018-118/2014 Zavod za šport RS Planica

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 55. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, in Sonje Drozdek – Šinko ter mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izgradnja osrednjega objekta za smučarske teke in zunanja ureditev«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika STRABAG gradbene storitve, d. o. o., Letališka cesta 33, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o. p., d. o. o., Dalmatinova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Zavod za šport Republike Slovenije Planica, Dunajska cesta 22, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 26. 6. 2014

odločila:

1. Vlagateljevi pritožbi se ugodi.

2. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 25. 4. 2014 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Izgradnja osrednjega objekta za smučarske teke in zunanja ureditev«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila po odprtem postopku« št. 10063/6/2014/GG, z dne 11. 4. 2014.

3. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 26.000,40 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

4. Naročnikova zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila »Izgradnja osrednjega objekta za smučarske teke in zunanja ureditev«. Projekt delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, izvaja pa se v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov«, prednostne usmeritve »Športno-rekreacijska infrastruktura«. Obvestilo o naročilu je bilo dne 10. 1. 2014 objavljeno na portalu javnih naročil, pod številko objave JN346/2014, s popravki pod objavami številka JN565/2014, JN1584/2014 in JN2334/2014, ter v Uradnem listu EU pod številko objave 2014/S 009-010651, s popravki pod objavami številka 2014/S 012-016119, 2014/S 030-047505 in 2014/S 044-072597.

Dne 11. 4. 2014 je naročnik izdal »Obvestilo o oddaji javnega naročila po odprtem postopku«, dokument številka 10063/6/2014/GG (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katerega izhaja, da je naročnik prejel sedem pravočasnih ponudb, po razvrstitvi glede na merilo najnižje cene in ugotovitvi popolnosti najugodnejše ponudbe pa je naročnik odločil, da se javno naročilo za izgradnjo osrednjega objekta za smučarske teke in zunanjo ureditev odda ponudniku GORENJE PROJEKT, d. o. o., Prešernova 8, Velenje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila je razvidno, da je naročnik izpolnjevanje razpisnih in drugih pogojev (za ugotovitev popolnosti ponudbe) ugotavljal za ponudbo (glede na merilo prvo uvrščenega) izbranega ponudnika, za drugo in tretje uvrščenega ponudnika po vrsti, to sta ponudnika STRABAG gradbene storitve, d. o. o., Ljubljana, in KOLEKTOR KOLING, d. o. o., Idrija, pa je naročnik preverjal izpolnjevanje razpisnega pogoja o izpolnjevanju davčnih obveznosti ter izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka 42. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami, v nadaljevanju: ZJN-2).

Odločitev o oddaji naročila je bila, izhajajoč iz vročilnice, vlagatelju vročena dne 14. 4. 2014, po vpogledu, ki je bil izveden dne 17. 4. 2014, pa je vlagatelj zoper odločitev o oddaji naročila pravočasno, z vlogo z dne 25. 4. 2014, vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, zaradi česar predlaga izločitev ponudbe izbranega ponudnika, razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila ter povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Vlagatelj ponudbi izbranega ponudnika očita nepopolnost iz naslednjih razlogov:
- Da naročnikove zahteve po tem, da ponudniki na dveh različnih obrazcih z enako vsebino (na obrazcu predračun- rekapitulacija in na obrazcu ponudba, ki je sestavni del popisa del) podajo enako ceno na enoto za vse pozicije iz predračuna, končna ponudbena cena iz predračuna pa mora biti enaka končni ponudbeni ceni iz razpisnega obrazca št. 3, izbrani ponudnik ni upošteval. Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik v obrazcu predračun- rekapitulacija za postavke A1, F1, F3 in G1 podal različno ceno, kot jo je za iste postavke navedel v obrazcu ponudba, ki je sestavni del popisa del. Ker je izbrani ponudnik za iste postavke del podal dve različni ceni, je po mnenju vlagatelja takšna ponudba neprimerna, posledično pa bi jo moral naročnik izločiti. Vlagatelj dodatno pojasnjuje, da je naročnik od ponudnikov zahteval, da podajo cene na enoto za vse pozicije iz predračuna, ker pa je izbrani ponudnik v svoji ponudbi za iste (štiri) pozicije navedel dve različni ceni, brez posegov v ponudbo ni mogoče ugotoviti, po kateri ceni bo izbrani ponudnik dejansko ponujal navedena dela, tako ravnanje pa bi po mnenju vlagatelja predstavljalo nedovoljen poseg v ponudbeno ceno, ki, glede na izrecno prepoved spreminjanja cen po roku za oddajo ponudb, ni dopustno. Ker pri navedeni nedoslednosti različnih cen (istih) ponudbenih postavk na različnih mestih ponudbe ne gre za računsko napako, po zatrjevanju vlagatelja pa to tudi ne predstavlja take vrste pomanjkljivosti, ki bi jo bilo mogoče odpraviti s pojasnilom ponudbe, naročnik izbranega ponudnika ne bi smel pozvati na odpravo različnega zapisa ponudbene cene, saj v postavkah A1, F1, F3 in G1 to predstavlja nedopustno spreminjanje cene na enoto. Po mnenju vlagatelja tudi ni relevantno, na katera dela (dela, ki se bodo obračunavala po načelu »ključ v roke do popolne funkcionalnosti«, ali pa zemeljska dela, ki se bodo obračunavala po načelu »fiksna cena po enoti«) se nanašajo postavke, za katere je ponudnik ponudil dve različni ceni, saj je naročnik izrecno zapisal, da mora ponudnik nuditi in podati cene na enoto za vse pozicije iz predračuna in ne zgolj skupne ponudbene cene, način obračunavanja del pa na popolnost ponudbe izbranega ponudnika nima vpliva. Na podlagi navedenega ponudba izbranega ponudnika ni pravilna in je posledično nepopolna, zaradi česar bi jo moral naročnik izločiti.
- Izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni predložil sheme vetrovnika, skladno z naročnikovim odgovorom na portalu javnih naročil pa bi morali ponudniki predložiti tudi osnovno shemo in izračun ventilatorjev. Vlagatelj zatrjuje, da navedenih dokumentov izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni predložil.
- Izbrani ponudnik ne izpolnjuje v celoti določb razpisne dokumentacije na strani 14, saj v nasprotju z zahtevo naročnika v svoji ponudbi ni predložil Izjave zavarovalnice za o izdaji zavarovalne police za zavarovanje odgovornosti (razpisni obrazec 16a).

Izbrani ponudnik se je v skladu z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN z vlogo z dne 8. 5. 2014 pravočasno izjasnil o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo. V njej navaja:
- Vlagatelj nima pravnega interesa za vložitev zahtevka za revizijo, saj njegova ponudba, kot je bilo jasno po izvedenem vpogledu v ponudbeno dokumentacijo vlagatelja, ni popolna. Po mnenju izbranega ponudnika zaradi jasno ugotovljene nepopolnosti njegove ponudbe vlagatelj ne more izkazati nastanka škode, posledično pa nima pravnega interesa za vložitev zahtevka za revizijo in ne izkazuje izpolnjevanja procesne predpostavke aktivne legitimacije. Izbrani ponudnik se pri tem sklicuje na sklep Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-449/2011.
- V zvezi z vlagateljevo navedbo, da je ponudil različni ceni za iste postavke, izbrani ponudnik odgovarja, da je razpisna dokumentacija določala, da mora ponudnik v ponudbi nuditi in podati ceno na enoto za vse pozicije iz predračuna in da mora biti končna ponudbena cena iz predračuna enaka ponudbeni ceni iz razpisnega obrazca št. 3. Izbrani ponudnik zatrjuje, da je ponudil ceno na enoto za vse pozicije iz predračuna, tako na elektronskem nosilcu informacij, kot v pisni obliki na elektronskem obrazcu, s čimer v celoti izpolnjuje zahtevane pogoje iz razpisne dokumentacije. Izbrani ponudnik obenem dodaja, da gre pri pozivu naročnika v zvezi s predračunom ponudbe izbranega ponudnika za dopustno pojasnjevanje ponudbe, ki ga ZJN-2 ne prepoveduje, sklicujoč se pri tem na sklep Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-203/2013. Izbrani ponudnik poudarja, da prihaja do razlik pri zapisu vrednosti v rekapitulaciji na razpisnem obrazcu »Predračun- rekapitulacija« glede na rekapitulacijo pogodbenega predračuna le pri pozicijah na ključ, ki na skupno pogodbeno vrednost ne vplivajo.
- Izbrani ponudnik vlagateljeve navedbe, povezane z vetrovnikom, zavrača kot neutemeljene, saj je skladno z naročnikovo zahtevo v zvezi s točko H1 ponudbenega predračuna (Vertikalni in horizontalni vetrovnik) poleg cene na enoto/kpl vetrovnika priložil tudi prospekt ventilatorja za vetrovnik in skice, ki vplivajo na parametre delovanja vetrovnika.
- Izbrani ponudnik kot zmotne označuje tudi vlagateljeve navedbe o nepredložitvi Izjave zavarovalnice o izdaji zavarovalne police za zavarovanje odgovornosti, saj je navedena izjava sestavni del ponudbene dokumentacije, priložena na strani 98.
Na podlagi navedenega izbrani ponudnik naročniku predlaga, da vlagateljev zahtevek za revizijo zaradi pomanjkanja pravnega interesa in aktivne legitimacije primarno zavrže, podrejeno pa, da ga zavrne v celoti.

Naročnik je dne 16. 5. 2014 izdal sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zaradi neizpolnjevanja pogojev za priznanje aktivne legitimacije zavrgel, podredno pa kot neutemeljenega zavrnil. Kot neutemeljeno je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, vlagatelju pa je naložil plačilo lastnih stroškov predrevizijskega postopka v višini 1.098,00 EUR.
V obrazložitvi je naročnik v zvezi z zavrženjem vlagateljevega zahtevka za revizijo navedel:
- vlagatelj ne izpolnjuje pogojev iz 1. alineje prvega odstavka 14. člena ZPVPJN za priznanje aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo, saj vlagatelj ni oddal popolne ponudbe, posledično mu tudi ne more nastati škoda zaradi domnevno protipravnega ravnanja naročnika. Ker vlagatelj ni oddal popolne ponudbe, njegova ponudba ne bi mogla biti izbrana niti v primeru, če bi naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločil iz postopka oddaje javnega naročila, z dejstvom o nepopolnosti njegove ponudbe pa je bil vlagatelj seznanjen po izvedenem vpogledu oziroma pred vložitvijo zahtevka za revizijo, ko je bilo vpričo vseh prisotnih na vpogledu ugotovljeno, da vlagatelj ni predložil ponudbe v delih G1 (Strojne instalacije in strojna oprema - OOST), G2 (Strojne instalacije in strojna oprema – zunanji razvod in vodovodni priključki), G3 (Podtlačna kanalizacija – OOST), G4 (Strojne instalacije in strojna oprema CNS – OOST) in H1 (Vertikalni in horizontalni vetrovnik). Vlagatelj je navedene dele sicer predložil v elektronski verziji ponudbenega predračuna, vendar je glede na določbo razpisne dokumentacije na strani 14, po kateri se v primeru odstopanja med elektronsko in pisno verzijo ponudbenega predračuna upošteva slednja, po mnenju naročnika nedvoumno, da je ponudba vlagatelja neprimerna, ker ne ponuja celotnega predmeta javnega naročila, takšne nepopolnosti pa ni mogoče odpraviti z instituti ZJN-2. Po zatrjevanju naročnika nepopolnost vlagateljeve ponudbe izhaja tudi iz predložene pogodbe o skupni izvedbi naročila, ki v nasprotju z naročnikovimi zahtevami ni overjena. Glede na navedeno naročnik kot nesporno zaključuje, da pogoji za priznanje aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo iz 1. alineje prvega odstavka 14. člena ZPVPJN niso izpolnjeni, zaradi česar je potrebno vlagateljev zahtevek za revizijo zavreči.
V nadaljevanju obrazložitve je naročnik navedbe vlagatelja iz zahtevka za revizijo obravnaval po vsebini in jih v celoti zavrnil kot neutemeljene iz naslednjih razlogov:
- V razpisni dokumentaciji je naročnik od ponudnikov med drugim zahteval, da izpolnijo obrazec Ponudbe (razpisni obrazec št. 3), v zvezi s katerim je naročnik med drugim določil, da mora biti ponudba izdelana po načelu »ključ v roke do popolne funkcionalnosti«, razen za zemeljska dela, kjer velja načelo »fiksna cena po enoti«, ter obrazec Predračun – rekapitulacija (razpisni obrazec št. 23), v zvezi s katerim je naročnik med drugim določil: »Končna ponudbena cena iz predračuna mora biti enaka končni ponudbeni ceni iz razpisnega obrazca št. 3.«. Naročnik poudarja, da v primeru spornih pozicij A1, F1, F3 in G3 ne gre za postavke v smislu tretjega odstavka 78. člena ZJN-2, ki jih ne bi bilo dovoljeno dopolnjevati ali spreminjati, saj te pozicije ne vsebujejo podatka o ceni na enoto, količini in skupnem seštevku, temveč gre za pozicije, ki v skladu z določilom 3. odstavka razpisnega obrazca št. 23 »vsebujejo seštevek cen posameznih skupin del iz popisov (brez DDV). V obrazec je dolžan ponudnik vpisati končne cene za posamezne vrste del z vsemi upoštevanimi popusti.«. Naročnik navaja, da je v postopku preverjanja in ocenjevanja ponudbe izbranega ponudnika ugotovil, da sta predloženi tiskana (na strani 117) in elektronska verzija identični, vendar pa se ponudbene cene pri postavkah/pozicijah/seštevkih cen posameznih skupin del iz popisov A1, F1, F3 in G1, ročno zapisanih v razpisnem obrazcu št. 23 »Predračun- rekapitulacija« na strani 114, razlikujejo od cen, navedenih na strani 117 v obrazcu »Ponudba«, zato je izbranega ponudnika v skladu z 78. členom ZJN-2 pozval k pojasnilu te ugotovitve. Po prejemu pojasnila izbranega ponudnika je naročnik zaključil, da je pri preverjanju ponudbe izbranega ponudnika ugotovil, da je ta oddal ponudbo za vsa zahtevana dela in na vseh obrazcih za enako ponudbeno ceno, navedeno formalno pomanjkljivost pa je naročnik izbranemu ponudniku dopustil dopolniti oziroma pojasniti, saj je šlo pri tem po njegovem mnenju za dopustno dopolnitev v smislu formalno nepopolne ponudbe. Naročnik poudarja, da se v okviru spornih pozicij iz popisov A1, F1, F3 in G1 upošteva klavzula »ključ v roke do popolne funkcionalnosti«, kar na končno ponudbeno ceno (brez DDV), ki je bila v predmetnem postopku določena kot merilo za izbor, nima vpliva. Naročnik ponavlja, da je ob pregledu ponudbe izbranega ponudnika ugotovil, da je v pozicijah A1, F1, F3 in G1 predložil različne cene v obrazcu Ponudba in v obrazcu Predračun – Rekapitulacija. Naročnik je seštel vrednost teh pozicij na obeh navedenih obrazcih in ugotovil, da na obeh obrazcih vrednost pozicij A1, F1, F3 in G1 znaša 1.526.217,77 EUR brez DDV, končna ponudbena vrednost na obrazcu »Ponudba« in obrazcu »Predračun- rekapitulacija« pa je enaka. Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil, da mora biti končna ponudbena cena, ki predstavlja merilo, na obeh relevantnih obrazcih enaka, kar ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje. S pojasnilom o pravilnosti podatkov iz obrazca »Ponudba« izbrani ponudnik ni spreminjal svoje ponudbene cene ali ponudbe v delu, ki bi vplival na razvrstitev ponudb, niti mu s tem v razmerju do ostalih ponudnikov ni nastala prednost ali korist, saj se vrstni red ponudb ni v ničemer spremenil in se tudi ne bi mogel iz razloga, ker je končna ponudbena cena, ki je ključna za vrstni red ponudb, na obeh obrazcih enaka. Po zatrjevanju naročnika torej izbranega ponudnika v danem primeru zavezuje ponudbena cena, ki izhaja iz obrazca št. 3 »Ponudba«, njej pa je enaka tudi cena, vpisana v obrazcu št. 23 »Predračun- rekapitulacija«. Ker je cena določena s klavzulo »ključ v roke do popolne funkcionalnosti« in tako obsega vrednost vseh del, potrebnih za zgraditev in uporabo celotnega razpisanega objekta, vrednost posameznih pozicij A1, F1, F3 in G1 v konkretnem primeru ni odločilnega pomena. Posledično je neutemeljen vlagateljev očitek, da naročnik izbranega ponudnika ne bi smel pozvati k odpravi različnega zapisa ponudbene cene, saj odprava navedene napake izbranega ponudnika pri prepisovanju cene v različnih obrazcih ne predstavlja nedopustnega spreminjanja cene na enoto, tako naročnikovo ravnanje pa je skladno s prakso Državne revizijske komisije iz sklepa v zadevi št. 018-289/2010 glede pomembnosti klavzule »ključ v roke«.
- Na vlagateljev očitek o tem, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni predložil osnovne sheme in izračuna ventilatorjev v skladu z naročnikovimi zahtevami, ta odgovarja, da je izbrani ponudnik ravnal v skladu z določbami razpisne dokumentacije in objavo na portalu javnih naročil z dne 13. 2. 2014, kjer je naročnik od ponudnikov zahteval ali osnovno shemo in izračun ter prospekt ali tehnično specifikacijo ventilatorjev. Ker je izbrani ponudnik na straneh 364-370 svoje ponudbe predložil ustrezno tehnično specifikacijo ventilatorjev, naročnik vlagateljev očitek zavrača kot neutemeljen.
- Kot neutemeljenega naročnik zavrača tudi očitek vlagatelja, da izbrani ponudnik ni predložil v razpisni dokumentaciji zahtevane izjave zavarovalnice o izdaji zavarovalne police za zavarovanje odgovornosti, saj dne 24. 2. 2014 izdana po vsebini in formi ustrezna Izjava zavarovalnice o izdaji zavarovalne police za gradbeno zavarovanje, v ponudbi izbranega ponudnika vsebovana na straneh 64-74, dokazuje nasprotno.
Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnil kot neutemeljenega, kot tako je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, od vlagatelja pa je zaradi nastanka lastnih stroškov (za opravo dejanj predrevizijskega postopka, pripravo potrebnih vlog in udeležbo na sestankih je naročnik po lastnih navedbah pooblastil odvetnico) v predrevizijskem postopku zahteval 900,00 EUR odvetniških stroškov za opravljeno delo, kar skupaj z DDV znaša 1.098,00 EUR.

Naročnik je Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka, ki jo je ta prejela dne 20. 5. 2014.

Vlagatelj je z vlogo z dne 22. 5. 2014:
- primarno podal pritožbo zoper sklep o zavrženju revizijskega zahtevka in pritožbo zoper naročnikovo odločitev o stroških. Vlagatelj v njej navaja, da je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navedel nova dejstva o domnevni nepopolnosti vlagateljeve ponudbe, ki jih v odločitvi o oddaji naročila ni navedel, pri tem pa se sklicuje na sklepa Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-409/2012 in 018-027/2012, ter v nadaljevanju podaja pojasnila v zvezi s posameznimi očitki domnevne nepopolnosti svoje ponudbe. Kot pritožbeni razlog zoper naročnikovo odločitev o stroških pa vlagatelj poudarja, da naročniku stroški predrevizijskega postopka ne morejo biti priznani, saj nastopa v vlogi organa pravnega varstva, pooblastila za odločanje v predrevizijskem postopku pa ne sme s pooblastilom prenesti na tretjo osebo. Vlagatelj dodaja, da naročnik nastanka navedenih stroškov tudi sicer ni z ničemer dokazal.
- opozoril, da ZPVPJN situacije, ko bi naročnik primarno zavrgel in podredno zahtevek za revizijo vsebinsko obravnaval, ne predvideva, podredno pa je podal opredelitev do navedb naročnika v zavrnitvi vlagateljevega zahtevka za revizijo, v kateri dodatno navaja razloge, zaradi katerih bi moral po njegovem mnenju naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno.

Naročnik je z vlogo z dne 26. 5. 2014 podal odgovor na vlagateljevo pritožbo zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo in vlagateljevo pritožbo zoper naročnikovo odločitev o stroških ter odgovor na vlagateljevo opredelitev do navedb naročnika. V njej poudarja, da gre v sklepih Državne revizijske komisije, na katere se sklicuje vlagatelj, za drugačno dejansko stanje, ki se od konkretnega razlikuje v tem, da je bil vlagatelj s sporno okoliščino (ugotovljeno nepopolnostjo lastne ponudbe) seznanjen pred sprejemom odločitve o zahtevku za revizijo, in ponavlja, da to predstavlja razlog za neizpolnjevanje procesne predpostavke aktivne legitimacije zaradi neizkazane možnosti nastanka škode kot posledice ugotovljene nepopolnosti ponudbe vlagatelja in v nadaljevanju dodatno pojasnjuje razloge za navedeno ugotovitev. Naročnik v zvezi s pritožbo vlagatelja zoper odločitev o stroških pojasnjuje, da zahteva povračilo stroškov odvetniškega svetovanja skladno s prvo alinejo 70. člena ZPVPJN, v odgovoru na opredelitev vlagatelja do navedb naročnika pa poudarja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo primarno zavrgel zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije, zaradi gospodarnosti postopka pa je o njem tudi vsebinsko odločil in ga podredno zavrnil ter s tem skrajšal odločanje. V nadaljevanju naročnik ponavlja razloge, ki po njegovem mnenju utemeljujejo ustreznost njegovega ravnanja v zvezi s pridobljenimi pojasnili ponudbenega predračuna izbranega ponudnika.

Vlagatelj je v prvi pripravljalni vlogi z dne 30. 5. 2014 smiselno enako kot v preteklih dokumentih podal mnenje v zvezi s pritožbo in v zvezi z opredelitvijo do navedb naročnika.

Naročnik je z vlogo z dne 3. 6. 2014 odgovoril na vlagateljevo prvo pripravljalno vlogo in se smiselno enako kot doslej opredelil do vlagateljevih navedb iz te vloge.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik o zahtevku za revizijo odločil tako, da ga je najprej zavrgel zaradi neizkazane aktivne legitimacije, v nadaljevanju in podredno pa še vsebinsko zavrnil. Vlagatelj utemeljeno opozarja, da ZPVPJN ne predvideva procesne možnosti, da se revizijski zahtevek primarno zavrže, podredno pa zavrne, v zvezi s čimer je hkrati z izjasnitvijo do navedb naročnika vložil tudi pritožbo zoper zavrženje in pritožbo zoper naročnikovo odločitev o stroških.

Glede vprašanja, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel zaradi domnevnega pomanjkanja aktivne legitimacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je aktivna legitimacija procesna predpostavka, ki jo Državna revizijska komisija glede na konkretne okoliščine posameznega primera ugotavlja po uradni dolžnosti. V skladu s prvim in drugim odstavkom 14. člena ZPVPJN se aktivna legitimacija prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila in ki ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. Šteje se, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno ponudbo. Vlagatelj je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila predložil pravočasno ponudbo, kar je med strankama v postopku nesporno, zato v tej fazi nedvomno izkazuje interes za dodelitev naročila. V primeru, če bi se njegove navedbe izkazale za utemeljene, bi lahko bil, glede na dejstvo, da je bila njegova ponudba glede na edino merilo najnižje cene uvrščena za ponudbo izbranega ponudnika, v ponovljenem postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb izbran kot najugodnejši ponudnik, zato bi mu lahko zaradi kršitve, ki jo zatrjuje v zahtevku za revizijo, nastala škoda. Navedbe, ki jih v zvezi z domnevno nepopolnostjo oz. nepravilnostjo njegove ponudbe zatrjujeta izbrani ponudnik in naročnik, na to ugotovitev ne morejo vplivati. Kot je razvidno iz odločitve o oddaji naročila z dne 11. 4. 2014, naročnik vlagateljeve ponudbe ni izločil kot nepopolno oz. zanjo ni ugotovil nobenih pomanjkljivosti. Na podlagi navedenega je mogoče sklepati, da je naročnik odločitev o dodelitvi javnega naročila sprejel ob upoštevanju drugega odstavka 41. člena ZJN-2. To pomeni, da je prejete ponudbe razvrstil glede na merila, zatem pa je za najugodnejšo preverjal popolnost, medtem ko popolnosti preostalih ponudb ni preverjal oziroma je, kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila, za drugo in tretje uvrščenega ponudnika (torej tudi vlagatelja, ki se je glede na merilo uvrstil na drugo mesto) preverjal zgolj razpisni pogoj o izpolnjevanju davčnih obveznosti ter izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka 42. člena ZJN-2. Domnevne pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe, za katere naročnik navaja, da so bile vsem strankam v postopku oddaje javnega naročila znane po izvedenem vpogledu v ponudbeno dokumentacijo vlagatelja dne 17. 4. 2014, ne predstavljajo dejstva, ki bi po izvedenem ustreznem ugotovitvenem postopku naročnika rezultiralo v odločitvi o (ne)popolnosti ponudbe vlagatelja. S tem povezanim zatrjevanjem naročnika o posledični nezmožnosti izkazovanja nastanka škode tako ne gre pritrditi. Z vidika 14. člena ZPVPJN to pomeni, da je treba v primerih, ko naročnik ravna v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZJN-2, aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo priznati vsakemu ponudniku, ki v postopku oddaje javnega naročila predloži pravočasno ponudbo in ki zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika bodisi ni najugodnejša bodisi ni popolna in bi jo naročnik moral izločiti. V revizijskem postopku v okviru preverjanja procesnih predpostavk ni mogoče ugotavljati popolnosti oz. pravilnosti vlagateljeve ponudbe, če tega v postopku oddaje javnega naročila ni ugotavljal oz. ugotovil že naročnik, saj vlagatelju v nasprotnem primeru ne bi bilo zagotovljeno učinkovito pravno varstvo. V posledici navedenega je Državna revizijska komisija pritožbi vlagatelja zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo z dne 16. 5. 2014 ugodila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V nadaljevanju Državna revizijska komisija obravnava vlagateljev zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik po meritorni obravnavi kot neutemeljenega zavrnil.

Med vlagateljem in naročnikom obstaja spor o tem, ali je naročnik ravnal skladno z določbami ZJN-2, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika, čeprav naj bi bila ta nepopolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), zaradi česar bi jo moral naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2).

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (česa ponudnik ne sme spreminjati) in četrtega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak). Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna.

V zvezi z očitkom vlagatelja o tem, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna v delu predračuna, Državna revizijska komisija ugotavlja sledeče: med vlagateljem in naročnikom je nesporno, da je v ponudbi izbranega ponudnika v razpisnem obrazcu št. 3 in v razpisnem obrazcu št. 23 med drugim navedena končna ponudbena cena, katere vrednost brez DDV in vrednost z DDV je v obeh razpisnih obrazcih enaka. Med njima tudi ni spora o tem, da vrednosti posameznih postavk del iz razpisnega obrazca št. 23 »Predračun – rekapitulacija« (to so postavke A1, F1, F3 in G1), niso enake vrednostim istih posameznih postavk v obrazcu »Ponudba«, ki je sestavni del popisov del, končna ponudbena vrednost z DDV in brez DDV pa je na navedenih obrazcih enaka. Kot nesporno gre ugotoviti tudi, da je bil z navedenim odstopanjem vrednosti posameznih (istih) postavk na različnih mestih ponudbe izbranega ponudnika naročnik seznanjen, saj je za odpravo teh nejasnosti pred sprejemom odločitve o oddaji naročila izbranega ponudnika pozval k pojasnilu ponudbene dokumentacije, njegova pojasnila o označbi enega izmed dveh navedenih obrazcev predračuna kot pravilnega oziroma skladnega s popisi del sprejel kot ustrezna ter ponudbo izbranega ponudnika označil kot popolno. Sporno med vlagateljem in naročnikom pa je vprašanje, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil kot popolno kljub dejstvu, da je izbrani ponudnik iste postavke del iz predračuna (postavke A1, F1, F3 in G1) na dveh mestih svoje ponudbe ovrednotil različno, oziroma ali je bilo naročnikovo ravnanje pravilno v delu, ko je izbranega ponudnika pozval, naj s pojasnilom oziroma dopolnitvijo ponudbe odpravi navedeno pomanjkljivost svojega ponudbenega predračuna.

Po izvedenem vpogledu v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je na strani 6 v točki C. Ponudba (razpisni obrazec št. 3) naročnik med drugim določil: »Ponudba mora biti izdelana po načelu »ključ v roke do popolne funkcionalnosti«, razen za zemeljska dela, kjer velja načelo »fiksna cena po enoti« (razpisni obrazec 3). V ponudbeni ceni morajo biti zajeti vsi stroški in morebitni popusti, DDV mora biti prikazan ločeno. Izvajalec se odpoveduje zahtevkom iz naslova sprememb enotnih cen nad 10% (izključen je 656. člen Obligacijskega zakonika).« Na strani 14 razpisne dokumentacije je naročnik v točki X. Predračun – rekapitulacija (razpisni obrazec št. 23) s priloženim ponudbenim predračunom na popisnih listih med drugim navedel tudi, da »… mora ponudnik priložiti tudi izpolnjeni ponudbeni predračun na elektronskem nosilcu informacij, ki mora biti identičen s pisno obliko. V primeru odstopanj med preračunom v pisni obliki in predračunom na elektronskem obrazcu, velja predračun v pisni obliki,« in še, da »… mora ponudnik nuditi in podati cene na enoto za vse pozicije iz predračuna. Končna ponudbena cena iz predračuna mora biti enaka končni ponudbeni ceni iz razpisnega obrazca št. 3.« Sestavni del razpisne dokumentacije so tudi omenjeni obrazci. V razpisni obrazec št. 3 morajo ponudniki poleg zahtevanih podatkov o ponudniku vpisati tudi ponudbeno ceno, ki je določena na način: »V skladu z razpisnimi pogoji in razpisno dokumentacijo smo pripravljeni izvesti predmet javnega naročila za ceno: vrednost del po načelu »ključ v roke do popolne funkcionalnosti objekta« … EUR, vrednost del po načelu »fiksnih cen na enoto« … EUR, vrednost del po ponudbenem predračunu skupaj … EUR, + DDV 22% … EUR, ponudbena cena … EUR,« in jo navesti tudi z besedo. Iz vsebine obrazca izhaja, da »… je skupna ponudbena cena sestavljena iz a. dela, ki je določen po načelu »ključ v roke do popolne funkcionalnosti objekta«, … EUR brez DDV, cene so fiksne do pridobitve uporabnega dovoljenja in predaje objekta naročniku, v njej so zajeti vsi stroški in morebitni popusti, in b. dela (zemeljska dela), ki je določen po načelu »fiksnih cen na enoto iz predračuna«, … EUR brez DDV, cene po enoti so fiksne do pridobitve uporabnega dovoljenja in predaje objekta naročniku, v njej so zajeti vsi stroški in morebitni popusti.« V razpisnem obrazcu št. 23 Predračun – rekapitulacija so dela, predmet razpisa, z opisom del razdeljena na 17 pozicij (A1 pripravljalna in zaključna dela, A2 rušitvena dela, B1 gradbena dela – OOST, C1 obrtniška dela – OOST, D1 krajinska ureditev, D2 zunanje nogometno igrišče, E1 zunanja ureditev in kanalizacija, E2 komunalna infrastruktura, F1 el. instalacije in el. oprema – OOST, F2 el. instalacije in el. oprema – trafo postaja s SN in NN priključki, F3 el. instalacije in el. oprema – zunanji razvod, F4 el. instalacije in el. oprema – CNS OOST, G1 strojne instalacije in strojna oprema – OOST, G2 strojne instalacije in strojna oprema – zunanji razvod in vodovodni priključki, G3 podtlačna kanalizacija – OOST, G4 strojne instalacije in strojna oprema – CNS OOST ter H1 vertikalni vetrovnik), za posamezno pozicijo pa je potrebno v tabelo vnesti ceno glede na način obračunavanja (izmera ali ključ), skupno ceno po posameznih pozicijah ter skupno končno ponudbeno ceno brez DDV in z vključenim 22% DDV.

Iz navedenega gre razumeti, da naročnik v razpisni dokumentaciji od ponudnikov zahteva vpis ponudbene cene na razpisnem obrazcu št. 3 (»Ponudba«), ki mora, kakor izhaja iz določb razpisne dokumentacije, ponudbeno ceno navesti ob upoštevanju dveh načinov obračuna cen glede na zahtevano vrsto del (tj. »ključ v roke do popolne funkcionalnosti« in »fiksna cena po enoti«). Na vsebino oziroma skladnost z razpisnim obrazcem št. 3 se naročnik sklicuje v razpisni dokumentaciji na strani 14, ko v drugem odstavku točke X (»Predračun – rekapitulacija«) za razpisni obrazec št. 23 od ponudnika zahteva, da mora nuditi in podati cene na enoto za vse pozicije iz predračuna, končna ponudbena cena iz predračuna pa mora biti enaka končni ponudbeni ceni iz razpisnega obrazca št. 3. Zahteva po skladnosti podatkov se, kot izhaja iz navedenega v drugem odstavku razpisnega obrazca št. 23, v zvezi z vsebino razpisnega obrazca št. 3, nanaša na obvezo nudenja in podajanja cene na enoto za vse pozicije iz predračuna ter obvezno skladnost končne ponudbene cene, pri tem pa Državna revizijska komisija poudarja, da naročnik v predstavljenem odstavku besedila na 14. strani razpisne dokumentacije ne razlikuje med cenami, ki se obračunavajo po sistemu »ključ v roke do popolne funkcionalnosti« in cenami, ki se obračunavajo po sistemu »fiksna cena po enoti«. V omenjenem zapisu namreč naročnik postavlja zahteve v zvezi s predračunom (in ne zgolj z določenim delom predračuna), iz česar je mogoče utemeljeno sklepati, da taka zahteva velja za vse pozicije iz predračuna, zato pozicije, ki se obračunavajo po sistemu »ključ v roke do popolne funkcionalnosti«, pri tem niso izvzete. V posledici navedenega ni mogoče slediti pojasnilom izbranega ponudnika in navedbam naročnika, da je glede na zahteve razpisne dokumentacije relevantna oziroma zadostna skladnost končne ponudbene cene, saj predstavljajo posamezne pozicije sestavni del ponudbenega predračuna.

Državna revizijska komisija, po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, kot nesporno ugotavlja, da je končna ponudbena cena z DDV in brez DDV enaka v razpisnem obrazcu št. 3 (na strani 000015 ponudbe), v razpisnem obrazcu št. 23 (na strani 000114 ponudbe) in na obrazcu ponudba, ki je sestavni del popisov del (na strani 000117). Vendar pa gre ugotoviti, kar je med strankama sicer nesporno, da je izbrani ponudnik v razpisnem obrazcu št. 3 in obrazcu ponudba, ki je sestavni del popisov, v pozicijah A1 (pripravljalna in zaključna dela), F1 (el. instalacije in el. oprema – OOST), F3 (el. instalacije in el. oprema – zunanji razvod) in G1 (strojne instalacije in strojna oprema – OOST) navedel različne vrednosti, pri čemer končna ponudbena cena ostaja enaka. Po ugotovitvah Državne revizijske komisije je naročnik, ko je pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika ugotovil navedeno neskladje v zapisu vrednosti navedenih pozicij A1, F1, F3 in G1, le-tega z dopisom z dne 4. 4. 2014 pozval na dopolnitev in pojasnilo ponudbe. Izbrani ponudnik je z dopisom z dne 9. 4. 2014 v zvezi s tem naročniku pojasnil, da: »… se skupna vsota vseh postavk ponudbenega predračuna ne spreminja in je enaka tako v elektronski kot ročno izpisani verziji, do razlik pri zapisu vrednosti pa prihaja samo pri pozicijah »na ključ«, ki na morebitno spremembo ponudbene cene ne vplivajo.« V istem dopisu izbrani ponudnik nadalje pojasnjuje: »Pri ročnem zapisu ponudbene cene, pri postavkah A1, F1, F3 in G1, v razpisnem obrazcu št. 23 »Predračun – rekapitulacija« na strani 000114, je prišlo do napake pri zapisovanju cen v obrazec. Ugotavljamo, potrjujemo in prosimo, da se v ponudbi upoštevajo ponudbene cene, ki so natisnjene in oddane iz zaklenjene verzije elektronske oblike, … zapisane na obrazcu »Ponudba« na strani 000117.«

Iz navedenega pojasnila izbranega ponudnika, ki ga je naročnik sprejel kot ustreznega, kar izhaja tudi iz dokumenta Poročilo strokovne komisije z dne 11. 4. 2014, je razvidno, da so v celoti pravilni podatki ponudbenega predračuna (tako v posameznih pozicijah kot tudi v končni vrednosti ponudbene cene) tisti, ki so navedeni v obrazcu »Ponudba« na strani 000117 in ne tisti, ki jih je navedel v predračunu na strani 000114, v razpisnem obrazcu št. 23 »Predračun – rekapitulacija«, za katerega je zahtevana skladnost z vrednostmi v razpisnem obrazcu št. 3 »Ponudba«.

Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, gre v obravnavanem primeru za napako izbranega ponudnika pri vnosu v ponudbeni predračun (na vsaj enem mestu navedbe ponudbenega predračuna), kar je med strankama nesporno. Med njima tudi ni spora o tem, da omenjena napaka nima narave računske napake, katere odpravo ZJN-2 pod posebnimi pogoji dopušča v četrtem odstavku 78. člena. Ker gre za napako (in posledično vprašanje odprave te napake), ki je vezana na vrednost posameznih postavk ponudbenega predračuna (tj. na postavke A1, F1, F3 in G1), Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da gre za napako oziroma pomanjkljivost, ki se nanaša na ponudbeno ceno in tako ne gre za napako, ki se nanaša na obliko ponudbe in bi jo bilo posledično mogoče odpraviti v okviru instituta formalne nepopolnosti ponudbe. Kot je bilo predhodno že ugotovljeno, naročnik glede na določbe razpisne dokumentacije na strani 14, ob upoštevanju vsebine obrazcev št. 3 in št. 23, med posameznimi postavkami ponudbenega predračuna ne razlikuje, iz česar je potrebno zaključiti, da je za vse postavke ponudbenega predračuna (vsaj na neki točki) bistvena opredelitev vrednosti ponudbene postavke glede na ceno na enoto. Zatrjevanju naročnika, da je zadostna zgolj skladnost končne ponudbene cene (na obrazcu »Ponudba, obrazcu »Predračun – rekapitulacija« in z njim po vsebini enakem obrazcu rekapitulacije ponudbenega predračuna, ki je sestavni del popisov), ni mogoče pritrditi tudi iz razloga, ker je naročnik v vzorcu pogodbe v 6. členu obračun in plačilo del določil na način, da bo »… izvajalec izvršena dela obračunal z začasnimi situacijami do višine 90 % vrednosti pogodbenih del z DDV… Izvajalec bo do 5. v mesecu za pretekli mesec situacijo dostavil… Naročnik bo pogodbena dela plačeval v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna od uradnega prejetja potrjenih začasnih situacij…« Iz navedenega je razumeti, da bo naročnik izvajalcu izvršena dela plačeval mesečno na podlagi potrjenih situacij in v obravnavanem primeru tako ne gre za vprašanje vpliva postavk, obračunanih po sistemu »na ključ«, na končno ponudbeno ceno (v čemer se konkretno dejansko stanje bistveno razlikuje od vseh zadev, na katere se sklicujeta izbrani ponudnik in naročnik). Za naročnika je tako bistveno, koliko znašajo vrednosti posameznih postavk, ne glede na način obračunavanja del po posamezni postavki (način obračuna »na ključ« ali »fiksna cena na enoto«), saj izvedena dela poravnava mesečno in ne v enkratnem znesku, kjer bi bila v konkretnem primeru zanj relevantna zgolj končna ponudbena cena. Iz tega razloga dejstvo, da se ponudbeni predračun na različnih mestih ponudbe razlikuje v vrednosti posameznih postavk ponudbenega predračuna (v postavkah A1, F1, F3 in G1), ni nepomembno, saj gre pri tem (ob upoštevanju, da naročnikovo nerazlikovanje postavk ponudbenega predračuna pomeni, da posamezne postavke predračuna vsebujejo cene na enoto) za podajo različnih cen na enoto na mestih ponudbe, kjer postavke ponudbenega predračuna niso skladne. Po ugotovitvah Državne revizijske komisije pojasnilo izbranega ponudnika, s katerim vrednosti nekaterih izmed vpisanih postavk v predračunu na obrazcu št. 23 označi kot napako pri vpisu v ponudbeni obrazec, zatrjuje pa pravilnost podatkov v obrazcu rekapitulacije ponudbenega predračuna, ki je sestavni del popisov, na vsaj enem od navedenih predračunov predstavlja poseg v ponudbo, ki se kaže kot sprememba ponudbene cene oziroma sprememba cene na enoto. Ker ZJN-2 v 1. alineji drugega odstavka 78. člena izrecno določa, da ponudnik med drugim ne sme spreminjati svoje cene na enoto, je potrebno na podlagi vsega navedenega v tem delu ugotoviti, da naročnik navedenih zakonskih določb ZJN-2 ni upošteval. Vlagateljevim navedbam gre v tem delu priznati utemeljenost.

Ker je zaradi ugotovljene napake predračuna v ponudbi izbranega ponudnika posledično treba ugotoviti nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija preostalih navedb vlagatelja o domnevnih (drugih) razlogih za nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika v nadaljevanju ni presojala, saj taka presoja ne bi bila več relevantna. Tudi morebitna utemeljenost preostalih očitkov namreč ne bi več mogla vplivati na (drugačno) odločitev Državne revizijske komisije.

V posledici vsega navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 25. 4. 2014 na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji zadevnega javnega naročila, vsebovano v dokumentu Obvestilo o oddaji javnega naročila po odprtem postopku št. 10063/6/2014/GG, z dne 11. 4. 2014.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila, vsebovane v dokumentu Obvestilo o oddaji javnega naročila po odprtem postopku št. 10063/6/2014/GG, z dne 11. 4. 2014, se postopek oddaje zadevnega javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v primeru, če bo s postopkom oddaje zadevnega javnega naročila nadaljeval, sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN mora naročnik, če je zahtevek za revizijo utemeljen, iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso, v skladu z drugim odstavkom istega člena pa se v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku vlagatelju, izbranemu ponudniku in naročniku priznajo stroški odvetniških storitev v skladu z zakonom, ki ureja odvetništvo. V pritožbenem postopku vlagatelj povrnitve stroškov ni uveljavljal, v zahtevku za revizijo pa je zahteval povrnitev stroškov takse za postopek revizije v višini 25.000,00 EUR ter povrnitev stroškov za sestavo revizijskega zahtevka v višini 800,00 EUR in izdatke v višini 20,00 EUR (tar. št. 6002 ZOdvT), oboje povečano za 22 % DDV. Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju kot potreben in opredeljeno naveden strošek, nastal v zadevnem postopku pravnega varstva (osmi odstavek 70. člena ZPVPJN), v povezavi s prvim, drugim, tretjim in petim odstavkom istega člena, priznala strošek dolžne plačane takse v znesku 25.000,00 EUR, nagrado za revizijski postopek v znesku 800,00 EUR in izdatke v višini 20,00 EUR, oboje povečano za 22 % DDV, skupaj 1.000,40 EUR. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v znesku 26.000,40 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa (313. člen ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Naročnik je v sklepu z dne 16. 5. 2014, s katerim je odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo, zahteval povrnitev stroškov predrevizijskega postopka v višini 1.098,00 EUR (tj. 900,00 EUR nagrade za predrevizijski postopek in DDV, kar skupaj znaša 1.098,00 EUR) za odvetniške storitve. Naročnikovo stroškovno zahtevo je treba zavrniti, saj naročnik v predrevizijskem postopku na podlagi določb ZPVPJN sprejema odločitve v vlogi organa odločanja oziroma pravnega varstva (1. alinea 2. člena ZPVPJN v povezavi z 28. členom ZPVPJN), ne pa v vlogi stranke predrevizijskega postopka (prvi odstavek 3. člena ZPVPJN), zato do povrnitve priglašenih stroškov ni upravičen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.




V Ljubljani, dne 26. 6. 2014




Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
Predsednik Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o. p., d. o. o., Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana,
- Zavod za šport Republike Slovenije Planica, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana,
- GORENJE PROJEKT, d. o. o., Prešernova 8, 3320 Velenje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran