Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-114/2014 Občina Metlika

    Številka: 018-114/2014-5
    Datum sprejema: 10. 6. 2014

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata ter mag. Mateje Škabar in Sonje Drozdek - Šinko kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava in montaža notranje opreme za objekt Dislocirana enota Doma starejših občanov Metlika za osebe z demenco«, začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Mollier, d.o.o., Opekarniška cesta 3, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Metlika, Mestni trg 24, Metlika (v nadaljevanju: naročnik), dne 10.6.2014

    odločila:

    1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

    2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik izvaja odprti postopek oddaje javnega naročila »Dobava in montaža notranje opreme za objekt Dislocirana enota Doma starejših občanov Metlika za osebe z demenco«. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 17.2.2014 (JN1890/2014) in naknadno spremenjeno z objavama z dne 28.2.2014 (JN2425/2014) in dne 12.3.2014 (JN2914/2014). Obvestilo o naročilu je bilo dne 19.2.2014 (2014/S 035-057022) objavljeno tudi v Uradnem listu Evropske unije in naknadno spremenjeno z objavama z dne 5.3.2014 (2014/S 045-074772) in z dne 15.3.2014 (2014/S 053-087813).

    Naročnik je dne 14.4.2014 izdal Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 411-2/2011 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), s katero je oddal javno naročilo ponudniku Atlas Oprema, podjetje za proizvodnjo in trgovino z notranjo opremo, d.o.o., Samova ulica 12 A, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

    Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik ali Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila ter izbere ponudbo vlagatelja, ki je popolna in najugodnejša. V zahtevku za revizijo vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov revizijskega postopka. Vlagatelj v zahtevku za revizijo trdi, da je izbrani ponudnik oddal ponudbo na starih obrazcih in ni upošteval popravka razpisne dokumentacije. Po mnenju vlagatelja je izbrani ponudnik določil napačno davčno stopnjo določene opreme, saj je opremo namesto z 9,5 % obdavčil z 22 % davčno stopnjo, kar je imelo za posledico spremembo končne ponudbene vrednosti z DDV. Vlagatelj nadalje pojasnjuje, da zato izbrane ponudbe ni mogoče označiti za formalno nepopolno in da v konkretnem primeru ni bilo računskih napak, ki bi jih bilo dopustno odpraviti.

    Izbrani ponudnik se o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo ni izjasnil.

    Naročnik je 15.05.2014 izdal dokument Sklep, št. 411-2/2011-657 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), s katerim je zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov zavrnil. Naročnik uvodoma ugotavlja, da so izpolnjene vse procesne predpostavke, v nadaljevanju pa navaja, da je izbrani ponudnik upošteval navedene spremembe obrazcev št. 1, 3, 4, 9 in 12 pri pripravi ponudbe, saj je lastnoročno dopolnil obrazce št. 1, 4 in 9, tako da so po vsebini skladni z novimi obrazci naročnika. Po mnenju naročnika obrazec št. 3 ni relevanten za izbranega ponudnika, saj nastopa samostojno. V zvezi z obrazcem št. 12 pa naročnik navaja, da je izbranega ponudnika pozval k predložitvi ustreznega obrazca z Zahtevkom za formalno dopolnitev ponudbe. Naročnik nasprotuje stališču vlagatelja v zvezi z napačno določitvijo davčne stopnje, saj v okviru popisa opreme ni predvidel avtomatičnega izračunavanja ponudbene cene z DDV, temveč le izračun cene brez DDV. V popisu del je predvidel le posebna polja za vpis ustrezne davčne stopnje ter zahteval, da ponudniki ustrezno seštejejo posamezne artikle in zmnožijo seštevke skladno z ustrezno davčno stopnjo in te podatke vpišejo v obrazec št. 1. Izbrani ponudnik, je po mnenju naročnika, pravilno določil davčno stopnjo 9,5 % za sporni postavki in napačno izvedel računski operaciji seštevanja in množenja, zato ga je naročnik pozval k podaji soglasja za odpravo očitne računske napake. Naročnik poudarja, da odločitvi Državne revizijske komisije, ki ju navaja vlagatelj, temeljita na drugačnem dejanskem stanju od obravnavanega.

    Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 16.5.2014 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in predrevizijskem postopku.

    Vlagatelj je v opredelitvi do navedb naročnika ponovil, da je izbrani ponudnik oddal ponudbo na starih obrazcih, zaradi česar bi moral naročnik tako ponudbo, v skladu z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) izločiti. Vlagatelj meni, da je naročnik napačno obračunal davek, saj je spremenil formulo izračuna.

    Državna revizijska komisija je po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik, skladno za zakonom in razpisno dokumentacijo, ocenil izbrano ponudbo kot popolno in oddal javno naročilo izbranemu ponudniku. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je izbrani ponudnik oddal ponudbo na napačnih obrazcih in da je določil in obračunal napačno davčno stopnjo, ki v konkretnem primeru ne predstavlja očitne računske napake.
    Navedeno vprašanje je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona in upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena tega zakona izločiti ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). V skladu s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Ravnanje s formalno nepopolno ponudbo je določeno v prvem odstavku 78. člena ZJN-2, ki določa, da ko naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Kljub temu ponudnik z dopolnitvijo ponudbe ne sme spreminjati ponudbe v nasprotju s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2, ki določa, da ponudnik ne sme spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Četrti odstavek tega člena pa ne glede na prejšnji odstavek določa, da sme izključno naročnik, ob pisnem soglasju ponudnika, popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati. Vlagatelj mora v zahtevku za revizijo, na podlagi 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi 13. člena ZPVPJN, v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku, uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, določno in konkretizirano navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke, ter predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva izkazuje oziroma dokazuje (v nadaljevanju: trditveno – dokazno breme).

    V zvezi z obrazci razpisne dokumentacije je naročnik v 1. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in razpisni pogoji (v nadaljevanju: navodila) med drugimi navedel, da ponudnik v obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, ne sme spreminjati ali popravljati besedila, ki je pripravljeno s strani naročnika in že vpisano v obrazce. V primeru, da bo naročnik ugotovil, da je ponudnik spreminjal besedilo v obrazcih, ki ga je določil naročnik, bo ponudbo takega ponudnika izločil, razen če ni v nadaljevanju teh navodil opredeljeno drugače. Ponudba mora biti podana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, v skladu s temi navodili.

    Eden izmed potencialnih ponudnikov je naročnika preko Portala javnih naročil dne 28.2.2014 (ob 14.05 uri) opozoril, da je iz popisa opreme razvidno, da je naročnik zahteval opremo, ki je obdavčena tako z 22 % kot tudi z 9,5 % davčno stopnjo. Naročnik je z objavo popravka z dne 28.2.014 (JN2425/2014) dopolnil obrazce št. 1, št. 3, št. 4., št. 9. in št. 12, dne 12.3.2014 (JN2914/2014) pa je objavil še čistopis razpisne dokumentacije. Ob objavi obeh popravkov je navedel, da morajo ponudniki pri pripravi ponudbe upoštevati navedene spremembe in dopolnitve.

    Naročnik je v 15. točki navodil razpisne dokumentacije tudi določil, da je k ponudbi potrebno obvezno priložiti izpolnjene vse popise del v tiskani (fizični) obliki in zapisne na CD-ju. Ponudnik mora nuditi in podati cene na enoto za vse postavke iz popisov (brez DDV). Ponudnik mora v popisih podati tudi stopnjo DDV za vsako postavko iz popisov (9,5% ali 22%), upoštevajoč Zakon o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZDDV) ter Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/2006 s sprem.).

    V zvezi z odpravo računskih napak je naročnik v 16. točki navodil razpisne dokumentacije zapisal, da bo, v primeru, če bo naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudbe odkril očitne računske napake, ponudnika pozval k podaji soglasja, da naročnik lahko popravi očitno računsko napako, kot to določa četrti odstavek 78. člena ZJN-2. V primeru, da ponudnik ne bo podal pisnega soglasja k popravi očitnih računskih napak v ponudbi, bo naročnik tako ponudbo izločil.

    Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik oddal ponudbo na starih obrazcih in ni upošteval popravka razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ugotovitev vlagatelja pravilna, vendar meni, da je naročnik ravnal skladno z zakonom in razpisno dokumentacijo, ker izbrane ponudbe zaradi tega očitka vlagatelja ni izločil iz postopka oddaje javnega naročila.

    Na podlagi vpogleda v izbrano ponudbo je razvidno, da je izbrani ponudnik obrazce št. 1 (Ponudba), št. 4 (Podatki o podizvajalcu) in št. 9 (Vzorec pogodbe) lastnoročno dopolnil na način, da so omogočali ločen izračun osnov za 9,5 % DDV in 22 % DDV in ločen izračun DDV po posameznih davčnih stopnjah, saj 9,5% davčna stopnja v prvotnih obrazcih razpisne dokumentacije ni bila predvidena in jo je naročnik vključil v razpisno dokumentacijo s popravkom razpisne dokumentacije. Upoštevajoč prakso Državne revizijske komisije je treba navedeno pomanjkljivost šteti za nebistveno formalno pomanjkljivost, saj ponudba v konkretnem primeru ni formalno nepopolna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in ne vpliva na razvrstitev po merilih in na njeno vsebino. Državna revizijska komisija je v svojih odločitvah (npr. odločitev Državne revizijske komisije št. 018-179/2012, 018-242/2013) že navedla, da je kot nebistvene pomanjkljivosti mogoče obravnavati predvsem posamezne napake v zvezi z obličnostjo ponudbe, parafami, pomanjkljivo označenimi stranmi, vpisi ponudbenih besedil nad ali pod za to predvidenim mestom ipd., razen v primeru, če naročnik sam kakšni takšni formalnosti izrecno pripiše poseben pomen v razpisni dokumentaciji ali če izrecno določi, da gre za bistveno sestavino ponudbe, zaradi neupoštevanja katere bo ponudba izločena. Po presoji Državne revizijske komisije ravnanje izbranega ponudnika, s katerim je upošteval zahteve naročnika za dopolnitev obrazcev iz razpisne dokumentacije in jih lastnoročno dopolnil, ni v nasprotju s 1. točko navodil, ki določajo, da ponudnik v obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, ne sme spreminjati ali popravljati besedila, ki je pripravljeno s strani naročnika in že vpisano v obrazce, saj je naročnik smiselno po vsebini in skladno z navodili naročnika iz popravkov razpisne dokumentacije dopolnil relevantne obrazce iz prvotne razpisne dokumentacije (dopolnil je obrazce z manjkajočim besedilom po navodilih naročnika, ni pa obrazcev, ki jih je pripravil naročnik spreminjal ali popravljal). Prav tako naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil sankcije za primer, da ponudba ne bo podana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije. Naročnik je v popravkih razpisne dokumentacije zgolj navedel, da morajo ponudniki pri pripravi upoštevati navedene spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije, kar je izbrani ponudnik izpolnil, na način, da je lastnoročno vpisal v stare obrazce naročnikove spremembe in dopolnitve obrazcev. V točki 6. navodil (Vsebina ponudbe) je naročnik sicer napisal, katere obrazce morajo ponudniki predložiti k ponudbi (ni posebej navedeno, ali je popolna ponudba le ponudba, kateri bodo predloženi vsi zahtevani obrazci), vendar je treba poudariti, da je izbrani ponudnik vse navedene obrazce predložil, vendar so vsebovali nebistveno formalno pomanjkljivost, saj je naročnik iz teh obrazcev razbral vse zahtevane podatke. Iz navedenega sledi, da izbrana ponudba vsebuje formalne pomanjkljivosti, ki se nanašajo na obličnost (obliko) ponudbe oziroma obrazcev. Te formalne pomanjkljivosti pa ni mogoče šteti za bistvene, saj je izbrani ponudnik v njih določil vse zahtevane podatke, naročnik pa predmetni neformalnosti ni pripisal posebnega pomena v razpisni dokumentaciji oziroma določil, da gre za bistveno sestavino ponudbe, zaradi neupoštevanja katere bo ponudba izločena. Posledično obravnavana formalna pomanjkljivost tudi ne sme vplivati na popolnost ponudbe in vrstni red prejetih ponudb, kot napačno zatrjuje vlagatelj. Tudi, če bi izbrani ponudnik predložil ponudbo na prvotnih obrazcih, bi bila njegova ponudba, po presoji Državne revizijske komisije še vedno formalno nepopolna in bi moral naročnik pozvati izbranega ponudnika na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe in zato ne bi bila avtomatično izločena iz postopka oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da obrazec št. 3 za izbranega ponudnika ni relevanten za izbranega ponudnika, saj se nanaša na partnerje v skupni ponudbi, medtem ko izbrani ponudnik nastopa samostojno z enim podizvajalcem, zato v tem delu kršitev naročnika ni mogla nastati. Naročnik je s popravkom razpisne dokumentacije dopolnil tudi obrazec št. 12 (Izjava o upoštevanju veljavnih predpisov), v katerem je dodatno navedel, da odgovorna oseba ponudnika med drugim tudi izjavlja, da bo ponudnik davek na dodano vrednost za opravljena dela v ponudbi in v računih obračunaval skladno z veljavno zakonodajo. Izbrani ponudnik tega obrazca ni lastnoročno popravljal, zato ga je naročnik z dopisom »Zahtevek za formalno dopolnitev ponudbe – drugič« z dne 14.4.2014, skladno s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2, pozval k dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe oziroma predložitvi podpisanega obrazca št. 12 iz čistopisa razpisne dokumentacije z dne 12.3.2014. Izbrani ponudnik je še istega dne, po elektronski pošti, posredoval naročniku ustrezno podpisan obrazec in tako izpolnil zahtevo naročnika. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudnik z naknadno predložitvijo obrazca št. 12 ni kršil tretjega odstavka 78. člena ZJN-2, saj s svojim ravnanjem ni spreminjal svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril oziroma tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Vlagatelj pa posebnih kršitev oziroma dejstev v zvezi z dopolnitvijo ponudbe s podpisom obrazca št. 12 z dne 14.4.2014 ne zatrjuje, zato je Državna revizijska komisija navedbe vlagatelja, skladno s trditveno – dokaznim bremenom vlagatelja, v tem delu zavrnila kot neutemeljene.

    Državna revizijska komisija je nadalje obravnavala navedbe vlagatelja, da je izbrani ponudnik obdavčil določeno opremo z napačno davčno stopnjo, saj je opremo namesto z 9,5 % obdavčil z 22 % davčno stopnjo, kar je imelo za posledico spremembo končne ponudbene vrednosti z DDV. Po mnenju vlagatelja zato izbrane ponudbe ni mogoče označiti za formalno nepopolno. Stališče vlagatelja je, da je izbrani ponudnik v popise del vnesel vse podatke, ki jih je glede sestave ponudbene cene moral, vendar ti podatki niso vsebinsko ustrezali zahtevi razpisne dokumentacije v zvezi z davčno stopnjo. Prav tako vlagatelj meni, da v konkretnem primeru ni prišlo do računskih napak, ki bi jih bilo dopustno odpraviti, saj je bila vrednost 22 % DDV pravilno izračunana in všteta v skupno ponudbeno vrednost.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne navaja, katere postavke naj bi izbrani ponudnik obdavčil po napačni davčni stopnji, vendar iz spisovne dokumentacije (Zahtevka za formalno dopolnitev ponudbe z dne 3. 4.2014 in iz odločitve o zahtevku za revizijo) izhaja, da se sporna določitev davčne stopnje nanaša na postavke iz popisa del Fizioterapija – blazine za vadbo, primerne za vadbo leže (v nadaljevanje: blazine) in Fizioterapija – elektroterapija: diadinamik, tens, iterferenčni tokovi (v nadaljevanju: elektroterapija). Prav tako je iz popisa del izbranega ponudnika razvidno, da znaša vsota teh dveh postavk 2.520,00 EUR brez DDV, kar predstavlja razliko med vrednostjo osnove za izračun 9,5 % DDV pred odpravo računske napake (17.375,00 EUR) in po odpravi računske napake (19.895,00 EUR).

    Državna revizijska komisija iz popisa del razpisne dokumentacije in izbranega ponudnika ugotavlja, da je naročnik pripravil popis del v Excelovi tabeli, v kateri je določil opremo in količino posamezne opreme, ki jo zahteva, in ustrezne formule za izračun vrednosti posameznih postavk brez DDV in skupno vrednost iz popisa del brez DDV. Ponudniki so morali v zato namenjen prazen prostor vpisati ceno/kos brez DDV in stopnjo DDV (9,5 % ali 22 %) za vsako postavko iz popisov del, pri čemer je popis del omogočal le izračun vrednosti posameznih postavk brez DDV (glede na količino) in vrednost za vso opremo v objektu skupaj brez DDV, ne pa vrednosti z DDV. Iz navedene ugotovitve in obrazcev št. 1, št. 3, št. 4 in št. 9, kamor so ponudniki vpisali ustrezne vrednosti, sledi, da so ponudniki sami izračunali (brez pomoči formul) skupno končno vrednost z DDV na način, da so na podlagi podatkov iz popisa del izračunali skupno vrednost osnove za izračun 9,5% DDV in skupno vrednost osnove za izračun 22 % DDV ter skupno vrednost 9,5% DDV in skupno vrednost 22 % DDV in ustrezno sešteli te vrednosti (v nadaljevanju: zahtevane vrednosti). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi oziroma popisih del obe sporni postavki obdavčil z 9,5 % davčno stopnjo, saj je v zato namenjen prostor vpisal navedeno davčno stopnjo in tako ravnal skladno z razpisno dokumentacijo (vrednosti postavk z DDV ponudnikom ni bilo treba navesti v popisu del).

    Vlagatelj navaja, da izbrane ponudbe v tem delu ni bilo mogoče označiti za formalno nepopolne. Iz spisovne dokumentacije je razvidno, da je naročnik v zvezi z obravnavanima postavkama izbranega ponudnika z dopisom »Zahtevek za formalno dopolnitev ponudbe« z dne 3.4.2014 pozval na pojasnilo oziroma uskladitev davčne stopnje z vrednostjo ponudbe, saj je naročnik ugotovil, da je davek obračunan po 22 % davčni stopnji, medtem ko je izbrani ponudnik v popisu del navedel 9,5 % davčno stopnjo. Izbrani ponudnik je z dopisom »Pojasnila za formalno dopolnitev ponudbe« z dne 9.4.2014 pojasnil, da znaša davčna stopnja za blazino in za elektroterapijo aparat po zagotovilih dobaviteljev 9,5%, saj sta registrirana kot terapevtski pripomoček. Vlagatelj ne navaja, da ponujeni artikli izbranega ponudnika niso terapevtski pripomočki in da bi izbrani ponudnik ponujene artikle moral obdavčiti z 22% davčno stopnjo (nesporno je, da so obdavčeni z nižjo davčno stopnjo), zato je Državna revizijska komisija v nadaljevanju štela, da je izbrani ponudnik ravnal skladno z razpisno dokumentacijo, ko je za sporne artikle določil 9,5 % davčno stopnjo (nekateri terapevtski pripomočki so lahko obdavčeni z nižjo davčno stopnjo skladno s 4. točko Priloge I ZDDV). Ker izbrani ponudnik s pojasnilom, v spornem delu, izbrane ponudbe ni spreminjal oziroma dopolnjeval, prav tako pa je izbrani ponudnik že ob oddaji ponudbe, skladno z razpisno dokumentacijo, jasno in določno označil, da so artikli spornih postavk obdavčeni z 9,5 % davčno stopnjo, naročniku in izbranemu ponudniku ni mogoče očitati kršitve prvega oziroma tretjega odstavka 78. člena ZJN-2, ki urejata dopolnitev formalno nepopolne ponudbe. Ne glede na to, da je naročnik dopis z dne 3.4.2014 poimenoval »Zahtevek za formalno dopolnitev ponudbe« ni mogoče zaključiti (kot ugotavlja tudi vlagatelj), da je izbrana ponudba formalno nepopolna, saj je v obravnavanem delu pripravljena v skladu z razpisno dokumentacijo. V konkretnem primeru je bistveno ravnanje izbranega ponudnika, ki je z odgovorom na zahtevek po vsebini zgolj pojasnil nejasnost, ki se je pojavila naročniku pri pregledu ponudbe, čeprav je treba priznati, da je naročnik zavajajoče pozval izbranega ponudnika k pojasnilu (ki ga naročnik lahko po lastni presoji zahteva) oziroma uskladitvi davčne stopnje pri postavkah, ki so predmet tega revizijskega postopka. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija zavrnila navedbe vlagatelja, ki jih je bilo mogoče razumeti na način, da je naročnik kršil določbe, ki urejajo dopolnitev formalno nepopolne ponudbe, kot neutemeljene.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da so bili v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za odpravo očitnih računskih napak iz razlogov navedenih v nadaljevanju. Naročnik je na podlagi pojasnila ponudbe zahteval od izbranega ponudnika soglasje za popravo računske napake (dopis, št. 411-2/2011-604 z dne 10.4.2014), skladno s četrtim odstavkom 78. člena ZJN-2 in 16. točko razpisne dokumentacije (podlaga naročniku za odpravo očitnih računskim napak), katerega je izbrani ponudnik podal z dopisom z dne 11.4.2014. Skladno s četrtim odstavkom 78. člena ZJN-2 in prakso Državne revizijske komisije (npr. odločitve Državne revizijske komisije št. 018-379/2012, št. 018-429/2012, št. 018-247/2013) morata biti za odpravo računske napake pri izračunu končne ponudbene vrednosti, poleg pisnega soglasja ponudnika, izpolnjena dva pogoja: 1) iti mora za očitno računsko napako (napako pri osnovnih računskih operacijah – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje), in 2) odprava napake, ki sicer vpliva na končno ponudbeno vrednost ali vrednost postavke, ob tem ne sme spreminjati količine in cene na enoto.

    Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik od ponudnikov zahteval v popisih del dovolj podatkov (vrednost postavk brez DDV in davčna stopnja za posamezno postavko oziroma artikle) za izračun zahtevanih vrednosti iz obrazcev št. 1, št. 3, št. 4 in št. 9. Nesporno med strankama je, da je pri izračunu skupne končne vrednosti z DDV prišlo do napake (naročnik je zahteval od izbranega ponudnika soglasje za odpravo očitnih računskih napak, vlagatelj trdi, da se je z odpravo očitnih računskih napak spremenila končna ponudbena vrednost), sporno med njima pa je, ali je naročnik napako izbranega ponudnika pravilno kvalificiral kot očitno računsko napako oziroma bi moral, kot trdi vlagatelj, ponudbo izločiti, ker napačno obračunavanje DDV ni dovoljeno. Po presoji Državne revizijske komisije ni mogoče sprejeti navedb vlagatelja, da v konkretnem primeru ni prišlo do napak v zvezi z računskimi operacijami. Čeprav skuša vlagatelj prepričati, da je izbrani ponudnik pri izračunu vrednosti spornih postavk z DDV spremenil formulo izračuna (formula izračuna ni vsebovala vrednosti 9,5 % davčne stopnje (1,095) temveč vrednost 22 % davčne stopnje 1,22), je treba najprej pojasniti, da naročnik za izračune vrednosti z DDV ni predvidel nobene formule, ampak so ponudniki pri računanju zahtevanih vrednosti oblikovali izračune na podlagi podatkov, ki so jih vpisali v popis del (vrednost postavke brez DDV in davčna stopnja za posamezne artikle iz postavke). Strinjati se gre z naročnikom, ki trdi, da je izbrani ponudnik napačno izračunal osnovi za izračun 9,5 % in 22 % DDV oziroma seštel postavke, za katere se obračunava 22 % DDV od davčne osnove ter postavke, za katere se obračunava 9,5 % DDV od davčne osnove, pri čemer je bila računska operacija (formula za izračun) sestavljena iz postavk, ki so obdavčene z enako davčno stopnjo in so razvidne iz popisa del. Napačno izračunani vrednosti osnov za izračun DDV pa je izbrani ponudnik nato pomnožil z ustreznima davčnima stopnjama in zato izračunal napačni vrednosti DDV po posameznih davčnih stopnjah, dobljene vrednosti pa je nato seštel v napačno končno vrednost ponudbe. Iz navedenega torej izhaja, da je izbrani ponudnik pravilno pomnožil napačno sešteti vrednosti osnov za izračun DDV s posameznima davčnima stopnjama, kar pomeni, da je vzrok za napako pri seštevanju postavk, ki sestavljajo osnovi za izračun DDV, ne pa nepravilna obdavčitev spornih postavk, saj ponudnikom ni bilo treba določiti cene na enoto in vrednosti postavk z DDV. Iz popisa del izbranega ponudnika pa jasno izhaja, da so sporni artikli oziroma postavke obdavčeni z 9,5 % davčno stopnjo. Naročnik je zato utemeljeno, na podlagi četrtega odstavka 78. člena ZJN-2 in 16. točke razpisne dokumentacije, zahteval od izbranega ponudnika pisno soglasje za odpravo računskih napak, saj se z odpravo očitnih računskih napak tudi nista spreminjali količina in cena na enoto. Cena na enoto se zaradi odprave očitnih računskih napak ni mogla spremeniti, saj je naročnik v popisih del določil ceno na enoto kot vrednost brez DDV, medtem ko izbrani ponudnik in naročnik pri odpravi očitnih računskih napak izbrane ponudbe nista spreminjala količine. Posledica odprave očitnih računskih napak (pravilen seštevek osnov za 9,5 % DDV in 22 % DDV) so tudi spremembe vrednosti DDV po posameznih davčnih stopnjah in sprememba končne ponudbene vrednosti z DDV, katere pa se v primeru odprave očitnih računskih napak lahko spremenijo (četrti odstavek 78. člena ZJN-2 velja ne glede na tretji odstavek tega člena). Ne glede na navedeno se končna ponudbena vrednost brez DDV in vrednosti posameznih postavk brez DDV, kljub odpravi očitne računske napake niso spreminjale, izbrani ponudnik pa je izpolnil vse obveznosti iz razpisne dokumentacije v zvezi z obravnavanima spornima postavkama. Prav tako Državna revizijska komisija ugotavlja, da se zaradi odprave očitnih računskih napak, kljub zmanjšanju skupne končne vrednosti z DDV (iz 148.255,34 EUR na 147.940,35 EUR), vrstni red prejetih ponudb ni spremenil, naročnik pa bo plačal blago na podlagi računa, ki bo vseboval tudi vrednosti pravilnih davčnih stopenj.

    Upoštevaje ugotovitve Državne revizijske komisije je treba zavrniti navedbe vlagatelja, da je izbrani ponudnik napačno določil in obračunal davčno stopnjo postavk »blazine« in »elektroterapija«, zaradi česar bi moral naročnik izbrano ponudbo izločiti. Ker je Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ugotovila, da je naročnik zakonito odpravil očitne računske napake izbrane ponudbe, tudi ni mogoče upoštevati sklicevanja vlagatelja na odločitve Državne revizijske komisije (sklepa št. 018-296/2009-3 in št. 018-191/2012), saj obe odločitvi temeljita na drugačnem dejanskem stanju od predmetnega dejanskega stanja. Ponudniki namreč v obeh primerih niso ravnali v skladu z razpisno dokumentacijo in so določili napačno davčno stopnjo in obračunali napačno vrednost DDV (št. 018-296/2009) oziroma davčne stopnje sploh niso določili in niso izračunali vrednosti DDV (št. 018-191/2012). V konkretnem primeru pa je izbrani ponudnik v spornih postavkah pravilno in skladno z razpisno dokumentacijo določil davčno stopnjo, vendar je napačno seštel osnovo za izračun 9,5 % DDV in osnovo za izračun 22% DDV ter nato napačno izračunane vrednosti pravilno pomnožil z navedenima davčnima stopnjama in zato napačno izračunal še skupno končno vrednost z DDV. Državna revizijska komisija je zato navedbe vlagatelja zavrnila kot neutemeljene.

    Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati, da je naročnik pri oddaji predmetnega javnega naročila izbranemu ponudniku ravnal v neskladju z zakonom in razpisno dokumentacijo. Zato je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, oziroma povračilo vplačane takse. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov oziroma povračilo vplačane takse, zavrnila.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


    V Ljubljani, dne 10.6.2014


    Predsednik senata:
    mag. Gregor Šebenik,
    član Državne revizijske komisije


    Vročiti:
    - Mollier, d.o.o., Opekarniška cesta 3, 3000 Celje
    - Občina Metlika, Mestni trg 24, 8330 Metlika
    - Atlas Oprema, d.o.o., Samova ulica 12 A, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, 1000 Ljubljana


    Vložiti:
    - v spis zadeve, tu

    Natisni stran