Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-137/2014 Občina Bohinj

    Številka: 018-137/2014-6
    Datum sprejema: 7. 7. 2014

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata in Sonje Drozdek – Šinko ter mag. Mateje Škabar kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Komunalna infrastruktura Spodnja Bohinjska dolina«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Gorenjska gradbena družba, d. d., Jezerska cesta 20, Kranj, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova 12, Ljubljana, p. p. 4372 (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, Bohinjska Bistrica (v nadaljevanju: naročnik), dne 7. 7. 2014

    odločila:

    1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 22. 5. 2014 se zavrne kot neutemeljen.

    2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu »Komunalna infrastruktura Spodnja Bohinjska dolina«, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 8. 11. 2013 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN14250/2013.

    Naročnik je dne 10. 1. 2014, z dokumentom številka 430-12/2013, sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, ki jo je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-048/2014 z dne 30. 4. 2014 razveljavila in postopek oddaje zadevnega javnega naročila pri naročniku vrnila v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Naročnik je dne 9. 5. 2014 izdal dokument št. 430-12/2013, Odločitev o oddaji javnega naročila (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), s katerim je odločil, da se javno naročilo za izvedbo komunalne infrastrukture Spodnje Bohinjske doline odda ponudniku INKAING, d. o. o., Letališka cesta 27, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

    Odločitev o oddaji naročila je bila, izhajajoč iz vročilnice, vlagatelju vročena dne 13. 5. 2014, po vpogledu, ki je bil izveden dne 20. 5. 2014, pa je vlagatelj zoper odločitev o oddaji naročila pravočasno, z vlogo z dne 22. 5. 2014, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da naročnik pri izbiri ni upošteval ugotovitev Državne revizijske komisije iz sklepa št. 018-048/2014 ter da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, zaradi česar predlaga izločitev ponudbe izbranega ponudnika, razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, izbor vlagateljeve ponudbe kot najugodnejše, ter povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku uvodoma očita, da bi moral navodila Državne revizijske komisije iz sklepa št. 018-048/2014, v fazi ponovnega ocenjevanja in preverjanja ponudb, po predhodno razveljavljeni odločitvi o oddaji naročila z dne 10. 1. 2014, upoštevati v celoti, pa tega ni storil. Naročnik navodilom v navedeni odločitvi Državne revizijske komisije ni sledil v celoti, saj ugotovljene napake v lastnih popisih, ki se v ponudbi izbranega ponudnika nahajajo na strani 177, naročnik ni odpravil, zaradi česar v seštevek za Montažna dela še vedno niso všteti zneski v postavkah 2.1. – 2.4., posledično je izračun dejanske končne ponudbene cene napačen, naročnikova odločitev o oddaji naročila pa tako nezakonita.
    Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika kot nepopolno izločiti, saj po mnenju vlagatelja ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije in iz vsebine odgovorov na portalu javnih naročil, da mora ponudnik izkazati izpolnjevanje zahteve »… najmanj 2 referenci, da je v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe opravljal funkcijo odgovornega vodje del pri uspešno izvedenem projektu izgradnje kanalizacijskega omrežja dolžine minimalno 1.500 metrov; - PRIDOBLJENO UPORABNO DOVOLJENJE«. Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik svojo kadrovsko sposobnost v ponudbi dokazoval z dvema referencama, v skladu z odločitvijo Državne revizijske komisije v sklepu št. 018-048/2013-13 pa je bila za eno od dveh navedenih referenc ugotovljena nepravilnost. Ker izbranemu ponudniku za dokazovanje izpolnjevanja navedenega zahtevanega pogoja ostane zgolj ena referenca namesto zahtevanih dveh, vlagatelj meni, da izbrani ponudnik tega razpisnega pogoja ne izpolnjuje. Vlagatelj vztraja, da je izbrani ponudnik za dokaz izpolnjevanja navedenega pogoja v ponudbi prvotno predložil 2 referenci in sicer za referenčna projekta »Kanalizacija AC Pluska Ponikve« in »Kanalizacija in vodovod PC Komenda«, po izločitvi prve navedene reference pa preostala referenca ne predstavlja izpolnjevanja naročnikove zahteve po dveh referenčnih projektih. Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik tako od dveh (v svoji ponudbi na strani 264) priglašenih referenc razpolaga zgolj z eno referenco za izgradnjo kanalizacijskega omrežja dolžine min. 1.500 m, za katero je pridobljeno eno uporabno dovoljenje in ga je zato potrebno smatrati kot en referenčni projekt, posledično pa zavrača pojasnilo izbranega ponudnika, da gre pri navedeni referenci »Izgradnja komunalne infrastrukture v območju 02/1 poslovno proizvodne cone Komenda – Ozka dela – II. Faza, 1. Etapa« po vsebini za dva referenčna projekta (tj. 1. Izgradnja kanalizacijskega omrežja za meteorno kanalizacijo v dolžini 7.980 m in 2. Izgradnja kanalizacijskega omrežja za fekalno kanalizacijo v izmeri 6.222 m), saj je po mnenju vlagatelja očitno, da je bilo za navedeno referenčno delo izdano eno uporabno dovoljenje, ker pa je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval dve referenci, je bilo potrebno za vsako od njih priložiti uporabno dovoljenje, torej je zahtevana predložitev dveh uporabnih dovoljenj. Dokaz, da je bilo za omenjeni referenčni objekt pridobljeno le eno uporabno dovoljenje, ki ga je vlagatelj po tem, ko mu (po lastnem mnenju neupravičeno) naročnik ni dopustil vpogledati v ponudbo oziroma v referenčna dela za odgovornega vodjo del, pridobil sam na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja, vlagatelj prilaga. S priloženim uporabnim dovoljenjem dokazuje, da je kljub naročnikovi zahtevi po predložitvi dveh referenčnih projektov z uporabnim dovoljenjem izbrani ponudnik priložil le eno, s tem pa navedene naročnikove zahteve ne izpolnjuje. Vlagatelj dodaja, da tudi iz gradbenega dovoljenja za gradnjo komunalne infrastrukture v območju 02/1 poslovno proizvodne cone Komenda – Ozka dela – II. Faza, I. etapa št. 351-174/2009(41), izhaja, da je bilo za navedeni projekt izdano eno uporabno dovoljenje, ki pa se izda za objekt, če le-ta predstavlja funkcionalno celoto in se lahko samostojno uporablja. Vlagatelj poudarja, da sta bili v okviru navedenega referenčnega projekta sicer res zgrajeni dve kanalizacijski omrežji, ki pa sta del (enotne) komunalne infrastrukture poslovno proizvodne cone Komenda, ki je bila izvedena v 1. Etapi II. Faze in predstavlja funkcionalno zaključeno celoto s pridobljenim enim uporabnim dovoljenjem. Kot navaja vlagatelj, sta del gradbenega dovoljenja po vsebini sicer tudi točki 3.2. – načrt gradbenih konstrukcij – meteorna kanalizacija in 3.3. – načrt gradbenih konstrukcij – fekalna kanalizacija, vendar gre pri tem za sestavne dele vodilne mape oziroma načrte, po katerih je potrebno izvajati gradnjo, da se pridobi eno uporabno dovoljenje. Na podlagi navedenega vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik s spornim referenčnim delom ne izpolnjuje naročnikove zahteve po dveh referencah za odgovornega vodjo del pri uspešno izvedenem projektu kanalizacijskega omrežja dolžine 1.500 m s pridobljenim uporabnim dovoljenjem, zato je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in bi jo moral naročnik kot nepopolno izločiti.

    Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN, z vlogo z dne 27. 5. 2014, izbranega ponudnika pozval k izjasnitvi o vloženem revizijskem zahtevku, ki jo je le-ta podal z vlogo z dne 30. 5. 2014, s katero vlagateljeve navedbe v celoti zavrača kot neutemeljene. Izbrani ponudnik poudarja, da je v okviru sporne reference po vsebini izvedel ločena sistema kanalizacije, referenca pa v polnosti ustreza zahtevam naročnika in kot taka izkazuje ustrezno sposobnost kadra, nominiranega na mesto odgovornega vodje del. V zvezi z vlagateljevimi navedbami, ki se nanašajo na naročnikovo (ne)odpravo računskih napak, pa izbrani ponudnik dodaja, da je naročnik (po lastnem mnenju računske) napake v popisih del v postavkah 2.1. – 2.4. za Montažna dela, ki se v ponudbi izbranega ponudnika nahajajo na strani 177, na enak način odpravljal tudi v ponudbi vlagatelja, zaradi česar je potemtakem nepopolna tudi njegova ponudba.

    Vlagatelj je z vlogo z dne 28. 5. 2014 naročniku posredoval uporabno dovoljenje za referenčno delo »Izgradnja komunalne infrastrukture v območju 02/1 poslovno proizvodne cone Komenda – Ozka dela – II. Faza, 1. Etapa«, na katerega se je skliceval že v zahtevku za revizijo, a z njim takrat še ni razpolagal.

    Naročnik je z dokumentom številka 430-12/2013-85 z dne 06. 05. 2014 (op.: pri čemer gre očitno za tipkarsko napako in je dejanski datum dokumenta 6. 6. 2014) izdal Odločitev o zahtevku za revizijo, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, prav tako je zavrnil vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. V obrazložitvi dokumenta naročnik zavrača vlagateljeve očitke z naslednjimi navedbami:
    1. Upoštevaje stališče Državne revizijske komisije iz sklepa št. 018-048/2014, s katerim je bila naročnikova prva odločitev o oddaji naročila razveljavljena, je naročnik kot neustrezno izločil referenco za odgovornega vodja del na projektu AC Pluska-Ponikve, izvedena kanalizacija v dolžini 2000 m, ni pa v celoti izločil ponudbe izbranega ponudnika, saj predmetni sklep tega od njega ni zahteval.
    2. Naročnik kot nesporno ugotavlja, da je izbrani ponudnik na obrazcu referenčnega seznama priglasil referenco kanalizacije AC Pluska- Ponikve (naročnika DARS) ter kanalizacijo in vodovod PC Komenda (naročnika PC Komenda), vendar pa naročnik navaja, da je bil o tem, da se v slednji referenci nahajata dve referenčni deli (izgradnja meteorne in fekalne kanalizacije), seznanjen že ob prejemu prve izjasnitve izbranega ponudnika o vloženem revizijskem zahtevku, pri čemer zanj ni sporno, da je za obe izgradnji kanalizacije pridobljeno eno uporabno dovoljenje, temveč je sporno zgolj to, ali gre pri tem za eno ali za dve referenci.
    3. Dejstvo, da je izbrani ponudnik na referenčni seznam sporno referenco vpisal in priglasil kot eno referenco, ne pomeni, da naročnik po tem, ko se je naknadno seznanil z dejansko vsebino priglašene reference, njene vsebine ne bi smel upoštevati.
    4. Naročnik po lastnih navedbah v razpisni dokumentaciji, odgovoru ali dodatnem pojasnilu ni povezoval pridobljenega uporabnega dovoljenja s posamezno referenco oziroma številom referenc, posledično tudi ni zahteval za vsako posamezno referenco svojega uporabnega dovoljenja. Naročnik še navaja, da je v konkretnem primeru dejstvo, da je bilo za obe kanalizaciji izdano samo eno uporabno dovoljenje, posledica tega, da sta se obe kanalizaciji gradili sočasno, v okviru istega projekta, gradnja vsake od kanalizacij pa bi se lahko izvajala tudi ločeno, na podlagi dveh gradbenih dovoljenj, na podlagi katerih bi se pridobili dve ločeni uporabni dovoljenji. Naročnik poudarja, da že iz gradbenega dovoljenja za sporni referenčni projekt, na podlagi katerega je bilo pridobljeno zahtevano uporabno dovoljenje, izhaja jasna opredelitev ločenosti sistemov obeh vrst kanalizacij, katerih gradbene zahteve se med seboj popolnoma razlikujejo. Vsaka od obeh kanalizacij je tudi izdelana na podlagi svoje projektne dokumentacije, kar dodatno potrjuje navedbe naročnika, da gre pri meteorni in fekalni kanalizaciji za dva ločena sistema izgradnje.
    5. V zvezi z vlagateljevimi očitki o neustrezno ugotovljeni končni ponudbeni ceni izbranega ponudnika, ki je posledica neodprave napak v popisih na strani 177 njegove ponudbe, naročnik ugotavlja, da je v tem delu sicer upošteval stališče Državne revizijske komisije iz sklepa št. 018-048/2014, vendar pa je med odpravo lastnih napak v popisih, ki so vplivale na končno ponudbeno ceno ponudnikov, zaradi obsežnosti projekta očitno spregledal odpravo napake v popisih del v postavkah 2.1. – 2.4. za Montažna dela. Na strani 177 v ponudbi izbranega ponudnika navedene omenjene postavke tako niso bile vštete v končno ponudbeno ceno, vendar pa naročnik ugotavlja, da je enako napako, nastalo zaradi pomote in ne namenoma, storil tudi ob pregledu (in odpravi napak v popisih) v ponudbi vlagatelja. Naročnik pojasnjuje, da primerjava vrednosti vsote navedenih postavk pri obeh, izbranemu ponudniku in vlagatelju, pokaže, da navedena napaka ponudbenega predračuna ne vpliva na (boljšo) uvrstitev vlagatelja. Naročnik še dodaja, da njegova neodprava napake v seštevku Montažnih del v ničemer ne vpliva na končno ponudbeno vrednost obeh ponudb, saj so bile fiksne cene na enoto podane, računskih napak pa v tem delu ni bilo.
    Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnil kot neutemeljenega, kot tako je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov postopka.

    Naročnik je Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka, ki jo je ta prejela dne 12. 6. 2014.

    Naročnik je z vlogo z dne 10. 6. 2014 na Državno revizijsko komisijo naslovil dokument Dopolnitev odločitve o zahtevku za revizijo z novimi dejstvi in dokazi, katere priloga je elektronsko sporočilo (s strani naročnika imenovano pravno mnenje), ki ga je na prošnjo predstavnika naročnika pripravil predsednik komisije za javno naročanje Inženirske zbornice Slovenija, iz njega pa izhaja mnenje z obrazložitvijo razlogov, zaradi katerih je mogoče meteorni in kanalizacijski sistem obravnavati kot dva neodvisna in povsem ločena sistema, za katera je možno pridobiti ločeni gradbeni oziroma uporabni dovoljenji.

    Vlagatelj je v skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN podal (prvo pripravljalno) vlogo z dne 11. 6. 2013 (op.: pri čemer gre očitno za tipkarsko napako in je dejanski datum dokumenta 11. 6. 2014), v kateri v celoti vztraja pri svojih revizijskih navedbah in jih dodatno, smiselno enako kot v zahtevku za revizijo, pojasnjuje ter opozarja na naročnikovo napako pri vročanju odločitve o zahtevku za revizijo.

    Vlagatelj je na Državno revizijsko komisijo naslovil drugo pripravljalno vlogo z dne 12. 6. 2014, v kateri se opredeljuje do naročnikovega dokumenta Dopolnitev odločitve o zahtevku za revizijo z novimi dejstvi in dokazi. Vlagatelj navaja, da je naročnik z vsebino tega dokumenta prekludiran, dokumentu predloženo mnenje pa po zatrjevanju vlagatelja ni ne izvedensko, niti pravno, ampak ga gre šteti zgolj kot navedbo naročnika. V vlogi vlagatelj ponovno podaja smiselno enako obrazložitev prvotnih revizijskih navedb kot v preteklih dokumentih, dodaja pa, da za presojo, ali izbrani ponudnik razpolaga z dvema referencama, ki sta bili zahtevani kot pogoj, ni meritorno, ali sta meteorna in fekalna kanalizacija ločena sistema, temveč je za presojo spornega vprašanja bistvena vsebina naročnikovih določb.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

    Državna revizijska komisija je uvodoma presojala utemeljenost vlagateljevih navedb v zvezi z očitkom, da bi moral naročnik glede na vsebino sklepa Državne revizijske komisije št. 018-048/2014, ponudbo izbranega ponudnika v ponovljenem postopku izločiti kot nepopolno. Državna revizijska komisija je v omenjenem sklepu, s katerim je odločila, da se odločitev naročnika, ki izhaja iz naročnikove prve odločitve o oddaji naročila, razveljavi, v njem med drugim (pri čemer Državna revizijska komisija pripominja, da vsebino prej navedenega sklepa povzema zgolj in samo v delu, za katerega gre ugotoviti povezavo z aktualnimi revizijskimi navedbami vlagatelja) ugotovila tudi, da zaradi napak v popisih, ki jih ni mogoče šteti kot računske napake na strani ponudnikov, naročnik končne ponudbene cene (prejetih) ponudb ni mogel ugotoviti, saj višine napak v popisih del pri posameznem ponudniku niti ni ugotavljal, pri presoji ustreznosti priglašene reference izbranega ponudnika za vodstveno osebje pa je ugotovila neustreznost predložene reference referenčnega naročnika DARS, d. d., za referenčni projekt AC Pluska-Ponikve za izvedeno kanalizacijo v dolžini 2000 m minimum. V navedenem sklepu je Državna revizijska komisija, po presoji celotne razpoložljive dokumentacije, glede na vsebino zahtevka za revizijo ugotovila utemeljenost (določenih) vlagateljevih navedb, pri čemer v tej fazi nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika ni bila ugotovljena. Zmotna je torej vlagateljeva interpretacija predmetnega sklepa Državne revizijske komisije št. 018-048/2014, na podlagi vsebine katerega vlagatelj preuranjeno navaja domnevno ugotovljeno nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika.

    Državna revizijska komisija v nadaljevanju obravnava vlagateljeve očitke o tem, da naročnik ni upošteval navodil Državne revizijske komisije, vsebovanih v obrazložitvi sklepa št. 018-048/2014, s katerim je Državna revizijska komisija prvo naročnikovo odločitev o oddaji naročila v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, razveljavila. Vlagatelj naročniku očita, da zaradi neodprave napak v popisih del v ponudbi izbranega ponudnika na strani 177, kot kršitev ZJN-2 ugotovljenih tudi s strani Državne revizijske komisije v prej omenjenem sklepu, končna ponudbena cena izbranega ponudnika še vedno ni natančno ugotovljena, posledično pa je njegova ponudba nepopolna.

    Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju v tem, da naročnik napak v popisih del, po prejemu sklepa Državne revizijske komisije št. 018-048/2014, v katerem je ta med drugim odločala tudi o tej zadevi, v ponovljenem delu postopka preverjanja in ocenjevanja ponudb ni odpravil v celoti. Iz dopisa naročnika, ki ga je dne 8. 5. 2014 poslal izbranemu ponudniku z dokumentom št. 430-12/2013-68 in vlagatelju z dokumentom št. 430-12/2013-69, izhaja, da je naročnik oba pozval k podaji soglasja za odpravo računskih napak. Te se v ponudbi izbranega ponudnika nahajajo na strani 118 v postavki 12., Energetski NN priključek Črpališče 1, Elektroinštalacijska dela, na strani 121 v postavki 12., Energetski NN priključek Črpališče 2, Elektroinštalacijska dela in na strani 126 v postavkah 2.5.1 in 2.5.2, v enakih postavkah popisov se (enake) napake nahajajo tudi v ponudbi vlagatelja. Iz istega dopisa naročnika izhaja tudi poziv vsakemu od navedenih udeležencev k potrditvi ugotovljene končne ponudbene cene po odpravi napak v popisih del, ki za ponudbo izbranega ponudnika znaša 1.345.128,65 EUR brez DDV, za ponudbo vlagatelja pa znaša 1.345.696,42 EUR brez DDV. Vpogled v postopkovno dokumentacijo naročnika pokaže, da je izbrani ponudnik z dopisom z dne 8. 5. 2014 izrecno podal soglasje k odpravi računskih napak, potrdil pa je tudi navedeno ponudbeno ceno. Vlagatelj pa je v dopisu z dne 9. 5. 2014 navedel, da v zvezi z naročnikovim pozivom za soglasje k popravku pri predloženi ponudbi soglaša z odpravo računskih napak. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega kot nesporno ugotavlja, da sta tako izbrani ponudnik kot tudi vlagatelj eksplicitno podala soglasje k odpravi napak v povezavi s predhodno prejetim naročnikovem pozivu k predložitvi le-tega, izbrani ponudnik je izrecno tudi navedel in potrdil s strani naročnika tedaj ugotovljeno končno ponudbeno ceno, vlagatelj pa je v dopisu naročniku poleg izrecnega strinjanja z odpravo računskih napak podal soglasje k popravku v ponudbi, pri čemer se je skliceval na naročnikov dopis, katerega vsebina se je poleg navedbe ugotovljenih (lastnih) računskih napak nanašala na posledično ugotovitev končne ponudbene cene vlagatelja. Državna revizijska komisija ugotavlja, da »soglasje v popravku pri ponudbi«, vezano na naveden naročnikov dopis, očitno vsebuje soglasje s celotno vsebino naročnikovega dopisa, torej tudi potrditev ugotovljene končne ponudbene cene po naročnikovi odpravi napak v popisih del. V posledici navedenega je po prejemu dopisov, s katerima sta oba, izbrani ponudnik in vlagatelj, potrdila odpravo ugotovljenih (s strani naročnika imenovanih lastnih »računskih«) napak ter pravilno ponudbeno ceno za vsakega od njiju, naročnik navedeno ponudbeno ceno štel za končno. Po mnenju Državne revizijske komisije ravnanju naročnika, ko napak v popisih del, kot so bile ugotovljene v sklepu Državne revizijske komisije, ni odpravil v celoti po tem, ko je (s strani naročnika) obseg ugotovljenih in odpravljenih napak ter končno ponudbeno vrednost v ponudbah vlagatelja in izbranega ponudnika, ki naj bi upoštevala odpravo vseh (računskih) napak, potrdil vsak od obeh udeleženih, ni mogoče pripisati nezakonitosti. Napake naročnika, ki (kot je, glede na obseg napak, vsebovanih v dopisu naročnika z dne 8. 5. 2014, jasno sedaj) vseh računskih napak v ponudbah vlagatelja in izbranega ponudnika ni odpravil, vlagatelj v času, ko je bil pozvan k temu, ni grajal, ampak jo je potrdil. V posledici ugotovljenega je Državna revizijska komisija v tem delu, upoštevaje načelo hitrosti in učinkovitosti v skladu z 9. členom ZPVPJN, sama preverila vrednost preostalih neupoštevanih oziroma neodpravljenih napak v popisih del in pri tem ugotovila, da znaša vrednost postavk 2.1. – 2.4. za Montažna dela (Sekundarni vodovod 11), ki jih naročnik pri odpravi napak v popisih del ni upošteval, v ponudbi izbranega ponudnika 886,58 EUR brez DDV, v ponudbi vlagatelja pa 993,92 EUR brez DDV.

    Naročnik je v razpisni dokumentaciji na strani 34 določil, da je v konkretnem postopku merilo za izbor ekonomsko najugodnejša ponudba, ki ga sestavljata najnižja cena (delež vrednotenja je 80 %, najvišje možno število točk je 80) ter garancijska doba (delež vrednotenja je 20 %, najvišje možno število točk je 20). Državna revizijska komisija kot nesporno ugotavlja, da sta tako izbrani ponudnik kot vlagatelj, izhajajoč iz Odločitve o oddaji naročila z dne 9. 5. 2014, za garancijsko dobo dobila najvišje število točk, to je 20. Preostalih 80 točk oziroma 80 % merila sestavlja najnižja cena. Med strankama je nesporno, da je ponudbena cena izbranega ponudnika, že upoštevaje s strani naročnika ugotovljene in odpravljene (računske) napake, nižja od cene vlagatelja. Prav tako ni sporno, da je vrednost ugotovljenih manjkajočih postavk 2.1. – 2.4. ponudbenega predračuna za Montažna dela (Sekundarni vodovod 11), v ponudbi vlagatelja višja kot v ponudbi izbranega ponudnika. V posledici navedenega je mogoče brez slehernega dvoma zaključiti, da je skupna ponudbena cena izbranega ponudnika nižja od skupne ponudbene cene vlagatelja. Ob upoštevanju merila ekonomsko najugodnejše ponudbe, je razvidno, da ob doseženem enakem številu (tj. 20 točk) obeh za prvi del merila – garancijsko dobo, drugi del merila - najnižja cena predstavlja odločilni element za uvrstitev ponudb ponudnikov glede na merilo. Ker vlagateljeva ponudbena vrednost oziroma cena tudi po odpravi manjkajočih (računskih) napak ne bi bila nižja od ponudbene vrednosti izbranega ponudnika, kar bi (edino) lahko vplivalo na njegovo boljšo uvrstitev oziroma na vrstni red ponudnikov glede na merilo, je potrebno ugotoviti, da se tudi po odpravi predmetnih napak ponudba vlagatelja glede na merilo ne bi uvrstila pred ponudbo izbranega ponudnika. V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da v tem delu vlagateljevim zatrjevanjem ni mogoče priznati utemeljenosti.

    Državna revizijska komisija v nadaljevanju obravnava vlagateljeve navedbe o tem, da izbrani ponudnik glede na naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije ne izpolnjuje referenčnega pogoja za izkaz kadrovske sposobnosti.

    Naročnik je v razpisni dokumentaciji v točki 2.3. Tehnična in kadrovska sposobnost, podtočka 2.3.2., določil: » Ponudnik mora zagotoviti kadre, ki bodo odgovorni za izvedbo pogodbe in za nadzor kakovosti gradnje, in sicer: 1. odgovornega vodjo del, ki mora izpolnjevati pogoje iz 77. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 s sprem.; v nadaljevanju: ZGO-1) ter ima naslednje reference: a. najmanj 2 referenci, da je v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe opravljal funkcijo odgovornega vodje del pri uspešno izvedenem projektu izgradnje kanalizacijskega omrežja dolžine minimalno 1.500 metrov; b. najmanj 1 referenco, da je v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe opravljal funkcijo odgovornega vodje del pri uspešno izvedenem projektu novogradnje najmanj 4.500 metrov vodovoda; c. najmanj 1 referenco, da je v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe opravljal funkcijo odgovornega vodje del pri uspešno izvedenem projektu komunalne opremljenosti aglomeracije v velikosti najmanj 1.500 PE«, vendar je naknadno naročnik zahtevo iz točke c. umaknil. Iz iste točke razpisne dokumentacije izhaja, da bo naročnik kot uspešno izveden štel projekt, za katerega je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, naknadno pa je naročnik svojo zahtevo spremenil na način, da bo kot uspešno izveden štel projekt, za katerega je bilo pridobljeno uporabno in ne gradbeno dovoljenje. »Dokazilo za vse ponudnike: Ponudnik pripravi seznam vodstvenega osebja na obrazcu (priloga št. D/9). Tem obrazcem ponudnik priloži še: a. izpisek iz imenika Inženirske zbornice Slovenije ali iz spletne strani IZS za imenovani strokovni kader, b. potrdilo o referencah vodstvenega osebja, izdano s strani referenčnih naročnikov, ki potrjuje kvalitetno in pravočasno izpolnitev pogodbenih obveznosti, na predpisanem obrazcu (priloga št. D/10) ali drugo potrdilo, ki po vsebini vsebuje vse podatke iz predpisanega obrazca.« V seznam vodstvenega osebja (v razpisni dokumentaciji na strani 50, priloga št. D/9) je v tabelo potrebno vpisati naslednje vsebinske podatke: »Odgovorni vodja del: ime in priimek, strokovna izobrazba, strokovni izpit, leta delovnih izkušenj, potrdilo o članstvu v IZS, število in vrsta referenc.« Priloga št. D/10, v razpisni dokumentaciji na strani 51, z nazivom Potrdilo o referencah strokovnega osebja, med drugim zahteva vpis naslednjih podatkov: »Naročnik _ izjavljam, da je v času od _ do _ strokovni delavec kot odgovorni vodja del opravljal dela na projektu _ v vrednosti (brez DDV) _ EUR. Delo je bilo opravljeno pravočasno, strokovno, kvalitetno in v skladu z določili pogodbe. Uporabno dovoljenje je bilo pridobljeno dne _. …«

    Naročnik je z odgovorom na portalu javnih naročil med drugim odgovoril na vprašanja ponudnikov, povezana s spornim vprašanjem izpolnjevanja referenčnih zahtev nominiranega odgovornega vodje del. Na ponudnikovo vprašanje o domnevno nesorazmerni referenčni zahtevi naročnika, da bo upošteval zgolj reference s pridobljenim gradbenim in uporabnim dovoljenjem, je naročnik dne 14. 11. 2013 odgovoril, da je referenčni pogoj za aglomeracijo umaknil, »za ostale reference pa se zahteva po pridobljenem gradbenem dovoljenju zamenja z zahtevo, da morata oba referenčna projekta izgradnje kanalizacijskega omrežja dolžine minimalno 1.500 metrov imeti pridobljeno uporabno dovoljenje,« na vprašanje ponudnika, ali vse spremembe veljajo tudi pri referenčnih pogojih odgovornega vodje del, pa je dne 19. 11. 2013 naročnik odgovoril: »Vse spremembe, ki so bile objavljene v zvezi z referenčnim pogojem, se v isti obliki nanašajo tudi na kadrovski referenčni pogoj za OVD.«

    Po vpogledu v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pred poprej navedeno objavo odgovorov na portalu javnih naročil, v razpisni dokumentaciji v točki 2.3. Tehnična in kadrovska sposobnost, podtočka 2.3.1., sicer določil: »Ponudnik mora predložiti naslednje reference: a. najmanj 2 referenci, da je v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe uspešno izvedel projekt izgradnje kanalizacijskega omrežja dolžine minimalno 1.500 metrov; b. najmanj 1 referenco, da je v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe uspešno izvedel novogradnjo najmanj 4.500 metrov vodovoda; c. najmanj 1 referenco, da je v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe uspešno izvedel komunalno opremljeno aglomeracijo v velikosti najmanj 1.500 PE,« pri čemer je naknadno, kot je bilo že ugotovljeno, naročnik zahtevo iz točke c. umaknil. Iz iste točke razpisne dokumentacije izhaja naročnikova prvotna določba, da bo kot uspešno izveden štel projekt, za katerega je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, naknadno pa je naročnik svojo zahtevo spremenil na način, da bo kot uspešno izveden štel projekt, za katerega je bilo pridobljeno uporabno in ne gradbeno dovoljenje. Naročnik v isti točki razpisne dokumentacije nadaljuje: »… Dokazilo za vse ponudnike: Referenčna lista ponudnika za dela, ki so predmet javnega naročila (priloga št. D/7) ter Referenčno potrdilo na obrazcu (priloga št. D/8) za vsako posamezno referenco.«

    V zvezi z vlagateljevim zatrjevanjem, da izbrani ponudnik domnevno ne izpolnjuje kadrovskega pogoja, ker naj bi po tem, ko je bila ena od referenc izločena kot neprimerna, dokazovanje izpolnjevanja kadrovskega pogoja izkazoval zgolj z eno namesto z zahtevanima dvema referencama, za vsakega od dveh referenčnih projektov na posamezni referenci pa bi moralo biti pridobljeno uporabno dovoljenje (torej skupno dve uporabni dovoljenji), Državna revizijska komisija ugotavlja sledeče: med strankama je nesporno, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi na strani 264 v prilogi št. D/9 v seznamu vodstvenega osebja navedel v rubriki »število in vrsta referenc« sledeče: 1. kanalizacija AC Pluska – Ponikve ter 2. Kanalizacija in vodovod PC Komenda. Nesporno med njima je tudi, da je naročnik prvo navedeno referenco oziroma referenčni projekt po predhodni odločitvi Državne revizijske komisije v ponovljenem postopku ocenjevanja in preverjanja ponudb izločil kot neprimerno. Iz ponudbe izbranega ponudnika na straneh 267, 268 in 269 izhaja še, da je na potrdilu o referencah strokovnega osebja (priloga št. D/10) ta navedel, da je A. B. kot odgovorni vodja del opravljal dela na kompletni izvedbi projekta PC Komenda, in sicer meteorno, fekalno kanalizacijo in izvedbo vodovoda, pri čemer je znašala meteorna kanalizacija 7.980 m, fekalna kanalizacija 6.222 m, vodovod pa 9.890 m, za projekt je bilo pridobljeno uporabno dovoljenje, vse navedeno pa je med strankama nesporno. Sporno med njima pa je vprašanje, ali izbrani ponudnik s priglašeno referenco »Kanalizacija in vodovod PC Komenda« izpolnjuje naročnikov kadrovski pogoj, kljub temu, da, o čemer med strankama ni spora, je bilo za navedeni referenčni projekt pridobljeno le eno uporabno dovoljenje.

    Za vrednostno presojo utemeljenosti spornega vprašanja je Državna revizijska komisija presojala vsebino naročnikovih zahtev v zvezi s kadrovskim referenčnim pogojem, pri čemer je v bistveni meri poleg določil razpisne dokumentacije upoštevala tudi relevantne objave na portalu javnih naročil ter navezavo na naročnikove referenčne zahteve za dokazovanje tehnične sposobnosti. Po ugotovitvah Državne revizijske komisije je iz objave na portalu javnih naročil z dne 19. 11. 2013 razvidno, da se vse spremembe, objavljene v zvezi z referenčnim pogojem, v isti obliki nanašajo tudi na kadrovski referenčni pogoj za OVD. Na podlagi navedenega je mogoče sklepati, da se je odgovor naročnika na istem portalu z dne 14. 11. 2013 prvotno nanašal (le) na referenčno zahtevo za dokaz izpolnjevanja tehnične sposobnosti, taisti odgovor naročnika pa se je tako nanašal na naročnikovo razpisno zahtevo, da se »… za ostale reference zahteva po pridobljenem gradbenem dovoljenju zamenja z zahtevo, da morata oba referenčna projekta izgradnje kanalizacijskega omrežja dolžine minimalno 1.500 metrov imeti pridobljeno uporabno dovoljenje«. Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, pri tem ni nepomembno, da je naročnik na strani 24 razpisne dokumentacije za izkaz izpolnjevanja tehnične sposobnosti pri dokazilih za vse ponudnike določil Referenčno potrdilo na obrazcu (priloga št. D/8) za vsako posamezno referenco, torej je zahteval ločeno potrdilo za vsako posamezno referenco. Nasprotno je naročnik na strani 25 razpisne dokumentacije pri dokazilih za vse ponudnike za izkaz izpolnjevanja kadrovske sposobnosti določil, naj predložijo »potrdilo o referencah vodstvenega osebja, izdano s strani referenčnih naročnikov … (priloga št. D/10) …«, pri čemer, za razliko od zahteve po posamičnih dokazilih pri izkazovanju izpolnjevanja tehnične sposobnosti, naročnik ločenih oziroma posameznih dokazil ni zahteval tudi za izkaz izpolnjevanja kadrovske sposobnosti, hkrati pa gre ugotoviti, da je naročnik zahteval predložitev »potrdila…« (enega potrdila?) »… o referencah vodstvenega kadra, izdano s strani referenčnih naročnikov« (več naročnikov?). Navedeno naročnikovo dikcijo tako ni nedvoumno mogoče razumeti na način, da je za vsako potrdilo o referenci vodstvenega kadra (za izkaz kadrovske sposobnosti) potrebno predložiti posamezno potrdilo o referencah, saj bi naročnik, če bi to želel, tako zahtevo lahko izrecno zapisal, zlasti še, ker je za zahtevane enake referenčne pogoje, ki pa se nanašajo na izkaz izpolnjevanja zgolj tehnične sposobnosti, precizno zapisal tovrstno zahtevo po predložitvi referenčnega potrdila za vsako posamezno referenco. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ima navedeno razlikovanje med zahtevanimi dokazili za izkaz izpolnjevanja tehnične in kadrovske sposobnosti, pri čemer je za dokaz tehnične sposobnosti zahtevana predložitev posameznih potrdil za vsako referenco, za dokaz kadrovske sposobnosti pa izrecne zahteve po predložitvi posameznih potrdil za vsako referenco ni (glede na navedeno je namreč med drugim mogoča tudi interpretacija, da je možna predložitev enega potrdila, na katerem je lahko potrjenih več projektov različnih referenčnih naročnikov), posledico v razumevanju prej navedenega odgovora naročnika na portalu javnih naročil z dne 19. 11. 2013. Če se spremembe, objavljene v zvezi z referenčnim pogojem, »v isti obliki« nanašajo tudi na kadrovski referenčni pogoj za OVD, dikcija »… oba referenčna projekta izgradnje kanalizacijskega omrežja…« ne pomeni nujno »obeh referenčnih projektov« tudi za kadrovski pogoj, saj le-ta prvotno ni bil določen kot tak, kar izhaja iz možne prej navedene dvoumne interpretacije naročnikove zahteve kadrovskega referenčnega pogoja. Besedno zvezo »ista oblika« je v konkretnem primeru lahko razumeti smiselno, kar pomeni, da se naročnikova zahteva iz podanega odgovora na portalu javnih naročil z dne 19. 11. 2013 nanaša zgolj na to, da se zahteva po uporabnem dovoljenju nanaša na referenčne projekte, za katere je bilo prej zahtevano gradbeno dovoljenje, vendar se obseg spremembe nanaša na siceršnjo »isto obliko« zahteve po dokazovanju izpolnjevanja kadrovske usposobljenosti s predložitvijo potrdila (ki se ne nanaša nujno na posamezno referenco, ampak na možnost več njih, vključenih v eno potrdilo). Posledično ni mogoče z gotovostjo reči, da bi moralo biti potrdilo o referencah vodstvenega osebja (priloga št. D/10), predloženo posamično za vsak projekt, s katerim ponudnik dokazuje izpolnjevanje kadrovske sposobnosti. V posledici navedenega tudi ni mogoče z gotovostjo trditi, da naročnik za vsako referenco (če je torej možno, da je na enem referenčnem potrdilu za izpolnjevanje kadrovske sposobnosti navedenih več referenc) zahteva posamičen uspešno izveden projekt, za katerega je bilo pridobljeno uporabno dovoljenje. Tako tudi ni mogoče enoznačno zaključiti, da je določbe razpisne dokumentacije in objave na portalu javnih naročil, ki skupaj z razpisno dokumentacijo po roku za predložitev ponudb postanejo aksiom, mogoče razumeti (zgolj) na način, da ena referenca predstavlja en (referenčni) projekt, en uspešno izveden projekt pa projekt, za katerega je bilo pridobljeno uporabno dovoljenje, saj na podlagi na več različnih mestih razpisne dokumentacije nahajajočih se dvoumnih določb ni mogoča zgolj ena interpretacija naročnikovih zahtev v zvezi z referenčnimi zahtevami za predložitev dokazil za izkaz izpolnjevanja kadrovske sposobnosti.

    V povzetku predstavljenih ugotovitev je potrebno zaključiti, da zaradi nejasnosti oziroma možne dvoumnosti razpisne dokumentacije, tudi v povezavi z naročnikovimi objavami na portalu javnih naročil, te ni utemeljeno razlagati zgolj na način, da bi morali ponudniki v konkretnem primeru, za izkaz izpolnjevanja kadrovske sposobnosti, v svoji ponudbi za vsako zahtevano referenco predložiti posamično referenčno potrdilo, ki bi se moralo nanašati na (svoj oziroma posamični) referenčni projekt, za katerega bi moralo biti (za vsak projekt posebej oziroma ločeno) predloženo uporabno dovoljenje.

    V povzetku predstavljenih ugotovitev je tako potrebno zaključiti, da dejstva, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil seznam vodstvenega osebja, na katerem je kot referenco navedel projekt »Kanalizacija in vodovod PC Komenda«, v okviru katerega s potrdilom o referencah strokovnega osebja po vsebini uveljavlja dve referenci in za katerega je bilo predloženo eno (ustrezno) uporabno dovoljenje, zaradi ugotovljene nejasnosti s tem povezanih zahtev razpisne dokumentacije ni mogoče šteti za razlog, ki bi že utemeljeval ugotovitev o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Nejasnih določb razpisne dokumentacije namreč, kot je Državna revizijska komisija zapisala že v svojih številnih odločitvah, ni dopustno razlagati v škodo ponudnika, ki se zanaša na eno izmed možnih interpretacij teh določb, ki jih te omogočajo.

    Vendar pa v nadaljevanju Državna revizijska komisija presoja vlagateljeve očitke v delu, ki se nanašajo na naročnikova pojasnila v odločitvi o oddaji naročila, iz katere izhaja, da naj bi šlo v predloženem referenčnem projektu »Kanalizacija in vodovod PC Komenda« po vsebini za dve referenci, saj sta bila v okviru navedenega referenčnega projekta izvedena dva sistema kanalizacije, to je sistem meteorne (7.980 m) in sistem fekalne kanalizacije (6.222 m), s čimer je izpolnjena naročnikova končna referenčna zahteva »… najmanj 2 referenci, da je v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe uspešno izvedel projekt izgradnje kanalizacijskega omrežja dolžine minimalno 1.500 metrov.«. Vlagatelj taki razlagi naročnika nasprotuje z navedbo, da v konkretnem primeru ne gre za dva ločena sistema izgradnje kanalizacije, kar izhaja zlasti iz pridobljenega zgolj enega uporabnega dovoljenja za referenčni projekt, navedeno pa potrjuje dejstvo, da sta sistema meteorne in fekalne kanalizacije zgolj sestavna dela celotnega referenčnega projekta, kar izhaja tudi iz gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bilo izdano zgolj eno uporabno dovoljenje (namesto zahtevanih dveh).

    Državna revizijska komisija na tem delu uvodoma poudarja, da vsebine naročnikovega dopisa z dne 10. 6. 2014, ki ga je sam poimenoval »Dopolnitev odločitve o zahtevku za revizijo z novimi dejstvi in dokazi«, v postopku pravnega varstva ni mogoče upoštevati kot dodatnih razlogov za sprejem odločitve naročnika o oddaji naročila, saj je naročnik za tako ravnanje prepozen. V skladu z 79. členom ZJN-2 namreč naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejme odločitev o oddaji naročila, ki jo mora obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo. Navedbe vlagatelja so v tem delu tako utemeljene, saj naročnik po sprejemu odločitve o oddaji naročila ne sme šele v postopku pravnega varstva navajati dodatnih razlogov za sprejem odločitve o oddaji naročila, s katerimi vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo ni bil seznanjen, saj vlagatelju v nasprotnem primeru ne bi bilo zagotovljeno učinkovito pravno varstvo.

    V nadaljevanju Državna revizijska komisija tako presoja utemeljenost vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na zatrjevanje neustreznosti predloženega referenčnega potrdila, saj naj bi že iz gradbenega dovoljenja izhajalo, da sta sistem meteorne in sistem fekalne kanalizacije zgolj sestavna dela celotnega referenčnega projekta. Ker naj sistemov meteorne in fekalne kanalizacije po mnenju vlagatelja ne bi bilo mogoče izvesti ločeno oziroma med seboj neodvisno, je bilo za referenčni projekt pridobljeno zgolj eno gradbeno in eno uporabno dovoljenje.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj domnevno neustreznih referenc za meteorno in fekalno kanalizacijo ne izpodbija po vsebini, zatrjuje pa, da predložena listinska dokumentacija dokazuje, da navedenih sistemov kanalizacij ni mogoče izvesti ločeno, kot zatrjujeta naročnik in izbrani ponudnik. Po vpogledu v listinsko dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da z gradbenim dovoljenjem št. 351-174/2009 (41) - 10, dne 29. 7. 2009 izdanem za gradnjo komunalne infrastrukture v območju 02/1 poslovno proizvodne cone Komenda – Ozka dela – II. faza, 1. etapa, izhaja dovoljenje za gradnjo naslednjih objektov: lokalnih cest in javnih poti; distribucijskega plinovoda; distribucijskih cevovodov za pitno in tehnološko vodo; cevovodov za odpadno vodo; distribucijskih elektroenergetskih vodov in distribucijskih komunikacijskih omrežij; objektov za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih. Pritrditi gre vlagatelju, da sta skladno z II. točko načrt gradbenih konstrukcij – meteorna kanalizacija (3.2) in načrt gradbenih konstrukcij – fekalna kanalizacija (3.3) sestavna dela gradbenega dovoljenja, ki ga poleg navedenih dveh načrtov sestavljajo še: 0 vodilna mapa; povzetek revizijskega poročila za načrt strojnih instalacij; 3.1 načrt gradbenih konstrukcij – načrt ceste; 3.4 načrt gradbenih konstrukcij – transformatorske postaje; 3.5 drugi gradbeni načrti – načrt elektroenergetske kabelske kanalizacije, 3.6 drugi gradbeni načrti – načrt telekomunikacijske kabelske kanalizacije; 3.7 načrt gradbenih konstrukcij – zadrževalnik; 4.1 načrt električnih instalacij in opreme, SN; 4.2 načrt električnih instalacij in opreme, transformatorske naprave; 4.3 načrt električnih instalacij in električne opreme – javna razsvetljava; 4.4 načrt električnih instalacij in električne opreme – načrt črpališč za fekalno kanalizacijo; 5.1 načrt strojnih instalacij in opreme – vodovod in plinovod; 5.2 načrt strojnih instalacij in opreme – črpališča za fekalno kanalizacijo; elaborati. Iz točke III. predmetnega gradbenega dovoljenja izhaja tudi, da je treba pri gradnji upoštevati pogoje navedene dokumentacije, ki so navedeni v sledečih točkah: 1. Program; 2. Vrsta posega in klasifikacija objekta; 3. Ceste; 3. Meteorna kanalizacija; 4. Fekalna kanalizacija; 5. Vodovod; 6. Plinovod; 7. Električna energija in javna razsvetljava; 8. Telekomunikacijsko omrežje; 9. Odpadki; 10. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave ter trajnostjo rabo naravnih dobrin; 11. Območje za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta meteorna kanalizacija in fekalna kanalizacija v gradbenem dovoljenju navedeni v ločenih točkah, kar po oceni Državne revizijske komisije v nasprotju z mnenjem vlagatelja ne pomeni, da gre pri eni od navedenih vrst kanalizacije zgolj za sestavni del gradbenega dovoljenja, ki ga ni mogoče obravnavati ločeno od druge vrste navedene kanalizacije, saj primerjava vsebin posameznih točk pokaže, da gre v vsaki od njih (vodovod, plinovod, telekomunikacijsko omrežje,…) za samostojno celoto, ki v konkretnem primeru sestavlja del projekta, za katerega je bilo izdano predmetno gradbeno dovoljenje, vendar pa nobeni od vsebin v točkah pogojev dokumentacije ni mogoče odreči svojstva, ki zase predstavlja zaključeno celoto, neodvisno od preostalih točk zadevnega objekta. (Možno) ločenost izvedbe meteorne in fekalne kanalizacije, za katero vlagatelj trdi, da ni mogoča, potrjuje tudi dejstvo, da sta bila načrta gradbenih konstrukcij za meteorno in fekalno kanalizacijo, kot izhaja iz točke II. gradbenega dovoljenja, pripravljena ločeno s strani dveh različnih gospodarskih subjektov, družbe N projekt, Domžale, ter družbe Chronos, Domžale. Enako izhaja iz gradbenega dovoljenja, kjer je na strani 4 navedeno: »Na območju celotne cone je projektiran ločen sistem odvodnjavanja, to je ločeno odvajanje meteorne in fekalne vode.«

    Iz uporabnega dovoljenja št. 351-41/2012/3 z dne 9. 3. 2012 med drugim izhaja, da se družbi PC Komenda, d. o. o., Komenda, izda uporabno dovoljenje za komunalno infrastrukturo v poslovno proizvodni coni 02/1– Ozka dela v Komendi – II. faza, 1. etapa, za katero je upravni organ izdal gradbeno dovoljenje št. 351-174/2009 (41) – 10 z dne 29. 7. 2009.

    V skladu z 11. točko prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je uporabno dovoljenje odločba, s katero tisti upravni organ, ki je za gradnjo izdal gradbeno dovoljenje, na podlagi poprej opravljenega tehničnega pregleda, dovoli začetek uporabe objekta. Ker je bilo v konkretnem postopku referenčnemu naročniku za referenčni projekt »Kanalizacija in vodovod PC Komenda« dne 9. 3. 2012 izdano uporabno dovoljenje št. 351-41/2012/3, v katerem je izrecno navedeno, da je bilo izdano na podlagi predhodno izdanega gradbenega dovoljenja št. 351-174/2009 (41) – 10 z dne 29. 7. 2009, Državna revizijska komisija nima nobenega razloga, da bi dvomila v to, da referenčni projekt »Kanalizacija in vodovod PC Komenda« ni bil zgrajen v skladu s pridobljenim gradbenim dovoljenjem. Pridobljeno uporabno dovoljenje namreč skladnost s pogoji iz gradbenega dovoljenja nesporno dokazuje. Posledično je nesporno tudi, da sta sistema odvodnjavanja fekalne in meteorne vode (kanalizacije) izvedena ločeno, kot izrecno izhaja iz gradbenega dovoljenja, pridobljenega za referenčni projekt. Nesporno je tudi, kot zatrjuje vlagatelj, da je bilo za referenčni projekt izdano eno uporabno dovoljenje. Vendar pa, kot zaključuje Državna revizijska komisija, izdano eno uporabno dovoljenje v ničemer ne vpliva na možnost ločene izvedbe sistemov meteorne in fekalne kanalizacije, ki je v konkretnem primeru evidentno izvedena. V luči prej navedenih zaključkov Državna revizijska komisija, v povezavi s predložitvijo dokazil za izkaz izpolnjevanja kadrovske sposobnosti, zaključuje, da glede na dejstvo, da naročnikove določbe razpisne dokumentacije v zvezi s spornimi zahtevami dopuščajo možnosti različnih interpretacij, ni mogoče naročnikovih zahtev razumeti (zgolj) na način, da ena referenca predstavlja en (referenčni) projekt, en uspešno izveden projekt pa projekt, za katerega je bilo pridobljeno uporabno dovoljenje.

    V posledici vsega navedenega ni mogoče reči, da izbrani ponudnik naročnikove končne referenčne zahteve »…najmanj 2 referenci, da je v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe uspešno izvedel projekt izgradnje kanalizacijskega omrežja dolžine minimalno 1.500 metrov. … Pridobljeno UPORABNO DOVOLJENJE«, s tem, ko je priglasil referenčni projekt »Kanalizacija in vodovod PC Komenda«, v okviru katerega sta bila izvedena dva ločena sistema kanalizacije, to je sistem meteorne (7.980 m) in sistem fekalne kanalizacije (6.222 m), za katerega je bilo izdano uporabno dovoljenje, ni izpolnil.

    Ker vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati nezakonitosti izpodbijane odločitve, vsebovane v dokumentu Odločitev o oddaji javnega naročila z dne 9. 5. 2014, je Državna revizijska komisija, v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev revizijski zahtevek zavrnila kot neutemeljen.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

    Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

    V Ljubljani, dne 7. 7. 2014

    Predsednica senata:
    Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
    Članica Državne revizijske komisije

    Vročiti:
    - Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova 12, 1001 Ljubljana, p. p. 4372
    - Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica,
    - INKAING, d. o. o., Letališka cesta 27, 1000 Ljubljana,
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana.

    Vložiti:
    - v spis zadeve, tu.

    Natisni stran