018-124/2014 Splošna bolnišnica Trbovlje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Sonje Drozdek Šinko, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »NAKUP SANITETNEGA MATERIALA, MATERIALA ZA OSKRBO STOM, FISTUL IN KRONIČNIH RAN« v sklopu »PODSKLOP 3.1. Izdelki iz netkanega materiala«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SANOLABOR, d.d., Leskovškova cesta 4, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Zdenko Verstovšek, Kersnikova ulica 9, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Trbovlje, Rudarska cesta 9, Trbovlje (v nadaljevanju: naročnik), dne 20. 6. 2014

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 27. 8. 2013 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 30. 8. 2013, pod št. objave JN10992/2013, dne 31. 8. 2013 pa tudi v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod oznako 2013/S 169-292767. Naročnik izvaja odprti postopek za sklenitev okvirnega sporazuma z več gospodarskimi subjekti.

Naročnik je dne 8. 4. 2014 sprejel dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, s katerim je kot stranko za sklenitev okvirnega sporazuma za sklop »3.1. Izdelki iz netkanega materiala« izbral ponudnika SIMPS'S d.o.o., Motnica 3, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), vlagateljevo ponudbo pa v tem sklopu izločil kot neprimerno, ker naj artikel »tampon št. 3 – nesterilni« ne bi ustrezal po velikosti.

Vlagatelj je z vlogo z dne 16. 4. 2014 zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik je dodatno obrazložitev vlagatelju posredoval z vlogo z dne 23. 4. 2014. Pojasnil je, da je pri delu v operacijskih sobah in v kirurški ambulanti testiral s strani vlagatelja posredovani vzorec tampona. Pri tem je ugotovil, da so bili tamponi premajhni predvsem ob prijemanju s prijemalko (posredovani vzorec naj bi bil približne velikosti 19 x 13 cm) in ne ustrezajo namenu uporabe, medtem ko so bili tamponi izbranega ponudnika ustrezne velikosti – dimenzije.

Vlagatelj je na naročnika dne 25. 4. 2014 naslovil vlogo »Ugovor zoper dodatna obrazložitev«, na katero je naročnik odgovoril z dokumentom »Odgovor na ugovor zoper dodatno obrazložitev«, št. VI-46/142-3 z dne 29. 4. 2014.

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev dne 7. 5. 2014 vložil zahtevek za revizijo. Meni, da testirani vzorec očitno ni bil vzorec, ki ga je posredoval naročniku, saj tampona z dimenzijami 19 x 13 cm sploh nima v prodajnem programu. Vlagatelj zatrjuje, da je na testiranje predložil ustrezen vzorec, tj. tampon št. 3 proizvajalca Baston Viegas, katerega velikost po specifikacijah znaša 20 x 17 cm (z dovoljenim maksimalnim odstopanjem ±10 %) in zanika, da bi poizkušal posredovani vzorec zamenjati z drugim. Navaja še, da ni naročnik nikdar navedel, kakšno velikost tampona št. 3 je sploh želel naročiti. Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila v spornem sklopu in povrnitev stroškov pravnega varstva.

O vloženem zahtevku za revizijo se je z vlogo z dne 19. 5. 2014 izjasnil ponudnik. Meni, da je naročnik z izločitvijo vlagateljeve ponudbe ravnal pravilno. V konkretnem primeru je testiral tako tehnične kot tudi običajne lastnosti blaga. Ne drži, da naročnik ni definiral velikosti tamponov: proizvajalci označujejo velikost tamponov s premerom in ne s številko, na našem trgu pa velja splošno sprejeta praksa, da se pod netkanim okroglim tamponom številka 3 razume tampon premera 40 mm. Navedbe vlagatelja v zvezi s testiranjem tampona označuje za pavšalne in v ničemer konkretizirane.

Naročnik je revizijski zahtevek zavrnil s sklepom z dne 21. 5. 2014. Poudarja, da je z navedbo vrste materiala, debeline, vpojnosti in oznako velikosti (št. 3) navedel tehnične oz. kvalitativne lastnosti tampona. Vlagateljev tampon ni izpolnjeval pričakovanih tehničnih lastnosti. Naknadno predloženih drugačnih vzorcev s strani vlagatelja ni želel preizkusiti, saj bi s tem dopustil spremembo ponudbe v delu, ki se nanaša na vsebino predmeta javnega naročila.

Naročnik je z vlogo z dne 22. 5. 2014 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da naročnik sklepa, s katerim je odločil v predrevizijskem postopku, ni vročil vlagateljevemu pooblaščencu skladno s prvim odstavkom 88. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 s sprem.) v povezavi s tretjim odstavkom 13. člena ZPVPJN, čeprav se je le-ta izkazal z veljavnim pooblastilom, pač pa neposredno vlagatelju. Državna revizijska komisija je zato naročnikov sklep posredovala vlagateljevemu pooblaščencu, ki je sklep prejel dne 4. 6. 2014 (razvidno iz poštne povratnice).

Vlagatelj se do navedb naročnika ni opredelil.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


Med strankama postopka je spor o tem, ali je naročnik pravilno ugotovil, da vlagatelj v sklopu »PODSKLOP 3.1. IZDELKI IZ NETKANEGA MATERIALA« ni ponudil blaga, ki bi bilo skladno z naročnikovimi razpisnimi zahtevami.

Naročnik je tehnične specifikacije za predmetno blago opredelil na način, da je za vse artikle sklopa »PODSKLOP 3.1. IZDELKI IZ NETKANEGA MATERIALA« navedel: »Osnovni zahtevani pogoji za ponujene artikle:
1. dimenzija artikla ne sme odstopati od zahtevane, razen če ni dovoljeno odstopanje posebej navedeno
2. debelina materiala in slojnost ne sme odstopati od zahtevane
3. sestava materiala: 70% viskoza, 30% poliester; netkana visokokvalitetna vlaknovina, koži prijazna, jo ne draži in ne povzroča alergij«, kot specifikacijo za artikel z nazivom »Tampon iz netkanega materiala v obliki kroglice, z tankim silikonskim obročkom, brez kontrastne slike, brez lateksa, nesterilen št. 3« (kot delom tega sklopa) pa še dodatne zahteve »debeline 30g/m2, vpojen, robove mora imeti vse varno zaprte v notranjost s pomočjo tankega silikonskega obročka; nesterilne tampone je mogoče sterilizirati«.

Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotavlja, da je vlagatelj oddal ponudbo tudi za sporni sklop, kjer je pod postavko tampon št. 3 ponudil »TAMPON NTK SILIK.G. ŠT. 3 NS A100 BV BASTON VIEGAS« s kataloško številko 440-003. Prav tako je med strankama nesporno, da je bil naročnik upravičen preveriti, ali so lastnosti ponujenega vzorca tampona enake tistim, ki jih je zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji. To izhaja že iz zakona, saj s preverjanjem vzorca ponujenega blaga naročnik preveri primernost ponudbe, torej ali ponudba izpolnjuje pogoje, vezane na vsebino predmeta javnega naročila in zato v celoti izpolnjuje v celoti zahteve naročnika, določene v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju, Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), in posledično njeno popolnost (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Če naročnik pri pregledu ponudb ugotovi, da je ponudba nepopolna, jo mora izločiti (80. člen ZJN-2). Naročnik mora pred izločitvijo katere izmed ponudb sicer upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 (česa ponudnik ne sme spreminjati) in tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak). Naročnik si je izrecno pridržal pravico testiranja vzorcev (razpisna dokumentacija v poglavjih 2.2. in 2.8., 18. točka poglavja Tehnična in kadrovska sposobnost ter v zvezi s tem 15. točka OBR 7). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vlagateljev vzorec testiral dne 6. 2. 2014 in to dokumentiral z zapisnikom na obrazcu »OBR OP LEK 14«. Zapisniku je priložen tudi (porabljeni) vzorec.

Državna revizijska komisija zavrača vlagateljeve navedbe o tem, da naj naročnik ne bi navedel, kakšno velikost tampona št. 3 je želel naročiti, saj oznaka velikosti izhaja že iz naziva blaga, ki ga naročnik naroča; tudi iz navedb vlagatelja izhaja, da proizvajalci netkanih tamponov številko tampona običajno vežejo na dimenzijo tampona v premeru, zato naročniku po oceni Državne revizijske komisije ni mogoče očitati, da razen številke tampona ni še posebej navedel zahtevanega premera ali dimenzije odprtega tampona. Iz vlagateljeve ponudbe izhaja, da je ponudil tampon št. 3, ki naj bi po podatkih v priloženem katalogu v svoji osnovni obliki kroglice imel premer 40 mm, kar nakazuje, da sama opredelitev zahtevane velikosti očitno niti ni bila vprašljiva. Naročnik je določil tudi druge zahtevane lastnosti (vrsta in kvaliteta materiala, obliko in sestavo, debelino itd.) tampona. Upoštevaje navedbe naročnika v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik vlagateljeve ponudbe za sporni sklop ni označil kot neprimerne zaradi neustrezne velikosti razgrnjenega tampona, pač pa predvsem zato, ker se je vzorčni tampon v svoji prvotni obliki kroglice pri testiranju izkazal za premajhnega pri prijemanju s prijemalko. Pri tem je potrebno upoštevati, da dimenzija (premer) tampona v prvotni obliki kroglice ni odvisna le od dimenzij oz. površine razgrnjenega materiala, pač pa tudi od sestave, debeline in kvalitete samega materiala.

Čeprav morajo biti zahtevane tehnične oz. kvalitativne lastnosti blaga vnaprej opredeljene v razpisni dokumentaciji, pa so nekatere lastnosti blaga, kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah (prim. npr. sklepe št. 018-15/2012, 018-65/2013, 018-234/2013), glede na njegovo običajno rabo, pričakovane in jih mora ponujeno blago izpolnjevati ne glede na to, ali jih je naročnik izrecno navedel v razpisni dokumentaciji. Gre za lastnosti, ki so v povezavi s predmetom javnega naročila in namenom, ki ga naročnik zasleduje z izvedbo javnega naročila, same po sebi umevne in posledično pričakovane, naročnik pa je pri preizkušanju vzorcev, glede na namen uporabe blaga, upravičen preveriti tudi te lastnosti. Odgovor na vprašanje, ali gre pri določeni stvari za lastnost, ki jo naročnik upravičeno pričakuje, je odvisna od konkretnih okoliščin posameznega javnega naročila. V konkretnem primeru je glede na običajno rabo blaga utemeljeno pričakovati med drugim tudi to, da tamponi omogočajo primeren prijem s prijemalko, ravno to pa je tudi lastnost blaga, ki jo je testiral naročnik in čemur vlagatelj ni nasprotoval.

Vlagatelj navedbo o tem, da testirani vzorec očitno sploh ni bil vzorec, ki ga je posredoval naročniku, opira le na navedbi naročnika o približni izmeri v povezavi s trditvijo, da sam tampona s takšnimi dimenzijami sploh nima v prodajnem programu. Državna revizijska komisija pri tem pritrjuje naročniku, da je natančno velikost vzorca težko izmeriti; material je namreč raztegljiv, razgrnjeni vzorec pa zaradi tega ni pravilne oblike, zato zgolj na podlagi približnih meritev (ki pa za ugotovitev neprimernosti ponujenega blaga niso bile bistvene) ni mogoče zaključiti, da predloženi vzorec ni identičen z blagom, ki ga ima vlagatelj sicer v svojem prodajnem programu, oziroma tega, da vzorca ni predložil vlagatelj. Državna revizijska komisija na tem mestu pritrjuje naročniku, da je prejel vzorec v vrečki, ki je bila opremljena z etiketo, na kateri je bil naveden ponudnik (vlagatelj), podsklop (3.1.), naziv izdelka in kataloška številka (440 003) ter nalepka »VZOREC NI ZA PRODAJO«; vse navedeno je razvidno iz odstopljene dokumentacije. Vlagatelj še navaja, da vzorčni tampon ne more predstavljati ponujenega, kar dokazuje s sklicevanjem na tehnično specifikacijo, kjer so navedene mere in dovoljeno maksimalno odstopanje zaradi raztegljivosti materiala. Tudi ob upoštevanju naročnikovih meritev pa bi te vlagateljeve navedbe kvečjemu potrjevale navedbe naročnika, da je bil predložen napačen vzorec. Ponudnik je zavezan tudi v postopku javnega naročanja, ki rezultira v sklenitev pogodbe, ravnati s skrbnostjo, ki se v pravnem prometu od njega pričakuje, zato je tudi v postopku javnega naročanja zavezan poskrbeti za dobavo blaga, ki ga v svoji ponudbi ponuja. Vlagatelj ne navaja drugih razlogov v prid trditvi, da testirani vzorec ni njegov.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal v nasprotju z ZJN-2, ko je na podlagi testiranja predloženega vzorca štel, da vlagateljeva ponudba v spornem sklopu ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. Naročniku ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, ko je vlagateljevo ponudbo za sporni sklop označil kot neprimerno v smislu 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 in jo izločil iz postopka oddaje javnega naročila. Pri tem prav tako ni mogoče slediti vlagateljevemu stališču, da je naročnik kršil načelo gospodarnosti 6. člen ZJN-2, ki naročnika zavezuje, da mora javno naročilo izvesti tako, da se z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev, iz razloga, ker naročnik ni sprejel vlagateljeve ponudbe, ki je cenejša. Kajti, kakor je bilo že ugotovljeno zgoraj, je vlagatelj kljub cenovno ugodnejši ponudbi ponudil artikel, ki ne ustreza zahtevam naročnika, zato Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik postopal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo na podlagi prvega odstavka 80. člena kot nepopolno izločil iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovega ravnanja v nasprotju z ZJN-2, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo vlagatelja, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 20. 6. 2014

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije











Vročiti:
- Verstovšek Zdenko – odvetnik, Kersnikova ulica 9, 1000 Ljubljana
- Splošna bolnišnica Trbovlje, Rudarska cesta 9, 1420 Trbovlje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- SIMPS'S d.o.o., Motnica 3, 1236 Trzin


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran