018-157/2014 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici mag. Mateji Škabar, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dostop do urejenih zbirk pravne literature in predpisov v elektronski obliki« v sklopu 1 »Naročnina na urejene pravne zbirke«, na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj TAX-FIN-LEX, d.o.o., Dunajska cesta 20, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva cesta 24, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 8.7.2014

odločila:

1. Pritožbi vlagatelja z dne 18.6.2014 se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa št. 430-1/2014-IC/34 z dne 16.6.2014.

Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev pritožbenih stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik oddaja javno naročilo »Dostop do urejenih zbirk pravne literature in predpisov v elektronski obliki« po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, z vključenimi pogajanji, iz 30. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2). Obvestilo o naročilu je bilo v predmetnem postopku objavljeno na Portalu javnih naročil dne 24.3.2014, pod št. objave JN3428/2014.
Naročnik je dne 15.5.2014 sprejel Odločitev o oddaji naročila z oznako 43000-PE IC SPL-3-007/14-S, št. 430-1/2014-IC/24 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katerega izhaja, da je naročnik oddal javno naročilo v sklopu 1 »Naročnina na urejene pravne zbirke« ponudniku Ius Software, d.o.o., Tivolska cesta 50, Ljubljana. Zoper navedeno odločitev o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 22.5.2014 podal pri naročniku Zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila (v nadaljevanju: zahteva za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila). Naročnik je dne 28.5.2014 sprejel Sklep o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, št. 430-1/2014-IC/26 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila), s katero je vlagateljevo zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila zavrgel, ker odločitev o oddaji naročila vsebuje navedbo razlogov za zavrnitev (izločitev) ponudbe neizbranega ponudnika in prednosti sprejete ponudbe. Po mnenju naročnika je odločitev o oddaji naročila ustrezno obrazložena in nudi neizbranemu ponudniku zadostno podlago za odločitev o (ne)uveljavljanju pravnega varstva, vlagatelj pa je svojo pravico do dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila uveljavil zgolj z namenom pridobitve dodatnega časa za uveljavljanje pravnega varstva v postopku javnega naročanja, kar je po tretjem odstavku 79. člena ZJN-2 izrecno prepovedano.

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji javnega naročila in odločitev o zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila vložil zahtevek za revizijo z dne 10.6.2014. Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji naročila v sklopu 1, podredno pa v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila. V vsakem primeru pa naj naročnik povrne vlagatelju priglašene stroške revizijskega postopka.

Naročnik je dne 16.6.2014 sprejel Sklep, št. 430-1/2014-IC/34 (v nadaljevanju: odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo kot prepozen zavrgel, zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov pa zavrnil. Naročnik pojasnjuje, da je pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo ugotovil, da zahtevek za revizijo ni bil pravočasno vložen, ker ni bil vložen v roku osmih dni delovnih dni po prejemu odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj je namreč odločitev o oddaji naročila prejel 19.5.2014 (razvidno iz povratnice), zato se je rok iztekel 29.5.2014, medtem ko je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil šele 10.6.2014 (razvidno iz potrdila Pošte Slovenije na kuverti). Naročnik meni, da z vročitvijo odločitve o zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila rok vlagatelju za vložitev zahtevka za revizijo ni začel teči znova.

Vlagatelj je zoper odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo pravočasno vložil pritožbo z dne 18.6.2014, v kateri predlaga Državni revizijski komisiji, da pritožbi ugodi in razveljavi odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, naročnik pa naj mu povrne priglašene stroške, nastale s pritožbo. Vlagatelj opozarja, da je izpodbijana odločitev nezakonita, saj naročnik povsem spregleda, da tretji odstavek 79a. člena ZJN-2 določa: »Kadar ponudnik vloži zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila iz tretjega odstavka prejšnjega člena, teče rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja od dneva prejema odločitve o tej zahtevi«. Glede na navedeno ugotovitev je, po mnenju vlagatelja, rok za vložitev zahtevka za revizijo začel teči s prejemom odločitve o zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, kar izhaja tudi iz prakse Državne revizijske komisije (npr. sklep št. 018-89/2013-5), vlagatelj pa je zato pravočasno vložil zahtevek za revizijo, naročnik pa je ravnal v nasprotju z ZPVPJN in ZJN-2, ker je zahtevek za revizijo zavrgel.

Naročnik je dne 27.6.2014 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi pritožbe je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je med vlagateljem in naročnikom sporno vprašanje, ali je naročnik upravičeno zavrgel zahtevek za revizijo. Medtem ko naročnik trdi, da rok za vložitev zahtevka za revizijo ni začel teči znova od prejema odločitve o zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, se vlagatelj sklicuje na tretji odstavek 79a. člena ZJN-2, ki določa, da prične rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja teči od dneva prejema odločitve o zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila.

Iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 izhaja, da lahko ponudnik (ki ni bil izbran) v primeru, če odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v treh delovnih dneh po prejemu odločitve naročnika. Če ponudnik ne vloži zahteve pravočasno, ali če je ta nepopolna, ali če niso izpolnjeni pogoji za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, jo naročnik zavrže. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila ali odločitev o zavrženju zahteve v treh delovnih dneh po prejemu zahteve. Ponudnik ne sme uveljavljati pravice do dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila z namenom pridobitve dodatnega časa za uveljavljanje pravnega varstva v postopku javnega naročanja. V primeru, kadar ponudnik vloži zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, pa rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja teče od dneva prejema odločitve o tej zahtevi (tretji odstavek 79.a člena ZJN-2). Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je z besedno zvezo »odločitev o tej zahtevi« treba razumeti katerokoli odločitev o zahtevi ponudnika (ki ni bil izbran) za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, torej odločitev, s katero se zahtevi ponudnika (ki ni bil izbran) ugodi in se izda dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila, kakor tudi odločitev o zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, s katero se zahteva ponudnika (ki ni bil izbran) zavrže. Navedeno stališče je razvidno tudi iz prakse Državne revizijske komisije (npr. sklepi št. 018-238/2012, 018-54/2013, 018-89/2013).

Državna revizijska komisija zato pritrjuje vlagatelju, da tretji odstavek 79a. člena ZJN-2 določa, da teče rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja od dneva prejema odločitve o zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, kar v obravnavanem primeru pomeni, da je vlagatelju rok za vložitev zahtevka za revizijo znova začel teči od dne 29.5.2014, ko je vlagatelj navedeno odločitev prejel. Tako se tudi ni mogoče opreti le na peti odstavek 25. člena ZPVPJN, ki v primeru, kot je obravnavani (vlagatelj je zahtevek za revizijo vložil po odločitvi o oddaji javnega naročila, naročnik pa ne oddaja javnega naročila male vrednosti), določa, da je rok za vložitev zahtevka za revizijo osem delovnih dni, šteto od prejema odločitve o oddaji javnega naročila. Stališče naročnika, ki ga zagovarja v odločitvi o zavrženju zahtevka za revizijo, pa je veljalo pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-2C; Uradni list RS, št. 18/2011; v nadaljevanju: novela ZJN-2C), ki je v prvem odstavku 28. člena nadomestil zadnji stavek tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, ki se je pred navedeno novelo glasil »Od dneva prejema dodatne obrazložitve, v primeru zavrženja zahteve za dodatno obrazložitev pa od dneva prejema odločitve o oddaji naročila, teče rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja«, z besedilom, ki izhaja iz sedaj veljavnega besedila 79. člena ZJN-2.

Iz odstopljene dokumentacije izhaja, da je vlagatelj glede na pravila o štetju rokov (peti odstavek 1. člena ZPVPJN v povezavi s 111. in 112. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.), ki se uporablja na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN) zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila znotraj roka treh delovnih dni (odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel 19.5.2014, zahteva za dodatno obrazložitev odločitve je bila poslana priporočeno po pošti dne 22.5.2014), ki ga določa tretji odstavek 79. člena ZJN-2. Zahtevek za revizijo pa je vlagatelj vložil v osmih delovnih dneh od prejema odločitve o zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila (odločitev o zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila je vlagatelj prejel 29.5.2014, zahtevek za revizijo pa je bil poslan priporočeno po pošti 10.6.2014).

Državna revizijska komisija je glede na navedene ugotovitve zaključila, da naročnik ni bil upravičen zavreči zahtevka za revizijo, saj ni bil izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN, ki določa, da če naročnik ugotovi, da zahtevek za revizijo ni bil vložen pravočasno ali ga ni vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena tega zakona, da vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 15. člena tega zakona ni predložil potrdila o plačilu takse iz prve alineje prvega odstavka 70. člena tega zakona ali da ni bila plačna ustrezna taksa, ga najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže.

Ker je vlagatelj v predmetnem pritožbenem postopku izkazal kršitev naročnika, je Državna revizijska komisija skladno s prvim odstavkom 55. člena ZPVPJN pritožbi ugodila in razveljavila odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa št. 430-1/2014-IC/34 z dne 16.6.2014, naročniku pa naložila, da mora, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti o vlagateljevem zahtevku za revizijo v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v pritožbi zahteval tudi povrnitev priglašenih pritožbenih stroškov, in sicer povrnitev poštnih stroškov v pavšalni višini 20,00 EUR.

Peti odstavek 70. člena ZPVPJN, določa, da mora vlagatelj povrnitev stroškov, nastalih v pritožbenem postopku, zahtevati do odločitve Državne revizijske komisije o pritožbi, hkrati pa mora v svoji zahtevi za povračilo stroškov opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj stroškov povezanih s pritožbo do odločitve Državne revizijske komisije o pritožbi ni opredeljeno navedel oz. izkazal, da so poštni stroški v višini 20,00 EUR vlagatelju dejansko nastali in bili zato potrebni za vložitev pritožbe. Povedano drugače, iz spisovne dokumentacije ne izhaja dejanska višina poštnih stroškov, ki jih je imel vlagatelj z vložitvijo pritožbe, Državna revizijska komisija pa nima podlage priznati vlagatelju pavšalnih stroškov. Ker Državna revizijska komisija ne more ugotoviti višine potrebnih stroškov, ki so nastali vlagatelju v pritožbenem postopku, je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, dne 8.7.2014


mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- TAX-FIN-LEX, d.o.o., Dunajska cesta 20, 1000 Ljubljana
- Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva cesta 24, 1000 Ljubljana
- Ius Software, d.o.o., Tivolska cesta 50, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran