018-117/2014 ENERGETIKA CELJE, javno podjetje, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter mag. Gregorja Šebenika in mag. Mateje Škabar kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup, vzpostavitev in vzdrževanje informacijskega sistema«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik BASS, d.o.o., Ulica XIV. divizije 14, Celje, ki ga zastopa odvetnik Aleksander Petrovič, Ulica XIV. divizije 8, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ENERGETIKA CELJE, javno podjetje, d.o.o., Smrekarjeva ulica 1, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 12. 6. 2014

odločila:

1. Zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 27. 4. 2014, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu, ki ga oddaja po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, dne 13. 3. 2014 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN2976/2014. Iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« z dne 15. 4. 2014 je razvidno, da je naročnik kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika BUSINESS SOLUTIONS, d.o.o., Velika pot 15, Solkan (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), medtem ko je ponudbo vlagatelja, ki je bila glede na merila ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika, izločil kot nepopolno. V obrazložitvi odločitve je naročnik navedel, da je vlagateljevo ponudbo izločil, ker je vlagatelj ponudil vzdrževanje informacijskega sistema za obdobje enega meseca, ne pa za obdobje 24 mesecev, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji, s tem pa je tudi nedopustno posegel v razpisno dokumentacijo in spremenil vsebino obrazca 1/1.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 27. 4. 2014, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da naročnik zmotno ugotavlja, da je ponudil vzdrževanje informacijskega sistema za obdobje enega meseca. Vlagatelj navaja, da je ponudil vzdrževanje informacijskega sistema za obdobje 24 mesecev. Razpisna dokumentacija je vsebovala dvoumen obrazec 1/1, saj se pod opisom navaja »Vzdrževanje (pavšal z vključenimi 8 urami/mesec)«, v dodatni koloni pa navaja 24 mesecev. Vlagatelj je to razumel na način, da je treba pod vrednost v EUR navesti skupno ceno vzdrževalnine za 24 mesecev, zaradi česar je tudi vnesel ustrezen znesek ponudbe, ki je vključevala 24 mesecev. Da ne bi prišlo do nejasnosti, je številko 24 spremenil v 1, da bi bilo jasno, da je to enotna cena vzdrževanja v zahtevanem obdobju 24 mesecev, ki vključuje 8 ur na mesec. V nasprotnem primeru bi se lahko štelo, da je vlagatelj ponudil ceno na mesec, saj je pod opisom, ki ima večjo težo od samih enot, zapisano, da se zahteva pavšal za 8 ur na mesec. Pavšal na mesec in 24 mesecev se pojmovno izključujeta. Dvoumnost obrazca je razvidna tudi iz dejstva, da tudi izbrani ponudnik ni dobro vedel, kaj je potrebno vanj vpisati, zato je tudi on spremenil obrazec in vanj dopisal 24 x 1.220,00 ter pod točko 6 še enkrat dopisal 2 x 10.120,00. Vsem ponudnikom je bilo razumljivo, da naročnik zahteva vzdrževalnino za 24 mesecev in so tako tudi oddali ponudbe, niso pa bili prepričani, za katero obdobje je bilo treba vpisati znesek v obrazec 1/1. Očitek naročnika o nepopolnosti je zato neutemeljen, gre za morebitno formalno nejasnost, ki bi se lahko odpravila s pozivom vlagatelju, naj pojasni ceno. Sam popravek obrazca, ki je bil nezaščiten elektronski dokument, v katerega je vlagatelj vnesel svojo ponudbo, ni take narave, da bi to vplivalo na postopek javnega naročila ali višino ponudbe. Če bi bil popravek obrazca tako pomemben, bi bilo treba izločiti tudi ponudbo izbranega ponudnika. Vlagateljeva ponudba je skladna z obrazcem 1/1 in zahtevo glede vzdrževalnine za 24 mesecev, skladnost pa je razvidna že iz višine skupne vrednosti, ki je blizu drugo uvrščene ponudbe. Ponudba izbranega ponudnika je višja kar za 80 %, kar kaže na njegovo morebitno privilegiranost. Vlagatelj izrecno pojasnjuje, da njegova ponudba v višini 134.577,00 EUR vsebuje vzdrževanje vzpostavljenega informacijskega sistema za obdobje 24 mesecev, zato bi jo naročnik moral izbrati kot najugodnejšo.

Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo navaja, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno, saj je predložil garancijo za resnost ponudbe v neustrezni višini. Izbrani ponudnik naj poleg tega ne bi predložil vseh pooblastil za preverjanje nekaznovanosti, naročnik pa mu je neupravičeno omogočil dopolnitev ponudbe. Po mnenju vlagatelja je izbrani ponudnik predložil tudi neustrezne reference oz. neustrezno število referenc, hkrati pa je ponudil neustrezno rešitev, saj je navedel, da je določene module razvil sam.

Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 6. 5. 2014 izjasnil o vlagateljevih revizijskih navedbah. V vlogi se opredeljuje do navedb v zvezi z nepopolnostjo njegove ponudbe in navaja, da je ponudbo predložil v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Naročnik je dne 15. 5. 2014 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da vlagatelj ne nasprotuje dejstvom glede vsebine njegove ponudbe, in sicer da je v obrazcu 1/1 spremenil s strani naročnika določeno količino 24 mesecev in sam vpisal količino 1 mesec. Enako je vlagatelj storil tudi v vzorcu pogodbe, kjer je v 8. členu popravil število mesecev iz 24 na 1. Vlagatelj s tem ni ponudil predmeta količine v celoti, kršil pa je tudi zahtevo, da ponudba ne sme vsebovati nobenih popravkov, ki niso v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Naročnik vztraja pri navedeni argumentaciji in dodaja, da je vlagatelj očitno spremenil zahtevano količino vzdrževanja iz 24 mesecev v 1 mesec, s tem pa je oddal ponudbo v manjši količini, kot je bilo zahtevano. Tako ni izpolnil pogojev, vezanih na vsebino predmeta naročila. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da morajo ponudniki navesti točne podatke in ponudbo oddati skladno z obrazcem 1/1, jasno je tudi določil, da ponudniki zahtevane podatke vpišejo v obrazce, ki so sestavni del razpisne dokumentacije. Vlagatelj je nedopustno posegel v obrazec 1/1 in spremenil količino mesecev vzdrževanja ter vpisal lastno količino, kar ne ustreza zahtevam in pričakovanjem naročnika. Naročnik se ne strinja z vlagateljem, da naj bi jasno ponudil vzdrževanje za obdobje 24 mesecev, saj temu nasprotuje vsebina njegove ponudbe. Na drugi strani je razvidno, da izbrani ponudnik obrazca 1/1 ni spreminjal, zato so očitki vlagatelja neutemeljeni. Naročnik navaja, da je iz razpisne dokumentacije jasno razvidno, da zahteva vzdrževanje informacijskega sistema v obdobju 24 mesecev, zato mu ni jasno, kje je vlagatelj videl dvoumnost. Naročnik tudi ni prejel nobenih vprašanj, povezanih z dvoumnostjo postavke »vzdrževanje«, vlagatelj pa bi ga po njegovem mnenju moral na to opozoriti pravočasno, česar ni storil. Napaka v vlagateljevi ponudbi po mnenju naročnika tudi ni le formalna, saj zakon prepoveduje spreminjanje količin. Ker gre za vsebinsko nepopolnost, naročnik ni mogel dopustiti dopolnjevanja.

Naročnik se v nadaljevanju opredeljuje tudi do navedb glede nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Po mnenju naročnika vlagatelj v tem delu ni aktivno legitimiran, saj je njegova ponudba nepopolna, ne gre pa za zatrjevanje istovrstnih pomanjkljivosti. Ponudba izbranega ponudnika je po mnenju naročnika tudi sicer popolna, saj je predložil bančno garancijo za resnost ponudbe v ustrezni višini (2 % od ponudbene vrednosti brez DDV). Dopolnitev ponudbe s pooblastilom za pridobivanje podatkov je skladna s prakso Državne revizijske komisije, navaja naročnik, in dodaja, da so reference izbranega ponudnika v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Naročnik zaključuje, da je izbrani ponudnik ponudil sistem kot neločljivo celoto, skupaj z vsemi funkcionalnostmi, ki predstavljajo lokalizacijo sistema, za kar je izbrani ponudnik predložil tudi certifikat Microsofta.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 19. 5. 2014 odstopil zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je v vlogi z dne 21. 5. 2014 opredelil do navedb naročnika. Vlagatelj vztraja pri svojih revizijskih navedbah in odgovarja na naročnikove navedbe iz sklepa, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik vlagateljevo ponudbo pravilno označil kot neprimerno in jo izločil iz postopka oddaje javnega naročila. Neprimerna ponudba je v skladu z 21. točko 2. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJNVETPS) tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne ustreza v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji. Neprimerne ponudbe glede na določbo 17. točke 2. člena ZJNVETPS ni mogoče obravnavati kot popolne, nepopolne ponudbe pa mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS izločiti iz postopka.

Naročnik je zahteve, vezane na vsebino predmeta javnega naročila, določil že v poglavju 1.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Naročnik in splošno o predmetu naročila), kjer je opisal predmet naročila. Predmet naročila je razdelil na več sestavnih delov: nakup licenc za delovanje in vzpostavitev informacijskega sistema, vzpostavitev informacijskega sistema, integracija med novim sistemom in obstoječimi sistemi, usposabljanje naročnikovih uporabnikov, vzdrževanje informacijskega sistema, nadgradnja in dodelave. Vzdrževanje vzpostavljenega informacijskega sistema je bilo definirano na naslednji način:

»Zahtevano je vzdrževanje vzpostavljenega informacijskega sistema za obdobje 24 mesecev po dokončnem prevzemu, v skladu z veljavno zakonodajo in z namenom zagotavljanja zanesljivega in varnega delovanja. Mesečni pavšal za vzdrževanje vključuje sprejem in odpravo napak vsak delovni dan med 7.00 in 15.00 uro in 8 ur podpore pri naročniku. Odzivni časi so odvisni od prioritete napake oz. zahteve in so podrobneje opredeljeni v pogodbi.«

Zahteve glede načina predložitve ponudbe so bile določene v poglavju 1.9 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Pogoji popolne ponudbe), kjer je naročnik določil:

»Ponudniki morajo oddati ponudbo za celotno javno naročilo (za vse sestavne dele) na predloženih obrazcih ter morajo priložiti:

- pravilno izpolnjene, žigosane in s strani pooblaščene osebe podpisane obrazce,
- vsa dokazila oziroma vse dokumente, ki jih naročnik zahteva v razpisni dokumentaciji (opis rešitve, terminski plan, certifikat proizvajalca ponujene rešitve ter tehnične in sistemske zahteve za ponujeno rešitev…) in
- izpolnjen in parafiran vzorec pogodbe.

Ponudniki morajo vse dokumente skrbno pregledati in v dokumentaciji izpolniti vsa prazna mesta z jasnimi tiskanimi črkami. Morebitne popravke mora ponudnik opremiti z žigom in podpisom pooblaščene osebe ob popravku. Ponudba mora biti podana na obrazcih iz ponudbene dokumentacije in v skladu s temi navodili.

Ponudba ne sme vsebovati nobenih popravkov, ki niso v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije.«

Za predložitev ponudbenega predračuna je naročnik predvidel obrazec 1/1, v katerem je oblikoval tabelo s posameznimi postavkami oz. sestavnimi deli naročila. Za te so morali ponudniki vpisati ponudbene vrednosti ter na koncu predstaviti skupno ponudbeno ceno. Peta postavka ponudbene tabele je bila predvidena za vpis ponudbene cene za postavko vzdrževanja informacijskega sistema, in sicer:

5. Vzdrževanje (pavšal z vključenimi 8 urami /mesec 24 mesecev

Kot je razvidno iz ponudbe vlagatelja, je ta 5. postavko ponudbenega predračuna izpolnil tako, da je v 3. stolpcu, v katerem je naročnik vpisal zahtevano količino mesecev vzdrževanja, izbrisal številko 24 ter na njeno mesto vpisal številko 1, v 5. stolpec pa je vpisal še ponudbeno ceno:

5. Vzdrževanje (pavšal z vključenimi 8 urami /mesec 1 mesecev 3.127,00 EUR


Tudi v 8. členu vzorca pogodbe, ki je vseboval enako tabelo kot obrazec 1/1, je vlagatelj na enak način spremenil 5. postavko ter v 3. stolpcu namesto številke 24 mesecev vzdrževanja vpisal številko 1.

Glede na navedeno in ob upoštevanju citiranih določil ZJNVETPS in razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj nedopustno posegel v obrazec ponudbenega predračuna 1/1 in spremenil zahtevano število mesecev vzdrževanja informacijskega sistema, s čimer ni izpolnil pogojev, vezanih na predmet javnega naročila. Iz poglavja 1.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Naročnik in splošno o predmetu naročila) je namreč razvidno, da je naročnik zahteval vzdrževanje informacijskega sistema za obdobje 24 mesecev po dokončnem prevzemu, iz vlagateljeve ponudbe pa glede na izvedeno spremembo izhaja, da vlagatelj za ponudbeno ceno, ki je navedena v 5. postavki stolpca »Vrednost v EUR (brez DDV)« obrazca 1/1, ponuja le 1 mesec vzdrževanja. Glede na spremembo, ki jo je (v nasprotju s pravili naročnika) izvedel vlagatelj, je tako jasno razvidno, da se ponudbena cena, ki jo je določil za storitve vzdrževanja, nanaša na obdobje enega meseca. Ponudbeni predračun je zato dvoumen in si ga je mogoče razlagati na dva načina. Prvi je ta, da se je vlagatelj zavezal storitve vzdrževanja izvajati le en mesec. V tem primeru je treba ugotoviti, da vlagatelj ni zagotovil vzdrževanja informacijskega sistema v obdobju, ki ga je zahteval naročnik, s čimer ni izpolnil pogojev, vezanih na predmet javnega naročila. Drugi možni način razlage pa je, da vlagatelj sicer bo izvajal storitve vzdrževanja v obdobju 24 mesecev, vendar pa je cena, določena v 5. stolpcu 5. postavke, cena za en mesec vzdrževanja. V tem primeru bi bilo treba skupno ponudbeno ceno povečati za 24 kratnik mesečne cene vzdrževanja. V vsakem primeru je treba ugotoviti, da je vlagatelj z nedopustno spremembo predračuna na obrazcu 1/1 povzročil tako napako v lastni ponudbi, ki pomeni bodisi njeno neprimernost bodisi računsko napako, ki je v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 82. člena ZJNVETPS ni dopustno odpravljati. Naročniku zato ni mogoče očitati kršitve določb ZJNVETPS, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka oddaje javnega naročila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer navaja, da je bila razpisna dokumentacija na obrazcu 1/1 zavajajoča in dvoumna, saj naj bi opis postavke vključeval navedbo »pavšal z vključenimi 8 urami /mesec«. To je vlagatelj razumel na način, da je treba pod »vrednost v EUR« vnesti skupno ceno vzdrževalnine za 24 mesecev, kar je tudi storil, da pa ne bi prišlo do nejasnosti, je številko 24 spremenil v 1, da bi bilo jasno, da je to enotna cena za vzdrževanje za 24 mesecev. Z vlagateljem se ni mogoče strinjati. Iz ponudbenega predračuna na obrazcu 1/1, kot ga je pripravil naročnik, namreč navedena nejasnost ne izhaja. V 5. postavki je naročnik jasno predvidel, da morajo ponudniki vpisati enotno ceno vzdrževanja za obdobje 24 mesecev. Navsezadnje je bil enak način izpolnjevanja predviden tudi za zgornje postavke ponudbenega predračuna, npr. za 2. postavko »Storitve vzpostavitve«, kjer so morali ponudniki vpisati število predvidenih ur ter skupno vrednost za storitve vzpostavitve sistema, ne pa morda ceno na uro. To je storil tudi vlagatelj, ki je v stolpec količine vpisal skupno število ur, v stolpec vrednosti pa skupno ponudbeno ceno, pri čemer je bilo jasno, da se cena ne nanaša na 1 uro, temveč na skupno število ur. Tudi v primeru, če je bila vlagatelju 5. postavka ponudbenega predračuna nejasna, pa za samovoljno spremembo predračuna ni imel podlage ne v ZJNVETPS ne v razpisni dokumentaciji. Razpisna dokumentacija mu je namreč prepovedovala posege v obrazce razpisne dokumentacije, drugi odstavek 76. člena ZJNVETPS pa za takšne primere omogoča, da ponudniki naročniku še v fazi priprave ponudb postavijo vprašanja in s tem razjasnijo morebitne nejasnosti. Vlagatelj bi torej moral, če je ocenil, da je razpisna dokumentacija nejasna, naročnika še pravočasno opozoriti na to in odpraviti morebitne dvoumnosti.

S samovoljnim posegom v obrazec 1/1 je vlagatelj sam povzročil dvoumnost lastne ponudbe, ki je ni mogoče obravnavati kot formalno nepopolnost. Formalno nepopolna ponudba je v 18. točki 2. člena ZJNVETPS definirana kot tista, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Postopek s formalno nepopolno ponudbo je določen v 82. členu ZJNVETPS, ki določa, da lahko naročnik od ponudnika zahteva, da jo v ustreznem roku dopolni ali spremeni v delu, v katerem ni popolna. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev ali spremembo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni oziroma spremeni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Tretji odstavek 82. člena ZJNVETPS ob tem izrecno določa, da ponudnik ne sme dopolnjevati ali spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril; tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja; tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

ZJNVETPS torej določene dele ponudbe, med katere spada ponudbeni predračun, v katerem so navedene cene in predmet ponudbe, obravnava strožje, saj v teh delih izrecno prepoveduje dopolnjevanje ali spreminjanje. Napake oz. dvoumnosti v ponudbenem predračunu, kot obstajajo v vlagateljevi ponudbi, zato že glede na citirane določbe ZJNVETPS ne morejo biti obravnavane kot formalne nepopolnosti, še manj pa kot očitne računske napake, katerih odpravo sicer (pod določenimi pogoji) omogoča četrti odstavek 82. člena ZJNVETPS. Napake, ki jo je storil vlagatelj, tudi ne bi bilo mogoče odpraviti zgolj s pojasnjevanjem ponudbe, saj si je njegov ponudbeni predračun, kot je bilo že zapisano, mogoče razlagati na dva načina, vlagatelj pa bi s pojasnilom, da bo za ponudbeno ceno, ki jo je navedel v 5. postavki, izvajal storitve vzdrževanja v obdobju 24 mesecev, dejansko spremenil ponudbo iz nepopolne v popolno, saj takšna možnost iz njegovega predračuna ne izhaja.

Ob upoštevanju prvega odstavka 14. člena ZPVPJN je ustaljena praksa Državne revizijske komisije, da ponudniku, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana kot nepopolna, v revizijskem postopku pa je bila ugotovljena zakonitost takšne odločitve, ne priznava več drugega elementa aktivne legitimacije, tj. realne stopnje verjetnosti nastanka škode. Če zaradi ugotovljenih nepravilnosti ponudbe ni mogoče obravnavati kot pravilne oz. popolne, jo je treba v skladu s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS zavrniti. To pomeni, da tak ponudnik (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem (konkretnem) postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost izločitve njegove ponudbe zaradi nepravilnosti, ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati škoda.

Vendar pa je treba v predmetnem postopku pravnega varstva upoštevati, da vlagatelj zatrjuje tudi kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov, saj naj bi naročnik njegovo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika obravnaval neenakopravno. Vlagatelj namreč navaja, da naj bi tudi v ponudbi izbranega ponudnika obstajale napake, ki naj bi jih naročnik spregledal. Državna revizijska komisija opozarja, da presoja enakopravnega obravnavanja ponudnikov ne more pripeljati do tega, da bi se ugotovilo, da je mogoče zato, ker nobena izmed ponudb ne izpolnjuje naročnikovih zahtev, te relativizirati oz. od njih odstopiti, posledično pa ugotoviti, da so ponudbe popolne. V okviru ugotavljanja enakopravne obravnave je v predmetnem postopku pravnega varstva glede na revizijske navedbe mogoče le presoditi, ali je naročnik razpisno dokumentacijo v istovrstnem delu v primeru ocenjevanja ponudbe izbranega ponudnika razlagal na enak način oz. ali bi enaka razlaga konkretne določbe razpisne dokumentacije tudi v primeru vlagateljeve ponudbe pripeljala do ugotovitve o njeni popolnosti. Ob tem je treba opozoriti, da se lahko presoja enakopravne obravnave omeji le na istovrstne kršitve, torej kršitve, ki se nanašajo na enaka dejanska in pravna vprašanja oz. na identične ponudbene pomanjkljivosti. V predmetnem postopku pravnega varstva je zato treba ugotoviti, ali je naročnik, ko je ocenjeval ponudbo izbranega ponudnika glede ustreznosti ponudbenega predračuna, določbe razpisne dokumentacije v tem delu razlagal na način, da bi bilo treba na enak način tudi vlagateljevo ponudbo oceniti kot popolno.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč navaja, da je tudi izbrani ponudnik spreminjal obrazec 1/1 in vanj dopisoval dodatne postavke. Kot je razvidno iz ponudbe izbranega ponudnika, ta v 5. postavki ponudbenega predračuna ni v ničemer spreminjal vsebin, ki jih je določil že naročnik, temveč je v predviden stolpec vpisal ponudbeno ceno, za katero jasno izhaja, da se nanaša na zahtevano 24 mesečno obdobje vzdrževanja. Res je sicer, da je izbrani ponudnik navedeno ponudbeno ceno dopolnil tako, da je pojasnil, da je skupna cena za 5. postavko enaka 24 kratniku mesečnega zneska v višini 1.220,00 EUR. S tem ni v ničemer nedopustno posegel v ponudbeni predračun niti ni povzročil dvoumnosti, temveč je na mesto, ki je bilo predvideno za vpis ponudbene cene, zgolj pripisal, da je skupna cena sestavljena iz 24 mesečnih zneskov. Iz ponudbenega predračuna izbranega ponudnika tako jasno izhaja, da je ponudil vzdrževanje za zahtevano 24 mesečno obdobje in da se skupna cena za postavko 5, ki je sestavljena iz 24 mesečnih zneskov in ki je bila tudi upoštevana pri izračunu skupne ponudbene vrednosti, nanaša na celotno obdobje izvajanja storitev vzdrževanja.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na ponudbeni predračun, ni kršil načela enakopravnosti, je v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen. Ob tem Državna revizijska komisija ni presojala ostalih revizijskih navedb, ki se nanašajo na domnevne pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika, saj ne gre za istovrstne dele ponudbe, v katerih je bila izločena vlagateljeva ponudba, zaradi česar teh navedb ni mogoče preizkusiti v smislu upoštevanja načela enakopravne obravnave ponudnikov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagatelju ni priznala povrnitve v stroškovniku navedenih stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 12. 6. 2014

predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije

Vročiti:

- ENERGETIKA CELJE, javno podjetje, d.o.o., Smrekarjeva ulica 1, 3000 Celje
- Odvetnik Aleksander Petrovič, Ulica XIV. divizije 8, 3000 Celje
- BUSINESS SOLUTIONS, d.o.o., Velika pot 15, 5250 Solkan
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve

Natisni stran