018-129/2014 Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Obnova prezračevanja kuhinje in jedilnice ter nabava in montaža termičnega bloka v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane« v sklopu 2 »Nabava in montaža termičnega bloka«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj GO-ST d.o.o., Gasilska cesta 35, Grosuplje, ki ga zastopa Odvetniška družba Križanec & Potočnik o.p., d.o.o., Dalmatinova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DOM DR. JOŽETA POTRČA POLJČANE, Potrčeva ulica 1, Poljčane (v nadaljevanju: naročnik), dne 19. 6. 2014

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Obnova prezračevanja kuhinje in jedilnice ter nabava in montaža termičnega bloka v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane« v sklopu 2 »Nabava in montaža termičnega bloka«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« z dne 10. 4. 2014.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 3.192,05 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 28. 1. 2014 sprejel sklep št. 1/7-430/1/1-2014 o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 31. 1. 2014, pod št. objave JN1290/2014 (skupaj s popravkom z dne 17. 2. 2014 pod št. JN1888/2014), dne 1. 2. 2014 pa tudi v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije, pod oznako 2014/S 023-035552.

Naročnik je dne 10. 4. 2014 sprejel dokument »Obvestilo o oddaji javnega naročila«, s katerim je javno naročilo v sklopu 2 »Nabava in montaža termičnega bloka« oddal ponudniku KOVINASTROJ SERVIS d.o.o., Adamičeva cesta 44, Grosuplje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), vlagateljevo ponudbo pa izločil kot neprimerno in s tem nepopolno. Vlagatelj naj bi namreč predložil neustrezno dokumentacijo, saj je predložil prepis tehničnih zahtev iz ponudbenega predračuna na nepotrjenih obrazcih proizvajalca, s pripisom izvedba po naročilu (projekt DSO Poljčane), ponudbe pa na poziv naročnika po navedbi tipske opreme ni ustrezno dopolnil.

Vlagatelj je z vlogo z dne 14. 4. 2014 zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik je dodatno obrazložitev izdal dne 17. 4. 2014, pod št. 1/7-430/1/27-2014.

Vlagatelj je dne 5. 5. 2014 vložil zahtevek za revizijo. Meni, da je naročnik njegovo ponudbo neutemeljeno izločil kot nepopolno. Pojasnjuje, da je za sporne postavke 1 – 13 ponudil opremo proizvajalca GAZZI, ki bo izdelana po meri, s tehničnimi karakteristikami, ki so bile navedene v naročnikovi tehnični dokumentaciji in ne tipske opreme, ki bi jo bilo mogoče najti v vnaprej pripravljenem katalogu, zato ni mogel navesti tipa artikla (proizvajalčeve oznake) iz kataloga, temveč je navedel drugačen tip. Zatrjuje, da je ponudbeni predračun izpolnil skladno z navodili naročnika in je za vse ponujene artikle navedel naziv modela ter predložil tehnično specifikacijo, na kateri je bilo pri modelu navedeno »izvedba po naročilu (projekt DSO Poljčane«). Iz predložene tehnične dokumentacije proizvajalca GAZZI so za vsak ponujeni artikel, ki bo izdelan po meri, navedene tehnične specifikacije, ki so skladne z zahtevami naročnika. Naročnik ni zahteval, da bi moral biti artikel tipski, pač pa le, da izpolnjuje postavljene tehnične zahteve, pri čemer je za izkazovanje tehnične ustreznosti zahteval predložitev tehnične dokumentacije – katalogov oz. druge tehnične dokumentacije. Vlagatelj še meni, da naročnik za pozivanje na dopolnjevanje ponudbe ni imel podlage, saj je že iz predložene dokumentacije izhajalo, da so ponujeni artikli tehnično ustrezni, naročnik pa je s pozivom od njega zahteval nekaj, česar se ne da izpolniti, saj tip artikla za blago, izdelano po meri, ne obstaja. Naročnik naj bi s tem, ko je vlagatelja pozval, naj namesto po meri izdelanih artiklov ponudi tipske artikle istega proizvajalca, dejansko pozval na spremembo predmeta v ponudbi, kar pa je prepovedano. Vlagatelj navsezadnje še meni, da je naročnik tehnično dokumentacijo očitno pripravil z namenom favoriziranja izbranega ponudnika, zatrjuje pa tudi, da je naročnik na njegovega dobavitelja opreme vršil pritisk, naj ne sodeluje pri tem javnem naročilu, v zvezi s čemer se sklicuje na navedbe v priloženi kopiji elektronske pošte. Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila ter povrnitev stroškov pravnega varstva.

O vloženem zahtevku za revizijo se je z vlogo z dne 12. 5. 2014 izjasnil izbrani ponudnik. Zanika vse neresnice, ki se nanašajo nanj, in navaja, da do sedaj z naročnikom še nikoli ni poslovno sodeloval. Meni, da proizvajalec opreme iz vlagateljeve ponudbe ni zmožen izdelati termične opreme po zahtevah naročnika, kar utemeljuje z navedbo, da proizvajalec na njihovo povpraševanje po termični opremi za konkretno javno naročilo sploh ni odgovoril.

Naročnik je revizijski zahtevek zavrnil s Sklepom št. 1/7-430/1/33-2014 z dne 12. 5. 2014. Uvodoma navaja, da vlagatelj ne izpolnjuje pogojev aktivne legitimacije, ker ni v skladu s petim odstavkom 14. člena ZPVPJN naročnika predhodno opozoril na očitano kršitev, niti ni tega storil drug morebitni ponudnik, s čimer bi bila oseba (vlagatelj) seznanjena ali bi lahko bila seznanjena. Meni, da je jasno in nedvoumno izrazil zahtevo po tipski opremi s tem, ko je izkazal zahtevo do ponudnikov, da ponudijo opremo, za katero bodo lahko izpolnili zahtevo naročnika po tipu in nazivu opreme. Nikjer ni niti nakazal, da zahteva opremo, izdelano po meri. Naročnik izrecno negira navedbo iz zahtevka za revizijo, da so ponudniki imeli pravico ponuditi po meri izdelano opremo, vlagatelj pa je to po načelu skrbnosti kot dober strokovnjak nedvoumno vedel. Naročnik pojasnjuje, da je od ponudnika (s pozivom) jasno zahteval, da poda tehnično specifikacijo za tipsko opremo proizvajalca GAZZI, ki jo ponuja, in ne opremo, izvedeno po meri, ter da navede tip ponujenega izdelka, katerega ustreznost naj izkaže s katalogi oz. drugo tehnično dokumentacijo, ki je originalna in uradna s strani proizvajalca, in ne z dokumentacijo, ki je prepis tehničnih zahtev iz ponudbenega predračuna na obrazcih GAZZI, ki s strani proizvajalca niso potrjeni. Naročnik je namreč smatral, da v ponudbi podana dokumentacija ni podana s strani proizvajalca in ni originalna, na podlagi sestanka dne 18. 4. 2014 zaradi odprave napak iz naslova drugega javnega razpisa pa zatrjuje tudi, da proizvajalec vlagatelju ni dajal nobenih ponudb in tudi ne tehničnih specifikacij. Iz spletne strani proizvajalca je naročnik ugotovil, da ima proizvajalec tipsko opremo za linijo 900, vendar pa izdelki iz te linije ne ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije. S pozivom naj bi naročnik tako želel le dopolnitev in razjasnitev morebitnega nerazumevanja razpisne dokumentacije, nikakor pa ne spreminjanja tehničnih zahtev. Z dopolnitvijo ponudbe z navedbo tipa bi vlagatelj moral izkazovati iste tehnične specifikacije, kot jih je že podal v ponudbi, zato bi v tem primeru šlo le za pojasnjevanje ponudbe, ne pa njeno spreminjanje. Naročnik nasprotuje vlagateljevim navedbam o favoriziranju izbranega ponudnika in zanika kakršnekoli grožnje proizvajalcu GAZZI in še dodatno utemeljuje, da s strani vlagatelja ponujena oprema ni enakovredna opremi, ki jo je zahteval naročnik.

Naročnik je z vlogo z dne 27. 5. 2014 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 28. 5. 2014 opredelil do navedb naročnika. V tej fazi postopka bi naj bilo očitno sporno le še vprašanje, ali je vlagatelj na podlagi določb razpisne dokumentacije smel ponuditi po meri izdelano opremo ali ne. Vlagatelj trdi, da v tehničnem delu razpisne dokumentacije ni bilo nobene omembe tipske opreme, iz naročnikove obrazložitve na Portalu javnih naročil pa naj bi izhajalo, da tip artikla pomeni proizvajalčevo oznako. Artikel »izdelan po meri« tako predstavlja ustrezno oznako oziroma vlagateljev tip ponujene opreme. Vlagatelj meni, da je naročnik iz pojasnila, da gre pri navedbi tipa artikla za proizvajalčevo oznako, prišel na tolmačenje, da iz besedne zveze »tip artikla« izhaja, da ponudniki ne smejo ponuditi po meri izdelanih proizvodov.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma kot neutemeljeno zavrača navedbo naročnika, da vlagatelj ne izpolnjuje pogojev aktivne legitimacije, ker ni naročnika predhodno opozoril na očitano kršitev oz. tega ni storil niti drug morebitni ponudnik. Peti odstavek 5. člena ZPVPJN sicer zahteva tovrstno opozorilo preko Portala javnih naročil, vendar le kot pogoj za dopustnost revizijskega zahtevka, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo. Predmetni zahtevek za revizijo se nanaša na odločitev o oddaji javnega naročila, zato navedeno določilo zakona v tem primeru ni upoštevno, vlagatelju pa ni mogoče odreči aktivne legitimacije, saj sta izkazana tako interes za pridobitev naročila, kot tudi vsaj določena stopnja verjetnosti nastanka škode. Vlagatelj ima namreč kot ponudnik, ki je pravočasno oddal svojo ponudbo za predmetno javno naročilo (po merilih celo ocenjeno kot najugodnejšo), v izpodbijanem sklopu nedvomno interes, da pridobi naročilo v izvedbo.

Med strankama je sporno vprašanje, ali je naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno, ravnal v skladu z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), v povezavi z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Naročnikov razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe temelji na ugotovitvi, da vlagatelj ni ponudil tipske opreme in da tudi na naročnikov poziv ponudbene dokumentacije tozadevno ni ustrezno dopolnil.

Med strankama ni sporno, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v XIII. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (OBR-2) določil, da mora ponudnik za ponujene artikle obvezno priložiti tehnično dokumentacijo (kataloge oz. drugo tehnično dokumentacijo) z nazivi ter tipi artiklov, iz katere bodo razvidne zahtevane tehnične lastnosti ponujenega artikla, kot je navedeno v Opombi Predračuna (OBR-3/1), pri čemer je na katalogih oz. tehnični dokumentaciji potrebno pri posameznih artiklih zapisati zaporedno številko postavke iz predračuna. Z odgovorom na vprašanje enega od ponudnikov na Portalu javnih naročil je naročnik dne 18. 2. 2014 pojasnil še za katere postavke zahteva predložitev tehnične dokumentacije. Tudi ta odgovor naročnika se, skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2, šteje kot del razpisne dokumentacije. Med strankama tudi ni sporno, da vlagatelj ni ponudil tipske opreme, pač pa po meri izdelano opremo. Iz obrazložitve odločitve in dodatne obrazložitve o oddaji javnega naročila izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot neprimerno, in sicer najprej iz razloga, ker je vlagatelj ponudil po meri izvedeno opremo in ne tipske opreme. Da je tako, izhaja tudi iz naročnikovih navedb v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo: naročnik namreč utemeljuje, da je s tem, ko je od ponudnikov (v razpisni dokumentaciji) zahteval obvezno navedbo tipa in naziva ponujenega artikla, »nedvoumno izkazal zahtevo po tipski opremi«.

Z naročnikovimi ugotovitvami se ni mogoče strinjati. Res je, kot navaja, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval po meri izdelane opreme, vendar po drugi strani Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi ni zahteval (le) tipske opreme ali se kakorkoli drugače opredelil do tega, na kakšen način mora oziroma ne sme biti izdelana ponujena oprema. Po oceni Državne revizijske komisije to predvsem ne izhaja iz zahteve razpisne dokumentacije o tem, kaj morajo ponudniki priložiti ponudbi, še posebej ob upoštevanju, da je tudi naročnik to zahtevo interpretiral na način, da tip pomeni proizvajalčevo oznako – na navedeno se naročnik sklicuje v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, prav tako je taka interpretacija razvidna iz poziva, s katerim je vlagatelja pozval k dopolnitvi ponudbe. Glede na navedeno in na dejstvo, da razpisna dokumentacija ne vsebuje kakršnekoli omejitve v zvezi z (ne)tipsko opremo, je mogoče sporno zahtevo naročnika interpretirati zgolj na način, da mora biti iz ponudbene dokumentacije razvidna ustreznost ponujene opreme tehničnim zahtevam, kot jih je opredelil naročnik, pri čemer mora biti vzpostavljena povezava med postavkami iz predračuna in ustrezajočimi artikli, za katere je priložena tehnična dokumentacije, ne pa na način, kot ga skuša predstaviti naročnik, da lahko ponudniki ponudijo zgolj tipsko izdelano opremo.

Kot drugi razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe je naročnik v odločitvi o oddaji naročila navedel, da vlagatelj po pozivu ni ustrezno dopolnil svoje ponudbene dokumentacije. Vlagatelj tudi temu razlogu oporeka.

Iz naročnikovega poziva vlagatelju po dopolnitvi tehnične dokumentacije izhaja, da je naročnik od vlagatelja med drugim zahteval, naj svojo ponudbo skladno z 78. členom ZJN-2 dopolni »s tehnično dokumentacijo (katalogi oz. drugo tehnično dokumentacijo) proizvajalca GAZZI, ki ga ponujate, z nazivi artiklov ter tipi artiklov (proizvajalčeve oznake) iz katerih bodo razvidne tehnične lastnosti ponujenih artiklov […]«. Vlagatelj je na naročnikov poziv odgovoril s pojasnilom, da so bili ponudbi priloženi vsi originalni prospekti oz. katalogi proizvajalca opreme, ki so vsebovali vse tehnične specifikacije, in poudaril, da ponuja netipsko opremo, izvedeno po naročilu.

Naročnik niti v pozivu k dopolnitvi ponudbi niti kasneje ni navajal, da tehnična dokumentacija v ponudbi vlagatelja ni bila predložena, prav tako ni navajal, katere zahtevane lastnosti ponujene opreme iz te dokumentacije naj ne bi bile razvidne ali ustrezne. Tudi iz sklepa, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, izhaja, da je problematično zgolj to, da je vlagatelj ponudil po meri izdelano opremo in ne tipske. Državna revizijska komisija dodaja, da ne glede na to, ali je poziv naročnika mogoče razumeti kot poziv po dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe skladno z 78. členom ZJN-2 ali kot poziv k pojasnitvi ponudbe, pa je potrebno ugotoviti, da je naročnik s takim pozivom vlagatelja dejansko pozval k spremembi predmeta ponudbe – ponudnik naj bi namesto že opredeljenih artiklov ponudil drugačne artikle. Tako v primeru odprave formalne nepopolnosti kot v primeru pojasnjevanja ponudb mora naročnik upoštevati omejitev iz 2. alineje tretjega odstavka 78. člena in ne sme dopustiti spreminjanja tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Ob tem in upoštevaje že predstavljene ugotovitve v zvezi z vsebino razpisne dokumentacije glede (ne)tipskih izdelkov zato vlagatelju po oceni Državne revizijske komisije ni mogoče očitati, da ni sledil pozivu naročnika v citirani vsebini.

Državna revizijska komisija ne more pritrditi naročniku, da je vlagateljevo ponudbo iz obravnavanih razlogov utemeljeno izločil kot neprimerno. Naročniku sicer ne gre odrekati možnosti, da za preverjanje navedb v ponudbi od ponudnika zahteva pojasnila, vendar tega ni mogoče razlagati na način, da od ponudnika zahteva spremembo predmeta ponudbe, še posebej ne zaradi domnevnega neizpolnjevanja zahteve, ki je sploh ni postavil v razpisni dokumentaciji. Naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila ni navajal drugih razlogov za neprimernost vlagateljeve ponudbe. Državna revizijska komisija v zvezi s kasnejšimi navedbami naročnika o neustreznosti ponujene opreme iz razloga neenakovrednosti zahtevani opremi in ostalimi kasneje zatrjevanimi neustreznostmi vlagatelje ponudbe izpostavlja, da v revizijskem postopku presoja zakonitost naročnikovega ravnanja in v tem okviru odločitve o oddaji naročila zgolj ob presoji razlogov, ki jih naročnik navede v odločitvi o oddaji naročila in s katerimi se ponudnik seznani. V konkretnem primeru zato ne morejo biti predmet presoje tiste pomanjkljivosti v ponudbi vlagatelja, ki niso bile navedene v izpodbijani odločitvi o izidu naročila in katere je naročnik ugotavljal in navajal kasneje.

V povzetku vseh predstavljenih ugotovitev je Državna revizijska komisija, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo vlagatelja ugodila in je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, ki izhaja iz dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« z dne 10. 4. 2014. Ker se z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2), Državna revizijska komisija naročnika z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da ponudbo vlagatelja v izpostavljenem delu ponovno preveri ter v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku, in sicer stroške nagrade za zastopanje v znesku 800,00 EUR in 20,00 EUR za izdatke po tarifni številki 6002 Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 s sprem., v nadaljevanju: ZOdvT), oboje povečano za 22% DDV, ter strošek plačane takse v znesku 2.191,65 EUR.

Državna revizijska komisija je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena ZOdvT po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera vlagatelju kot potrebne priznala priglašene stroške v celoti. Skupaj mora torej naročnik vlagatelju povrniti stroške v višini 3.192,05 EUR.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 19. 6. 2014

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Odvetniška družba Križanec & Potočnik o.p., d.o.o., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana
- DOM DR. JOŽETA POTRČA POLJČANE, Potrčeva ulica 1, 2319 Poljčane
- KOVINASTROJ SERVIS d.o.o., Adamičeva cesta 44, 1290 Grosuplje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran