018-122/2014 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem., v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Namestitev vodnikov in stikal voznega omrežja na progi Pragersko – Hodoš«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja GCF, Generale Construzioni Ferroviarie S.p.A., Via Dante Alighieri 217, Taranto, Italija (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 27.6.2014

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročili objavil na Portalu javnih naročil dne 24.3.2014, pod št. objave JN3450/2014, in v Uradnem listu EU dne 27.3.2014, pod št. objave 2014/S 061-102468.

Vlagatelj je dne 8.5.2014 (pred potekom roka za oddajo ponudb) vložil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva razveljavitev točke 3.1.3.b) »Tehnična sposobnost – Izvedba del« razpisne dokumentacije in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnikova zahteva glede izkazovanja referenc v nasprotju z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), in sicer s prvim odstavkom 7. člena ZJN-2 (načelo zagotavljanje konkurence med ponudniki), drugim odstavkom 9. člena ZJN-2 (načelo enakopravne obravnave ponudnikov) in 10. členom ZJN-2 (načelo sorazmernosti). Kot referenčni pogoj je naročnik zahteval, da ponudnik izkaže, da je enkrat »izvedel montažo voznega omrežja« v dolžini vsaj 200 km oz. da izkaže, da je dvakrat »izvedel montažo voznega omrežja« v dolžini 150 km, pri čemer naročnik kot »izvedba montaže voznega omrežja« upošteva le montažo voznega voda v celoti in to le nad tiri odprte proge in glavnimi prevoznimi tiri postaj. Tovrstnih del je v konkretnem javnem naročili potrebno izvesti le v dolžini 124,55 km, zato referenčni pogoj ni skladen in povezan s predmetom javnega naročila. Naročnik ves čas zavaja z razlago, da je potrebno v konkretnem primeru izvesti dela na voznem omrežju v dolžini več kot 200 km, pri čemer pa spregleda, da kot referenčna dela upošteva le montažo voznega voda. Ostalih del montaže voznega omrežja naročnik znotraj referenčnih del ne upošteva, čeprav so del in predmet tega javnega naročila. Po mnenju vlagatelja gre za prikrojeno javno naročilo. Predmetno javno naročilo je ponovljeno in je po vsebini enako oz. po obsegu celo manjše kot prvotno javno naročilo, kljub temu pa je naročnik zaostril sporni referenčni pogoj. V prvotnem javnem naročilu (JN6639/2013) je zahteval referenco zgolj v dolžini 80 km (sedaj 150 oz. 200 km), poleg tega je v prvotnem naročilu upošteval izvedbo celotne vozne mreže (sedaj le montažo voznega voda). Primerjava obeh javnih naročil pokaže, da je predmetno javno naročilo prikrojeno ponudniku, ki je bil v prvotnem postopku za 7.000.000,00 EUR dražji od ostalih ponudnikov. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je naročnik sporni pogoj postavil tudi strokovno sporno. Kot ustrezno referenco naročnik upošteva izvedbo (tudi) dveh vodnikov, kar je neprimerljivo s predmetom konkretnega javnega naročila, kjer je pretežni vozni vod skupnega preseka 440 mm².

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik pojasnjuje, da je kljub vloženem zahtevku za revizijo nadaljeval s postopkom oddaje javnega naročila. Do roka za oddajo ponudb je prejel tri pravočasne ponudbe, tudi vlagateljevo, v kateri je vlagatelj predložil referenco, s katero dokazuje, da je izvedel montažo voznega omrežja v dolžini vsaj 200 km. Naročnik navaja, da je predmet javnega naročila dobava in montaža različnih vodov v okviru voznega omrežja (kar predstavlja večino del v okviru predmetnega javnega naročila), gradbena dela in elektromontažna dela. Večino montaže voznega omrežja predstavlja izvedbo napajalnih, ojačitvenih in kratkostičnih zaščitnih vodov različnih presekov, skupaj z izvedbo voznih vodov različnih presekov. Ta dela torej predstavljajo večino vseh pogodbenih del in so relevantna pri določanju pogojev za priznanje tehnične sposobnosti ponudnikov. Skupna dolžina vodov po ponudbenem predračunu znaša 330 km. V to dolžino so zajete naslednje postavke predračuna: »Dobava in montaža voznega voda« (pozicije 47-50) v skupni dolžini 151,7 km, »Dobava in montaža napajalnega in ojačitvenega voda« (pozicije 68-73) v dolžini 28,4 km, »Dobava in montaža Sistema skupinskega ozemljevanja v sistemu električne vleke« (pozicije 135-151) v dolžini 116,90 km, »Dobava in montaža električni prečnih vezi in ostalih električnih vezi« (pozicije 75-121) v dolžini 16,0 km in »Dobava rezervnih delov« (pozicija 4-10) v dolžini 17 km. Če se od se od skupne dolžine 330 km odštejeta postavki »Dobava in montaža električni prečnih vezi in ostalih električnih vezi« in »Dobava rezervnih delov«, je za izvedbo del na vodnikih voznega omrežja predvidena montaža 297 km vodov. Referenčni pogoj zato ne presega razpisnih del, saj zahtevani obseg del predstavlja zgolj 66% predvidenih podobnih elektromontažnih del na voznem omrežju predmetnega naročila. Naročnik še pojasnjuje, da je v prejšnjem postopku oddaje javnega naročila zahteval, da ponudniki izkažejo, da so izvedli vsaj dva projekta v minimalni investicijski vrednosti 40 mio EUR, pri čemer so pri vsaj enem projektu izvedli montažo voznega omrežja dolžine 80 km. Za dosego investicijske vrednosti projekta 40 mio EUR je potrebno izvesti montažo voznega omrežja v dolžini, ki presega dolžino 200 km. Naročnik zavrača tudi revizijske navedbe, da je sporni referenčni pogoj postavil strokovno sporno. V predmetnem javnem naročilu je predvideno vozno omrežje enosmernega sistema 3 kV, prereza voznega voda 440 mm², kar pomeni, da izvajalec istočasno namešča 4 bakrene vodnike. Vozna omrežja izmeničnih sistemov (npr. 15 kV, 25kV) zahtevajo nameščanje le dveh vodnikov. Kljub temu, da gre v predmetnem javnem naročilu za dejansko zahtevnejšo montažo voznega omrežja, ni zaostril pogojev s tipom napajanja oziroma preseki vodnikov. Če bi kot ustrezno referenco zahteval le montažo voznega omrežja prereza vodnikov 440 mm², bi s tem znatno omejil konkurenco, ker se izvedba sistema 3kV, prereza 440 mm², redko uporablja. Naročnik zato zavrača očitke, da bi omejeval konkurenco, kar dokazuje tudi dejstvo, da je prejel tri pravočasne ponudbe. Razpisnega pogoja ni skušal prilagoditi posameznemu ponudniku, temveč je pogoj določi na podlagi objektivno opravičljivih razlogov in v skladu z veljavno zakonodajo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 20.5.2014 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z pravočasno vlogo z dne 5.6.2014 (ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 13.06.2014), opredelil do naročnikovih navedb. Vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da ni sporno, da predmet konkretnega javnega naročila obsega dobavo in montažo električnih vodov v dolžini preko 330 km. Sporno pa je oblikovanje naročnikovega pogoja v delu, ki ni povezan s predmetom javnega naročila. Naročnik ni dopustil izkaza reference za celotno elektrifikacijo, kar je predmet javnega naročila, ampak je referenco omejil na točno določeno vrsto del, katera je v konkretnem javnem naročilu potrebno izvesti v dolžini 124 km, med tem ko naročnik zahteva izkaz izvedbe teh del v dolžini najmanj 150 km oz. 200 km.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil zoper razpisno dokumentacijo. Med strankama je sporno vprašanje zakonitosti pogoja za priznanje tehnične sposobnosti ponudniku.

V zvezi z določanjem pogojev za priznanje sposobnosti ZJN-2 v osmem odstavku 41. člena določa, da lahko naročnik od kandidatov in ponudnikov (med drugim) zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede tehnične sposobnosti, pri čemer mora naročnik zahtevano minimalno stopnjo sposobnosti ponudnika navesti v obvestilu o javnem naročilu. Gospodarski subjekti lahko izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje, storitve ali blaga (med drugim) s predložitvijo seznama gradenj v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje (1. alineja točke a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2). ZJN-2 v tem členu določa le posamezna možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti, medtem ko mora vsebino pogojev in zahtevano raven usposobljenosti določiti naročnik, upoštevaje pri tem kompleksnost predmeta javnega naročila in njegove značilnosti. Naročnik pri tem ni povsem avtonomen, saj ga omejujejo pravila javnega naročanja, primarno izražena skozi temeljna načela. Naročnik v skladu s prvim odstavkom 7. člena ZJN-2 (načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki) ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju s tem zakonom, pri izvajanju javnega naročanja pa mora ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence. Prvi in drugi odstavek 9. člena ZJN-2 (načelo enakopravne obravnave ponudnikov) določata, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo. V skladu z 10. členom ZJN-2 (načelo sorazmernosti) mora naročnik javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila. Iz citiranih določil izhaja, da morajo biti pogoji tehnične usposobljenosti oblikovani na način, ki zagotavlja enakopravno obravnavo vseh ponudnikov in pošteno konkurenco v postopku pridobivanja naročila, zlasti pa morajo biti oblikovani v skladu z načelom sorazmernosti – naročnik mora glede na naravo, količino ali pomembnost predmeta naročila določiti take zahteve, ki so z njim povezane in katerih izpolnjevanje izkazuje takšno stopnjo ponudnikove usposobljenosti za izvedbo naročila, ki je sorazmerna s kompleksnostjo predmeta.
Naročnik je sporni referenčni pogoj določil v točki 3.1.3.b. točki »Tehnična sposobnost – Izvedba del« razpisne dokumentacije, kjer je zapisal:
»Ponudnik je v zadnjih 5 (petih) letih od objave naročila uspešno sodeloval pri izvedbi 1 (enega) »referenčnega projekta«, znotraj katerega je »izvedel montažo voznega omrežja«, v dolžini vsaj 200 km,
ali
Ponudnik je v zadnjih 5 (petih) letih od objave naročila uspešno sodeloval pri izvedbi 2 (dveh) »referenčnih projektov« in je znotraj posameznega »izvedel montažo voznega omrežja«, v dolžini vsaj 150 km.
Pojasnilo pogoja:
- »referenčni projekt«: uspešno končana gradnja, kot npr. gradnja in elektrifikacija nove proge ali elektrifikacija obstoječe proge.
- »izvesti montažo voznega omrežja«: Nad tirom odprte proge in nad glavnim prevoznim tirom železniške postaje izvesti najmanj vozni vod v celoti skupaj z montažo nosilcev in zatezanj voznega voda in vse aktivnosti za uspešno vključitev voznega omrežja v komercialno obratovanje.
Dokazilo: Obrazec št. 5b in Referenčna izjava naročnika št. 5b (v primeru ko ponudnik navaja dva referenčna projekta, priloži obrazec in Referenčni izjavi naročnika za vsakega posamezno)«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik spornega referenčnega pogoja tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije ni spreminjal, je pa večkrat pojasnil (odgovor, objavljen dne 31.3.2014 in trije odgovori, objavljeni dne 5.5.2014), da so »dolžine referenčnega projekta primerljive obsegu potrebnih del, saj je v okviru predmetnega razpisa potrebno izvesti montažo različnih vodov (pretežno vozni vodi skupnega preseka 440 mm², pa tudi 220 mm² ali 170 mm², obhodni vodi, napajalni vodi, kratkostični vodi) v dolžini precej več kot 200 km«.

Državna revizijska komisija je najprej presojala revizijske očitke o naročnikovi kršitvi načela enakopravne obravnave ponudnikov. Iz vlagateljevih navedb je mogoče razbrati, da vlagatelj naj ne bi izpolnjeval spornega referenčnega pogoja in da naj bi sporni referenčni pogoj izpolnjevala gospodarska družba »ki je bila v prvem postopku za cca. 7.000.000,00 EUR dražja od ostalih ponudnikov«. Državna revizijska komisija poudarja, da mora vlagatelj, na podlagi trditveno – dokaznega bremena, ki izhaja iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.) v povezavi s 13. členom ZPVPJN, navesti vsa dejstva, na katera opira svoj zahtevek, in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazuje. Trditveno in dokazno breme sta ločena, vlagatelj pa mora zadostiti obema. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel niti točnih podatkov o »ponudniku, ki je bil v prvem postopku dražji od ostalih ponudnikov«, niti ni izrecno navajal, da sporni pogoj izpolnjuje (le) navedeni ponudnik. Vlagatelj je sicer kot dokaz predlagal »vpogled v JN 6639/2013«, vendar, kot že navedeno sta trditveno in dokazno breme ločena, kar pomeni, da dokaz v nobenem primeru ne more nadomestiti ustreznih vlagateljevih navedb. Državna revizijska komisija zato dokaznemu predlogu »vpogled v JN 6639/2013« ni sledila.

Ne glede na navedeno, pa je bistveno, da (domnevno) vlagateljevo neizpolnjevanje referenčnega pogoja (iz odločitve o zahtevku za revizijo namreč izhaja (še ne pravnomočna) ugotovitev naročnika, da je vlagatelj pravočasno predložil ponudbo z referenco, ki izkazuje izvedbo montaže voznega omrežja v dolžini vsaj 200 km) in (domnevno) izpolnjevanje referenčnega pogoj s strani gospodarske družbe »ki je bila v prvem postopku za cca. 7.000.000,00 EUR dražja od ostalih ponudnikov«, še ne zadostuje za potrditev revizijskih očitkov o diskriminatornem ravnanju naročnika. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat izpostavila v svojih odločitvah, zagotavljanje enakopravne obravnave namreč ne pomeni, da mora naročnik svoje zahteve oblikovati tako, da sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila omogoči prav vsem ponudnikom na relevantnem trgu. Naročnik namreč prav z določanjem posameznih pogojev ponudnike razvrsti na tiste, ki pogoje izpolnjujejo in zato lahko sodelujejo v postopku, ter tiste, ki enega ali več posameznih pogojev ne izpolnjujejo in zato v postopku ne morejo sodelovati. Naročniki so zato upravičeni postavljati pogoje, ki imajo za posledico omejevanje kroga potencialnih ponudnikov za izvedbo javnega naročila oziroma njihovo razlikovanje, vendar morajo za takšno omejevanje oziroma razlikovanje imeti objektivno opravičljive in strokovno utemeljene razloge, povezane s predmetom javnega naročila.

Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik sporni referenčni pogoj določil nesorazmerno s predmetom javnega naročila, ker kot ustrezno referenco šteje izvedbo montaže voznega voda nad odprtim tirom in glavnim prevoznim tirom železniške postaje v dolžini 200 km (v primeru ene reference) oz. 150 km (v primeru dveh referenc), med tem ko je v predmetnem naročilu potrebno tovrstnih del izvesti le v dolžini 124,55 km.

Vlagateljeve navedbe je potrebno presojati ob upoštevanju predmeta javnega naročila. Predmet konkretnega javnega naročila je namestitev voznikov in stikal voznega omrežja na progi Pragersko – Hodoš. V razpisni dokumentaciji v poglavju 5 »Specifikacija naročila« je naročnik podrobneje opisal predmet javnega naročila, kateri zajema izdelavo dokumentacije za izvedbo, izvedbo del, izdelavo dokumentacije izvedenih del ter dobavo rezervnih delov (točka 3 »Projekt Namestitev vodnikov in stikal voznega omrežja na progi Pragersko – Hodoš«). V okviru izvedbe del je predvidena dobava in montaža voznega omrežja, dobava in montaža krmiljenja stikal voznega omrežja na železniških postajah na progi, dobava in montaža nizkonapetostnih instalacij na železniških postajah in postajališčih, dobava in montaža odcepnega optičnega kabla za povezavo ENP, dobava in montaža kabelske kanalizacije in manjša gradbena dela (točka 4 »Izvedba del«). V okviru dobave in montaže voznega omrežja je med drugim predvidena dobava in montaža voznega voda, napajalnega voda, ojačitvenega voda, električnih prečnih vezi in ostalih električnih vezi, povratnega voda in sistema skupinskega ozemljevanja v sistemu električne vleke (točka 4.1 »Dobava in montaža voznega omrežja na progi Pragersko – Hodoš«). V okviru dobave in montaže voznega voda je nad odprto progo in glavnimi prevoznimi tiri postaj predvidena dobava in montaža voznega voda skupnega preseka 440 mm², nad ostalimi tiri (glavni tiri postaj in stranski tiri) pa je predvidena dobava in montaža voznega voda skupnega preseka 220 mm² oz. 170 mm² (točka 4.1.10 »Dobava in montaža voznega voda«). Iz razpisne dokumentacije je nadalje razvidno, da je v okviru predmetnega javnega naročila predvidena dobava in montaža voznega voda skupnega preseka 440 mm² v dolžini 124,55 km (postavka 47 ponudbenega predračuna).

Na podlagi navedenega in ob upoštevanju, da je naročnik kot ustrezno referenco omejil na točno določeno vrsto del in sicer na montažo voznega voda nad odprto progo in glavnimi prevoznimi tiri železniških postaj, Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je naročnik kot ustrezni referenčni posel šteje le delo, katerega je potrebno v konkretnem predmetnem javnem naročilu izvesti v dolžini 124,55 km.

Vendar zgolj zaradi navedenega naročniku še ni mogoče očitati nesorazmernosti pri določiti referenčnega pogoja. Državna revizijska komisija opozarja, da je referenca dokazilo, da je ponudnik v preteklosti že izvajal (po obsegu in zahtevnosti) primerljive posle, s čimer izkaže usposobljenost tudi za izvedbo predmeta javnega naročila. Če ponudnik ni še nikoli izvajal (po obsegu in zahtevnosti) primerljivega posla, kot ga naročnik opredeli v razpisni dokumentaciji, potem o ponudnikovi usposobljenosti ni mogoče govoriti, tudi če bi lahko izkazal, da je izvedel po obsegu manjši posel.

V konkretnem primeru med strankama ni sporno, da je v predmetnem javnem naročilu potrebno izvesti dobavo in montažo električnih vodov v dolžini preko 330 km. Iz navedb naročnika (in pojasnil objavljenih na Portalu javnih naročil) izhaja, da je pri določanju pogojev za priznanje tehnične sposobnosti ponudnikov naročnik izhajal iz obsega primerljivih elektro-montažnih del, ki predstavljajo tudi večino vseh pogodbenih del pri predmetnem javnem naročilu, in sicer izvedba voznih, napajalnih, ojačitvenih, kratkostičnih in zaščitnih vodov različnih presekov. Naročnik je pojasnil, da so ta dela zahtevna in da je pri montaži različnih vodov potrebna mehanizacija za delo na voznem omrežju ob sodelovanju izurjenega osebja. Referenčna zahteva, da ponudniki izkažejo izvedbo montaže voznega omrežja v dolžini 200 km, zato predstavlja zgolj 66 % obsega podobnih elektro-montažnih del na voznem omrežju.

Iz vlagateljevega zahtevka za revizijo je mogoče razbrati, da je vlagatelju sporna zgolj zahtevana dolžina izvedbe montaže voznega voda (tj. 200 km oz. 150 km), ne pa tudi sama vsebina referenčnega posla, torej dejstvo, da naročnik kot ustrezno referenčno delo šteje le izvedbo montaže voznega voda nad odprto progo in glavnimi prevoznimi tiri železniških postaj (v zvezi s tem tudi ni bilo postavljeno nobeno vprašanje na Portalu javnih naročil). Vlagatelj v zahtevku za revizijo tako ne zatrjuje, da dobava in montaža voznega voda nad glavni tiri postaj in stranskimi tiri, dobava in montaža napajalnega ter ojačitvenega voda in dobava in montaža sistema skupinskega ozemljevanja v sistemu električne vleke ni primerljiva montaži voznega voda nad odprto progo in glavni prevoznimi tiri železniških postaj.

Na podlagi (nespornega) dejstva, da je v predmetnem javnem naročilu potrebno izvesti montažo električnih vodov v dolžini preko 330 km in da je naročnik kot referenco zahteval izvedbo voznega voda (nad odprto progo in glavni prevoznimi tiri železniških postaj) v dolžini 200 km oz. 150 km, ter ob upoštevanju, da vlagatelj (na kateremu je trditveno in dokazno breme) v zahtevku za revizijo ni navedel ničesar, kar bi nakazovalo, da montaža voznega voda nad odprto progo in glavnimi prevoznimi tiri železniških postaj ni podobna oz. primerljiva dobavi in montaži (preostalih) električnih vodov, ki so predvideni v predmetnem javnem naročilu, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče slediti navedbam vlagatelja o nesorazmernosti zahtevane reference s predmetom javnega naročila.

Na to ugotovitev tudi ne more vplivati nesporno dejstvo, da je predmetni postopek oddaje javnega naročila ponovljen postopek in da je naročnik v primerjavi z zahtevanimi referencami v prejšnjem postopku oddaje javnega naročila za isti predmet javnega naročanja zahteve razpisne dokumentacije spremenil (v postopku oddaje javnega naročila JN6639/2013 je naročnik kot referenčni pogoj zahteval izkazovanje izvedbe montaže voznega omrežja v dolžini 80 km, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila pa 150 km oz. 200 km). Poudariti je potrebno, da vsebina zahtevanih referenc v prejšnjem postopku oddaje javnega naročila ne more biti merodajna za presojo, ali so reference v tem postopku oddaje javnega naročila zakonite oziroma sorazmerne, saj se naročnik pri izvedbi vsakega postopka oddaje javnega naročila odloči, na kakšen način in v kakšnem obsegu bo preverjal sposobnost ponudnika, ravnanje naročnika pa se presoja glede na okoliščine konkretnega primera.

Vlagatelj je nadalje še zatrjeval, da je naročnik določil referenčni pogoj »strokovno sporno«. Upoštevaje pojasnilo naročnika, da je v predmetnem javnem naročilu predvideno istočasno nameščanje štirih bakrenih vodnikov, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z revizijskimi navedbami o »strokovno sporni« določitvi referenčnega pogoja (ker naročnik kot ustrezno referenco upošteva tudi nameščanje dveh vodnikov) zatrjuje, da bi naročnik moral referenčni pogoj oblikovati strožje. Državna revizijska komisija opozarja, da je pravno varstvo ponudnikov namenjeno le uveljavljanju takšnih kršitev, ki neposredno posegajo v položaj ponudnika v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, tako da mu onemogočajo oz. otežujejo sodelovanje v postopku. Ker je vlagatelje navedbe mogoče razumeti le kot zatrjevanje, da bodo zaradi naročnikove referenčne zahteve pri izvedbi javnega naročila (lahko) sodelovali neusposobljeni ponudniki, in ker vlagatelj v tem delu ne izkazuje, na kakšen način bi mu lahko zaradi premalo strogega referenčnega pogoja nastala škoda (ki se kaže v nezmožnosti sodelovanja v postopku oddaje javnega naročila), mu Državna revizijska komisija v tem delu ni mogla priznati interesa in njegovih navedb ni vsebinsko obravnavala.

Na podlagi navedenega je zato potrebno ugotoviti, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati, da je naročnik pri oblikovanju določb razpisne dokumentacije kršil določbe ZJN-2, zato je Državna revizijska komisija na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 27.6.2014



predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:
- GCF, Generale Construzioni Ferroviarie S.p.A., Via Dante Alighieri 217, 74121 Taranto, Italija,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran