzovanja obstaja, če globina zmrzovanja preseže 87 cm, če temperatura zraka v jašku za krajše obdobje (nekaj dni) pade pod 0 °C, pa ni nujno, da bo prišlo do zmrzovanja vodomernih ur le v primeru, če je zagotovljen reden pretok vode skozi vodomerno uro (drugi odstavek na strani 6). Da se zmrzovanje vode v vodomerni uri v jašku lahko začne pojavljati pri določenih globinah, izhaja iz prvega odstavka točke 5 na strani 6 poročila Zavoda za gradbeništvo Slovenije, medtem ko iz drugega odstavka točke 5 na strani 6 omenjenega poročila izhaja, da je v primerih, kjer je dejanska globina zmrzovanja zemljine (lahko) večja, jašek možno uporabljati le, če je skozenj zagotovljen zadosten pretok vode.

Če je pretok vode skozi vodomerno uro vsakodneven, je ob pravilni uporabi vodomernega jaška nevarnost zmrzovanja vodomerne ure minimalna (prvi odstavek na strani 7 poročila Zavoda za gradbeništvo Slovenije).

Na dosedanje zaključke Državne revizijske komisije v ničemer ne vplivajo zatrjevanja vlagatelja, po katerih kot dobavitelj blaga (ne pa »gradbenik, ki bo to vgradil«) ne bo izvajal nadzora nad pravilno uporabo ponujenih vodomernih jaškov, saj je naročnik tisti, ki mora skrbeti za to, da je pretok (vode) stalen, pokrov pa pravilno nameščen (stran 3 izjasnitve glede dopolnilnega strokovnega mnenja). Kot ključno gre namreč izpostaviti dejstvo, da je naročnik v točki »3. TEHNIČNE LASTNOSTI« razpisne dokumentacije za sklop številka 7 zahteval, da mora biti ponujen vodomerni jašek »varovan proti zmrzali, tudi takrat ko ni porabe vode«, zato ni bistveno, da vlagatelj ne more vplivati na to (oziroma ne more imeti nadzora nad tem), da bo naročnik poskrbel za stalen pretok vode.

Ker besedica »zračmil« v zadnjem odstavku na strani 4 dopolnilnega strokovnega mnenja z dne 4. 7. 2014 ni pravno relevantna za odločitev o zahtevku za revizijo v smislu, kot je bil naveden doslej, Državna revizijska komisija ni sledila predlogu vlagatelja, da strokovnjak dopolnilno strokovno mnenje z dne 4. 7. 2014 v tem delu dopolni in napiše razumljivo (zadnji odstavek na prvi strani izjasnitve vlagatelja glede dopolnilnega strokovnega mnenja).

Državna revizijska komisija pri odločanju o zahtevku za revizijo tudi ni upoštevala »TEHNIČNEGA PRAVILNIKA o javnem vodovodu«, ki ga strokovnjak omenja v točkah 4 in 11 dopolnilnega strokovnega mnenja z dne 4. 7. 2014, vlagatelj pa njegovemu upoštevanju nasprotuje (zlasti) na strani 2 izjasnitve glede dopolnilnega strokovnega mnenja.

Ob upoštevanju vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljen zavrnila, v nadaljevanju pa ni vsebinsko odločala o zahtevku za revizijo v preostali njegovi vsebini, saj odločanje o zahtevku za revizijo v preostali njegovi vsebini v ničemer ne bi vplivalo na odločitev Državne revizijske komisije, kot je razvidna iz 2. točke izreka tega sklepa.

Čeprav navedeno v ničemer ne vpliva na predmetno odločitev, Državna revizijska komisija v navezavi na navedbo naročnika, da na vlagateljev predlog za spremembo odločitve o oddaji naročila v sklopu številka 7 »ni podal nobenega odgovora, ker ZJNVETPS tega instituta ne določa« (stran 7 odločitve o zahtevku za revizijo), oziroma v navezavi na navedbo naročnika, da »ZJNVETPS tega instituta ne predpisuje« (stran 10 odločitve o zahtevku za revizijo), naročnika opozarja na peti odstavek 83. člena ZJNVETPS, na podlagi katerega naročnik lahko do pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila z namenom odprave nezakonitosti, po predhodni ugotovitvi utemeljenosti, svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo.

V navezavi na zatrjevanje naročnika, da »je vlagatelj ravnal v nasprotju z 2. alinejo 3. točke 83. člena« ZJNVETPS, saj »je podal zahtevo za dodatno obrazložitev z namenom pridobitve dodatnega časa za uveljavljanje pravnega varstva« (stran 10 odločitve o zahtevku za revizijo), Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik z njim po vsebini zatrjuje, da je vlagatelj s predstavljenim ravnanjem storil prekršek, ki ga ZJNVETPS normira v 4. točki prvega odstavka 106.a člena. Glede na navedeno Državna revizijska komisija pripominja, da o navedenem zatrjevanem domnevnem prekršku, na katerega opozarja naročnik, lahko odloča v postopkih na podlagi Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003, s sprem.), ne pa v revizijskem postopku postopka oddaje predmetnega naročila. Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije (drugi odstavek 105. člena ZJNVETPS).

V navezavi na prošnjo vlagatelja, kot izhaja iz opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (tretji odstavek na tretji strani), da mu »v skladu s temeljnim načelo kontradiktornosti pošlje pripravljalno vlogo, ki jo je pripravil izbrani ponudnik kot odgovor na zahtevek za revizijo, da se bo lahko izjasnil«, Državna revizijska komisija vlagatelja opozarja, da je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 7) zapisal: »Izbranemu ponudniku se je v skladu s 27. členom ZPVPJN rok za podajo izjasnitve iztekel dne 18.03.2014 in v tem času svoje izjasnitve glede navedb vlagatelja v revizijskem postopku ni podal«. Izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo v dokumentaciji, ki ji jo je odstopil naročnik, ni našla niti Državna revizijska komisija.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva, da mu naročnik povrne »stroške z revizijo« (kot so navedeni v stroškovniku), v vlogi z dne 23. 4. 2014 priglaša stroške postopka v znesku 1.500,00 EUR, ki so mu nastali zaradi imenovanja strokovnjaka, povrnitev dodatnih stroškov pa zahteva tudi v izjasnitvi glede strokovnega mnenja in v izjasnitvi glede dopolnilnega strokovnega mnenja.

Za strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja (zlasti dopolnilnega strokovnega mnenja z dne 4. 7. 2014) je Državna revizijska komisija strokovnjaku priznala znesek 1.500,00 EUR. Ker znesek predujma, ki ga je založil vlagatelj, znaša 1.500,00 EUR, preostanka založenega predujma ni.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija njegovo zahtevo za povrnitev stroškov na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 15. 7. 2014


Predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije

























Vročiti:
– Javno podjetje Prlekija, d. o. o., Babinska cesta 2A, 9240 Ljutomer
– Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, p. p. 4372, 1001 Ljubljana
– ZAGOŽEN, d. o. o., Cesta na Lavo 2A, 3310 Žalec
– Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran