018-107/2014 Eles, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata in mag. Gregorja Šebenika ter mag. Mateje Škabar kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Redno vzdrževanje in odprava napak na vseh diesel elektro agregat (DEA) sistemih v objektih ELES«, začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja PRINSIS močnostna elektronika-proizvodnja, razvoj, inženiring, d. o. o., Peske 15, Trzin, ki ga zastopa Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, o. p., d. o. o., Tivolska cesta 48, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika ELES, d. o. o., Hajdrihova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 4. 6. 2014

odločila:

1. Zahtevek za revizijo z dne 9. 4. 2014 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila storitev »Redno vzdrževanje in odprava napak na vseh diesel elektro agregat (DEA) sistemih v objektih ELES« po odprtem postopku, ki ga je na Portalu javnih naročil objavil dne 20. 1. 2014, pod št. objave JN736/2014, dne 28. 1. 2013 je naročnik na Portalu javnih naročil pod št. objave JN909/2013 objavil tudi periodično informativno obvestilo za razne storitve popravila in vzdrževanja, ter v Uradnem listu pod številko objave 2014/S 015-023547 dne 22. 1. 2014 in 2013/S 020-031522 dne 29. 1. 2013.

Naročnik je dne 26. 3. 2014 izdal dokument Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere je razvidno, da je naročnik javno naročilo oddal ponudniku MIDES INTERNATIONAL, d. o. o., Kapiteljska ulica 9, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila izhaja, da je naročnik do roka za oddajo ponudb prejel dve pravočasni ponudbi, ki ju je strokovna komisija najprej razvrstila glede na merila, zatem preverila popolnost ekonomsko najugodnejše ponudbe, po ugotovljeni popolnosti najugodnejše ponudbe pa je naročnik naročilo za redno vzdrževanje in odpravo napak na vseh DEA sistemih v objektih ELES-a oddal izbranemu ponudniku.

Vlagatelj je dne 10. 4. 2014 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, v katerem, poleg očitkov o naročnikovem domnevno nezakonitem ravnanju v zvezi z vpogledom, navaja, da je naročnik napačno označil ponudbo izbranega ponudnika kot popolno, saj je po vlagateljevem mnenju ta ponudba nepopolna, iz tega razloga pa bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudba izločiti iz postopka oddaje javnega naročila in naročilo oddati vlagatelju.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku najprej očita, da mu na vpogledu, izvedenem dne 3. 4. 2014, ni dopustil vpogledati v določene dele ponudbene dokumentacije, ki so: osebni podatki, pooblastilo, soglasje (2), cenik rezervnih delov, izjava o izpolnjevanju zahtev iz delovnopravne zakonodaje in reference, pri čemer je bilo naknadno vlagatelju dovoljen vpogled v dve od treh referenc in v izjavo o izpolnjevanju pogojev. Vlagatelj kot sporno v zvezi z vpogledom izpostavlja, da mu nezakonito ni bil dovoljen vpogled:
- v cenik originalnih rezervnih delov, saj po mnenju vlagatelja spisek rezervnih delov že po definiciji ne more biti poslovna skrivnost;
- v pooblastilo proizvajalca DEA sistemov, da je izbrani ponudnik pooblaščen za vzdrževanje vsaj enega tipa DEA sistema, vgrajenega v objektih ELES-a, saj tako pooblastilo po mnenju vlagatelja ne predstavlja poslovne skrivnosti;
- v tretjo od treh referenc, v katero mu vpogled po lastnem zatrjevanju brez razloga ni bil omogočen. Ker je referenčno potrdilo na obrazcu, ki je del razpisne dokumentacije, ne more predstavljati poslovne skrivnosti zgolj iz razloga, ker je izbrani ponudnik podatek označil kot tak;
- v odgovor izbranega ponudnika, ki ga je le-ta naročniku poslal na njegov poziv k predložitvi dodatnih pojasnil ponudbe. Vlagatelj meni, da taka pojasnila ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, saj gre pri tem po vsebini zgolj za korespondenco med naročnikom in izbranim ponudnikom.
Vlagatelj zato Državni revizijski komisiji predlaga vpogled v navedene dokumente, potrditev, da ne gre za podatke, ki bi predstavljali poslovno skrivnost, omogočiti vlagatelju vpogled v te dokumente in zatem dopolnitev ali spremembo zahtevka za revizijo. Iz previdnosti se vlagatelj že vnaprej sklicuje tudi na deveti odstavek 70. člena ZPVPJN.

V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj naročniku očita, da je ponudbo izbranega ponudnika zmotno ocenil kot popolno, in sicer iz naslednjih razlogov:
- izbrani ponudnik ne izpolnjuje tehničnih pogojev in nima ustreznih pooblastil, profesionalnih in tehničnih zmožnosti, opreme in drugih pripomočkov in sposobnosti upravljanja za izvedbo predmeta naročila. Izjava o izpolnjevanju pogojev ponudnika namreč ne more biti v skladu z vsebino 2. točke te izjave, saj je 15 od 21 DEA sistemov, katerih redno vzdrževanje in odprava napak je predmet predmetnega javnega naročila, izdelanih s strani proizvajalca FG Wilson (Engineering) Limited (sedaj Caterpillar (NI) Limited). DEA sistemi tega proizvajalca predstavljajo novejšo generacijo tovrstnih naprav, za njihovo vzdrževanje in servisiranje pa se po navedbah vlagatelja zahteva posebna programska oprema in orodje, hardware in software oprema ter posebno znanje, ki ga je mogoče pridobiti le pri proizvajalcu Caterpillar (NI) Limited. Vlagatelj navaja, da je treba opremo in znanje redno posodabljati ter imeti registriran dostop do baze podatkov proizvajalca in poudarja, da je centralna baza podatkov, kjer je mogoče dobiti najnovejše posodobitve programske opreme za instalirane DEA sisteme, dostopna samo registriranim uporabnikom. Vlagatelj zatrjuje, da ni mogoče, da bi izbrani ponudnik lahko izvajal vzdrževanje DEA sistemov proizvajalca Caterpillar (NI) Limited, saj za vzdrževanje in popravilo teh agregatov ni pooblaščen oziroma nima licence za to, pa tudi dejansko to ni mogoče, saj se npr. za diagnostiko uporabljajo posebni računalniški programi in orodja, ki so dostopna zgolj s strani proizvajalca takih sistemov. Ker izbrani ponudnik ni pooblaščeni servisni zastopnik za izdelke znamke FG Wilson in od Caterpillar (NI) Limited ni prejel usposabljanja oziroma orodja za servis, kar dokazuje s priloženim overjenim prevodom izjave proizvajalca o tem, vlagatelj trdi, da vzdrževanja in servisiranja izdelkov znamke FG Wilson ne more izvajati, čeprav bi sicer izpolnjeval vse tehnične pogoje za servisiranje agregatov drugih proizvajalcev, saj za njihovo vzdrževanje (za razliko od agregatov znamke FG Wilson) posebna programska oprema ni zahtevana. Navedena pomanjkljivost je po vlagateljevem mnenju očitno zmotila tudi naročnika, ki je izbranega ponudnika pozval na pojasnilo, njegov odgovor pa vlagatelju ni znan, saj mu vpogled vanj ni bil omogočen. Vlagatelj zaključuje, da izbrani ponudnik tako rednega vzdrževalnega pregleda ter odprave napak v zahtevanem času za odpravo napake, to je v roku 24 ur, na navedenih 15 DEA sistemih proizvajalca FG Wilson sploh ne more opravljati, posledično pa je njegova izjava netočna, ponudba pa nepopolna. Vlagatelj v primeru nejasnosti oziroma za potrditev navedenega predlaga izvedenca tehnične stroke.
- Izbrani ponudnik ne more naročati in zagotavljati originalnih rezervnih delov za DEA znamke FG Wilson, saj za to znamko ni pooblaščeni servisni zastopnik. Kot je vlagatelj že navedel, se naročanje rezervnih delo opravlja zgolj preko navedene programske opreme, do katere lahko dostop omogoči zgolj proizvajalec Caterpillar (NI) Limited, ki pa je z izjavo že potrdil, da z izbranim ponudnikom ni v nobenem poslovnem razmerju, zaradi česar po zatrjevanju vlagatelja izbrani ponudnik nima dostopa rezervnih delov navedenega proizvajalca. Vlagatelj za potrditev navedenega po potrebi predlaga postavitev izvedenca ustrezne tehnične smeri, prilaga pa tudi izpis s strani navedenega računalniškega programa.
- Izbrani ponudnik po zatrjevanju vlagatelja ne razpolaga z ustreznim pooblastilom v skladu z 11. alinejo 3. točke Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila). Vpogled v navedeno pooblastilo vlagatelju ni bil omogočen, dvomi pa v to, da je bilo izbranemu ponudniku s strani katerega od zahtevanih proizvajalcev agregatov (FG Wilson, Uljanik, Rade Končar – Deutz, Stanford – Volvo) ustrezno pooblastilo izdano.
- Izbrani ponudnik ni predložil ustreznih referenc po 12. alineji 3. točke Navodila, ki zahteva, da je treba predložiti referenco, da je ponudnik v preteklem obdobju (od vključno leta 2009 dalje) že izvajal dela, ki so predmet razpisa, v II. nevarnostnem območju v vsaj enem elektroenergetskem objektu visoke napetosti (obrazec R1). Vlagatelj zatrjuje, da referenci, v kateri mu je bil vpogled omogočen, navedenega pogoja ne izpolnjujeta. Glede reference referenčnega naročnika Splošna bolnišnica Jesenice (v nadaljevanju: SB Jesenice), ki jo je izbrani ponudnik predložil na obrazcu R1, vlagatelj pojasnjuje, da SB Jesenice v splošnem aktu ni določila električnega obratovališča, v katerem je nameščen oziroma se vzdržuje DEA sistem, kot obratovališče v II. nevarnostnem območju visoke napetosti nad 1 kV, kakor je to določeno s Pravilnikom o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka. V skladu s 14. členom tega pravilnika bi morala SB Jesenice kot organizacija oziroma delodajalec za zagotovitev varnega dostopa v električna obratovališča do električnih postrojev napetosti nad 1 kV ter v bližino električnih naprav in opreme, napajane z napetostjo nad 1 kV, glede na stopnjo nevarnosti električnega toka določiti tri nevarnostna območja stopenj I, II in III. Kot izhaja iz 16. člena istega pravilnika, je posluževanje elektroenergetskih postrojev nad 1 kV ter električnih naprav in opreme, napajano z napetostjo nad 1 kV, dovoljeno samo določenim in ustrezno usposobljenim strokovnim sodelavcem. SB Jesenice v splošnem aktu obratovališča v II. napetostnem območju ni določila, kot to zahteva Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka, prav tako SB Jesenice nima ustrezno usposobljenih strokovnih delavcev za posluževanje elektroenergetskih postrojev nad 1 kV ter naprav in opreme, napajane z napetostjo nad 1 kV. Elektro obratovališče transformatorske postaje, ki spada med elektro obratovališče II. napetostnega območja visoke napetosti, je zaprto električno obratovališče v upravljanju elektro distribucijskega podjetja. Izvajalec vzdrževanja DEA sistema nima dostopa in se ne giblje v elektro obratovališču transformatorske postaje, ustrezno območje pa je po vlagateljevem mnenju npr. RTP Beričevo, RTP Podlog, RTP Okroglo, RTP Krško, RP Hudo, RTP Selca, RTP Lipa in RTP Kidričevo. Vlagatelj zatrjuje, da predložena referenca referenčnega naročnika SB Jesenice ne izpolnjuje zahtev za razvrstitev v II. nevarnostno območje elektroenergetskega objekta visoke napetosti in zato ni ustrezna. Za potrditev navedenega vlagatelj predlaga izvedenca ustrezne tehnične smeri in poizvedbo Državne revizijske komisije pri referenčnem naročniku SB Jesenice.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, ponudbo izbranega ponudnika izloči kot nepopolno in naročilo odda vlagatelju, zahteva pa tudi povrnitev stroškov.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 22. 4. 2014 v skladu z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN opredelil do navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo, v kateri zatrjuje popolnost svoje ponudbe ter podrobneje pojasnjuje razloge za svoje navedbe in zanje prilaga dokazila.

Naročnik je s sklepom z dne 7. 5. 2014 izdal odločitev, s katero je tako vlagateljev zahtevek za revizijo kot tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil kot neutemeljeno. Naročnik vlagateljeve očitke kot neutemeljene zavrača iz naslednjih razlogov:
- V zvezi z vlagateljevim zatrjevanjem o naročnikovi kršitvi pravice do vpogleda, naročnik pojasnjuje, da je v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s spremembami; v nadaljevanju: ZGD-1) spoštoval vsebino sklepa o določitvi poslovne skrivnosti z dne 11. 2. 2014, ki ga je izbrani ponudnik svoji ponudbeni dokumentaciji predložil ob oddaji ponudbe in iz njega izhaja, da so stvarna dokazila v predmetnem postopku oddaje javnega naročila označena kot poslovna skrivnost. Kot posledica navedenega vlagatelju sprva ni bil omogočen vpogled v: osebne podatke, pooblastilo proizvajalca DEA sistemov, soglasje (2), cenik rezervnih delov, izjavo o izpolnjevanju zahtev iz delovnopravne zakonodaje, naknadno pa mu je bil v soglasju z izbranim ponudnikom vpogled omogočen v dve referenci (od treh) in v izjavo o izpolnjevanju pogojev. Dodatno mu je bil onemogočen vpogled v odgovor oziroma pojasnilo izbranega ponudnika na zahtevo naročnika po dodatni obrazložitvi, katerega je izbrani ponudnik na vpogledu ustno označil kot poslovno skrivnost iz razloga, ker vsebuje tehnično rešitev. Naročnik zaključuje, da je bil vlagatelju vpogled omogočen v vse dele, ki jih izbrani ponudnik ni označil kot poslovno skrivnost, pri čemer je spoštoval določbe Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 34/2008 s spremembami; v nadaljevanju: ZJNVETPS) v zvezi z vpogledom in glede podatkov, ki so po tem zakonu vedno javni, ter določbe ZGD-1. Na podlagi navedenega naročnik vlagateljeve navedbe zavrača kot neutemeljene.
- V zvezi z vlagateljevim očitkom, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje tehničnih pogojev in nima ustreznih pooblastil, profesionalnih in tehničnih zmožnosti, opreme in drugih pripomočkov in sposobnosti upravljanja za izvedbo predmetnega naročila, naročnik zatrjuje, da vlagateljeva navedba ne drži. Vlagatelj konkretizira očitke, da navedena izjava ni veljavna, ker izbrani ponudnik ne more zagotavljati vzdrževanja in popravila agregatov znamke FG Wilson, saj ni pooblaščeni servisni zastopnik za izdelke te znamke, od proizvajalca tega izdelka (sedaj Caterpillar (NI) Limited) pa tudi ni prejel usposabljanja oziroma orodja za servis. Vlagateljeva zatrjevanja, da je za vzdrževanje navedenih DEA sistemov zahtevanih več posebnih orodij, programska oprema in strokovno znanje, vse skupaj pa je vezano na posebne licence oziroma pooblastila navedenega proizvajalca in dostop do njegovih baz, naročnik zavrača kot neutemeljena. Izbrani ponudnik se je z izjavo o izpolnjevanju pogojev v celoti zavezal k izpolnjevanju tehničnih pogojev, kar je med drugim dokazal s predloženimi referencami, pooblastili in dodatnim pojasnilom ponudbe. Naročnik je pri izbranem ponudniku pred ugotovitvijo popolnosti ponudbe dodatno preveril, s katero strojno in programsko opremo bo izvajal diagnostiko ter po potrebi spreminjal konfiguracijo na vgrajenih motorjih ter krmilnih enotah glede na to, da je večina lokacij naročnika opremljena z novejšimi napravami (tj. agregati proizvajalca FG Wilson), kjer je uravnavanje delovanja motorja in ostalih sklopov izvedeno preko mikroprocesorskih enot. Naročnik zatrjuje, da je izbrani ponudnik podal pisno pojasnilo, v katerem je opisal postopek izvajanja diagnostike in konfiguracije na vgrajenih motorjih in krmilnih enotah, ter navedel strojno in programsko opremo, s katero bo zahtevane posege izvajal. Z navedenim pojasnilom je naročnika utrdil v prepričanju o izpolnjevanju tehničnih zahtev v celoti, v posledici navedenega pa je naročnik predmetne navedbe vlagatelja zavrnil kot neutemeljene.
- Očitek vlagatelja, da izbrani ponudnik ne more zagotavljati vseh rezervnih delov, kot je to zahtevano v 8. alineji 3. točke Navodila, saj se po zatrjevanju vlagatelja dobava rezervnih delov za agregate znamke FG Wilson lahko opravlja izključno preko posebno določene programske opreme, pri čemer izbrani ponudnik z njo ne razpolaga, saj ni pooblaščeni servisni zastopnik te znamke in zato ne more dobavljati originalnih rezervnih delov, naročnik označuje kot netočen in zavajajoč. Naročnik pojasnjuje, da je rezervne dele za katerega koli od štirih proizvajalcev agregatov, ki so predmet vzdrževanja in servisiranja v predmetnem postopku oddaje naročila, mogoče zagotavljati neposredno od proizvajalca posameznega sklopa dizel električnega agregata (motor, alternator, elektronika). Izvedbe proizvajalca agregatov FG Wilson, katerih dobavo rezervnih delov kot sporno izpostavlja vlagatelj, so v predmetnem razpisu opremljene s pogonskimi motorji proizvajalca Perkins, na identifikacijski tablici, ki je nameščena na vsakem motorju, pa je naveden tip, serijska številka, izvedba/verzija in osnovni tehnični podatki (moč, leto izdelave,…). Na podlagi teh podatkov je, kot navaja naročnik, originalne rezervne dele za pogonski motor mogoče pridobiti pri uradnem zastopniku proizvajalca motorjev Perkins, za kar izbrani ponudnik ne potrebuje programske opreme za naročanje rezervnih delov, prav tako se za diagnostiko motorja uporablja programska oprema proizvajalca motorja Perkins in ne posebna programska oprema FG Wilson. Izbrani ponudnik je naročniku tudi zagotovil in pojasnil, da za diagnostiko in spremembe konfiguracije motorja razpolaga z ustrezno programsko opremo, vse navedeno pa je naročniku potrdilo ugotovitve o tem, da ponudba izbranega ponudnika predmetne naročnikove zahteve izpolnjuje.
- V zvezi z očitkom vlagatelja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje 11. alineje 3. točke Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe in ne razpolaga s pooblastilom enega izmed proizvajalcev DEA sistemov, katerega tip agregata je vgrajen v objektih naročnika, naročnik vlagateljevo zatrjevanje zavrača z navedbo, da izbrani ponudnik z navedenim pooblastilom enega izmed navedenih proizvajalcev DEA sistemov nedvomno razpolaga in ga je priložil kot sestavni del ponudbene dokumentacije.
- Vlagateljev očitek, da referenca izbranega ponudnika, predložena na obrazcu R1, ni ustrezna, naročnik v celoti zavrača ter pojasnjuje, da mora ponudnik v skladu z njegovo zahtevo za referenco 2, katere spornost izpostavlja vlagatelj, izkazati, da je v preteklem petletnem obdobju (od vključno 2009 naprej) že izvajal dela, ki so predmet tega razpisa, v II. nevarnostnem območju v vsaj enem elektroenergetskem objektu visoke napetosti. V skladu s Pravilnikom o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka II. nevarnostno območje predstavlja območje posluževanja in kontrole. Naročnik poudarja, da je elektro obratovališče transformatorske postaje, ki spada med elektro obratovališče II. napetostnega območja visoke napetosti, zaprto električno obratovališče, ki je pod ključem in v upravljanju elektro distribucijskega podjetja, kot navaja tudi vlagatelj. Izbrani ponudnik ob vzdrževanju diesel elektro agregata dostopa in se giblje v elektro obratovališču transformatorske postaje, za kar mu dostop omogoči elektro distribucijsko podjetje. Naročnik poudarja, da je dejstvo, da SB Jesenice v splošnem aktu ni določila električnega obratovališča, v katerem se vzdržuje DEA sistem, kot obratovališče v II. nevarnostnem območju visoke napetosti, kot je to določeno s Pravilnikom o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka, irelevantno, saj iz dejanskega stanja izhaja, da je električno obratovališče, v katerem se vzdržuje DEA sistem, obratovališče v II. nevarnostnem območju, kot ga določa navedeni pravilnik. Naročnik še navaja, da je vse reference izbranega ponudnika tudi osebno preveril na opravljenem ogledu in ugotovil, da so reference izbranega ponudnika ustrezne. Naročnik na podlagi navedenega zaključuje, da vlagateljeve navedbe v tem delu niso utemeljene, saj izbrani ponudnik navedeni referenčni pogoj v celoti izpolnjuje.
V posledici navedenega je naročnik tako vlagateljev zahtevek za revizijo kot tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil kot neutemeljeno.

Z vlogo z dne 9. 5. 2014 je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil celotno dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje predmetnega javnega naročila.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 13. 5. 2014 v skladu z petim odstavkom 29. člena ZPVPJN opredelil do navedb naročnika. V njej dodatno navaja, da naročnik napačno razume subjektivni in objektivni test zaupnosti podatkov in da mu je bil vpogled v pooblastilo proizvajalca DEA sistemov, cenik rezervnih delov in reference (v eno od treh referenc vlagatelju vpogled ni bil omogočen) onemogočen nezakonito, saj gre pri navedenih dokumentih za podatke, ki so javni oziroma bi takšni morali biti, saj jih zakon ne more varovati kot poslovno skrivnost. Vlagatelj ponavlja, da predložitev pooblastila enega izmed proizvajalcev DEA sistemov, vgrajenih na objektih naročnika, ne predstavlja dejanske tehnične usposobljenosti izbranega ponudnika v celoti izvesti javno naročilo, ki vključuje sposobnost rednega vzdrževanja in odpravljanja napak na vseh DEA sistemih, ki so predmet zadevnega javnega naročila. Vlagatelj vztraja, da izbrani ponudnik vsaj na DEA sistemih proizvajalca FG Wilson tega ni sposoben izvajati iz že navedenih razlogov. Vlagatelj navaja tudi, da v zvezi z izpolnjevanjem tehničnih pogojev izbranega ponudnika očitno ne naročnik in ne izbrani ponudnik ne razumeta tehnične kompleksnosti vzdrževanja vgrajenih DEA sistemov proizvajalca FG Wilson, saj pogonski motor proizvajalca Perkins, ki naj bi ga bil izbrani ponudnik sposoben servisirati, predstavlja del DEA sistema, naročnik pa je kot predmet javnega naročila določil redno vzdrževanje in odpravo napak na celotnem DEA sistemu v vseh objektih ELES-a. Vlagatelj vztraja pri tem, da izbrani ponudnik pogojno lahko izvaja servisne posege na strojni opremi (mehaniki), ne pa tudi na programski opremi, saj je programska oprema z vsemi dinamičnimi nastavitvami odzivnosti motorja ter sistemskimi nastavitvami izdelek proizvajalca FG Wilson (kontrolna enota PowerWizard), s katerim izbrani ponudnik ne razpolaga, saj ni pooblaščen oziroma usposobljen za vzdrževanje omenjene kontrolne enote, kar izhaja iz izjave proizvajalca. Tudi komandna omara in programska oprema za upravljanje DEA sistemov je v celoti izdelek vlagatelja, ravno tako je vlagatelj edini, ki je vgrajeval elektronske regulatorje na RTP Beričevo in RCV Hajdrihova, edini pa ima v lasti tudi vse varnostne kopije te programske opreme. Vlagatelj opozarja na izjemno tehnično zahtevnost sistemov rezervnega DEA napajanja na objektih ELES-a, zaradi česar bi izvajalec z neustreznim znanjem in izkušnjami lahko resno ogrozil zanesljivost delovanja DEA sistemov in posledično prenosnega elektroenergetskega omrežja v Republiki Sloveniji, ter vztraja pri predlogu postavitve izvedenca ustrezne tehnične smeri, ki bi njegove navedbe potrdil. Vlagatelj še meni, da izbrani ponudnik ni predložil pooblastila enega izmed štirih proizvajalcev DEA sistemov, ki so predmet javnega razpisa, oporeka pa tudi ustreznosti predloženih referenc izbranega ponudnika. Vlagatelj navaja, da referenca, ki jo je potrdilo Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za informatiko in e-storitve, ne predstavlja potrdila, da je izbrani ponudnik že izvajal dela, ki so predmet javnega razpisa, v II. nevarnostnem območju v vsaj enem elektroenergetskem objektu visoke napetosti. Po vlagateljevem mnenju pa je neustrezna tudi referenca, ki jo je potrdila Splošna Bolnišnica Jesenice, saj naročnikovo pojasnilo, da gre pri tej referenci za popolnoma enak način dostopa in dela, kot je predviden in zahtevan za vzdrževanje opreme v objektih naročnika, ne more biti relevantno, zlasti glede na naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije, da mora ponudnik predložiti referenco, ki dokazuje, da je že izvajal dela, ki so predmet razpisa, v II. nevarnostnem območju v vsaj enem elektroenergetskem objektu visoke napetosti. Vlagatelj vztraja, da tako območje pri SB Jesenice ni določeno in izvajanja del v II. nevarnostnem območju izbrani ponudnik ne more dokazati, referenca SB Jesenice pa te zahteve tudi sicer ne izpolnjuje, saj se po zatrjevanju vlagatelja izbrani ponudnik za postopke v zvezi z vzdrževanjem in servisiranjem DEA sistemov ne zadržuje v II. nevarnostnem območju visoke napetosti, temveč v elektro obratovališčih DEA sistema in nizkonapetostnih ploščah (NN).

Po pregledu dokumentacije o oddaji spornega naročila ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama obstaja spor o tem, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil kot popolno, ter ali je bilo naročnikovo ravnanje v zvezi z vpogledom zakonito.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija v prvem delu revizijskega postopka presojala utemeljenost vlagateljevih navedb o nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, s čimer naj bi mu bila onemogočena pravica do pravnega varstva. V dokazne namene je zato vpogledala v vlagateljevo zahtevo za vpogled v ponudbeno dokumentacijo, ponudbo izbranega ponudnika, naročnikovo razpisno dokumentacijo in preostalo spisovno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Vlagateljeve revizijske navedbe v zvezi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija v konkretnem primeru presojala z vidika 14. in 27. člena ZJNVETPS. V 14. členu ZJNVETPS (načelo transparentnosti javnega naročanja) je določeno, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem javnem postopku, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami javnih naročil v Uradnem listu Evropske unije oziroma na portalu javnih naročil. Medtem ko se to načelo nanaša na postopek oddaje javnega naročila kot celoto in v njem zlasti na objave javnih naročil, razpisno dokumentacijo, postopek odpiranja ponudb ter dokumentacijo v zvezi z ocenjevanjem in pregledovanjem ponudb, pa vprašanje varstva podatkov in vpogleda v ponudbe konkurenčnih ponudnikov specifično ureja 27. člen ZJNVETPS. Sedmi odstavek 27. člena ZJNVETPS tako določa, da mora naročnik po sprejemu odločitve o oddaji naročila ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki upoštevaje prvi in drugi odstavek tega člena predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke. Na podlagi prvega odstavka 27. člena ZJNVETPS mora naročnik zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tajne podatke ali gospodarske družbe, štejejo za osebne ali tajne podatke ali poslovno skrivnost.

ZGD-1 pojem poslovne skrivnosti določa v 39. členu, v 40. členu pa njeno varstvo. Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to, ali so določeni s sklepi iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 39. člena ZGD-1).
ZJNVETPS v drugem odstavku 27. člena izrecno določa, da je javni podatek količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Po samem zakonu so torej ne glede na morebitno drugačno označbo s strani ponudnika javni tisti podatki, na podlagi katerih naročnik ponudbe ocenjuje in jih razvršča v skladu z vnaprej določenimi merili.

Splošno pravilo, povezano z vprašanjem zaupnosti ponudbene dokumentacije, ter posledično z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo konkurenčnih ponudnikov, je torej, da je mogoče vpogled dovoliti le v tiste dele, ki ne vsebujejo zaupnih podatkov oz. poslovnih skrivnosti, bodisi subjektivnih, torej takšnih, ki jih že ponudnik s pisnim sklepom določi kot zaupne, bodisi objektivnih, torej takšnih, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. V primeru, kadar gre za vprašanje obstoja objektivnih poslovnih skrivnosti, je treba v vsakem konkretnem primeru, ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, presojati, ali je podatek tak, da bi ponudniku z njegovim razkritjem nastala občutna škoda. Kadar gre za subjektivne poslovne skrivnosti, zadostuje, da ponudnik vnaprej in pisno označi dele, ki so po njegovem mnenju zaupni. Takšno oznako zaupnosti pa je treba spregledati v primeru, kadar že sam zakon določa javnost posameznega podatka, ali v primeru kršitve zakona ali dobrih poslovnih običajev.

V konkretnem primeru je izbrani ponudnik z dokumentom Sklep o določitvi dela ponudbene dokumentacije za poslovno skrivnost z dne 11. 2. 2014, ki ga je priložil svoji ponudbi, med drugim določil, da so stvarna dokazila, ki jih je v postopku oddaje ponudbe za »Redno vzdrževanje in odprava napak na vseh diesel elektro agregat (DEA) sistemih v objektih ELES« naročniku posredoval dne 11. 2. 2014 (op.: torej ob oddaji ponudbe), poslovna skrivnost. Iz zapisnika o vpogledu v ponudbo z dne 3. 4. 2014 izhaja, da na podlagi navedenega sklepa vlagatelju ni bil omogočen vpogled v osebne podatke, pooblastilo, soglasje (2), cenik rezervnih delov, izjavo o izpolnjevanju zahtev iz delovnopravne zakonodaje in v reference. Na podlagi opisanega pravila, povezanega z vprašanjem zaupnosti ponudbene dokumentacije ter posledično z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo konkurenčnih ponudnikov, gre ugotoviti, da, upoštevaje sklep o določitvi poslovne skrivnosti, navedeni dokumenti predstavljajo subjektivno poslovno skrivnost. Naročnik je namreč vnaprej in pisno označil dele, ki jih je določil kot zaupne, spregled takšne oznake pa je možen le v primeru, kadar javnost posameznega podatka določa zakon, ali v primeru kršitve zakona ali dobrih poslovnih običajev. Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo ugotavlja, da za z oznako poslovne skrivnosti označene dokumente (osebni podatki, pooblastilo, soglasje (2), cenik rezervnih delov, izjava o izpolnjevanju zahtev iz delovnopravne zakonodaje, delno reference) ni mogoče ugotoviti, da gre za podatke, ki so javni že po zakonu – skladno z določbami ZJNVETPS so to namreč količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril, pri čemer v konkretnem primeru vlagatelj kot sporen in javen podatek izpostavlja potrdilo (op.: potrdilo enega izmed štirih možnih proizvajalcev DEA sistemov, ki se nahajajo v objektih naročnika) ter cenik rezervnih delov. Ker zakonske podlage, na podlagi katere bi bil možen spregled oznake zaupno na pooblastilu oziroma potrdilu enega izmed določenih štirih proizvajalcev DEA sistemov, ni mogoče najti, se vlagatelju vpogled v omenjeni dokument ne dopusti. Cenik rezervnih delov, ki je po mnenju vlagatelja že po naravi stvari javen podatek, v postopku oddaje predmetnega javnega naročila predstavlja nujni sestavni del ponudbene dokumentacije za izpolnitev predmeta naročila, ki je redno vzdrževanje in odprava napak na vseh DEA sistemih v objektih ELES-a. Ne predstavlja količine iz specifikacije ali cene na enoto, saj je v okviru predmetnega javnega naročila »specifikacija pogodbene cene« (priloga 1) razdeljena na »cenik rednega vzdrževanja DEA«, kamor spada 21 agregatov, pozicija »cena rednega vzdrževanja/enoto v EUR/brez DDV« je vezana na posameznega izmed teh 21 agregatov, enako tudi pozicija »vrednost v EUR/brez DDV«, pri čemer je potrebno navesti posebej »skupaj vrednost za eno leto brez DDV« in »skupno za obdobje 5 let brez DDV- redno vzdrževanje«. Poleg cenika rednega vzdrževanja je sestavni del specifikacije pogodbene cene še »cenik intervencijskih odprav napak«, kamor sta vključeni postavki »delovna ura serviserja« in »potovalna ura serviserja«. Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da se količine iz specifikacije nanašajo na število agregatov, ravno tako cena na enoto, ki pa je odvisna od vrste potrebnega ukrepanja ponudnika (redno vzdrževanje ali odprava napak). Tudi vrednost posamezne postavke se v segmentu cenika rednega vzdrževanja nanaša na posamezno postavko, to je posamezni agregat, v segmentu cenika intervencijskih odprav napak pa se postavki nanašata na delovno in potovalno uro serviserja, medtem ko skupna vrednost iz ponudbe obsega celotno vrednost rednega vzdrževanja in celotno vrednost intervencijskih napak. Ker je tudi merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe, v skladu z vsebino 13. točke razpisne dokumentacije (Navodilo ponudniku za izdelavo ponudbe), sestavljeno iz treh točk (P1- ponudbena cena za redno vzdrževanje vseh 5 let (brez DDV), P2- ponudbena cena za izredno vzdrževanje – delovna ura serviserja (brez DDV), P3- ponudbena cena za izredno vzdrževanje – potovalna ura serviserja (brez DDV)), cenik rezervnih delov ne predstavlja (samostojnega) dela nobenega izmed podatkov, za katere zakon določa, da so javni, kar bi predstavljalo podlago za spregled oznake poslovne skrivnosti (v obravnavanem primeru namreč ne gre za javno objavljen cenik rezervnih delov, temveč za dokument z naborom cen rezervnih delov, ki so oblikovane posebej za konkretno javno naročilo). V posledici navedenega cenik rezervnih delov ne predstavlja podatkov, v katere bi bil vlagatelju vpogled lahko dopuščen. Nadalje v zvezi z referencami, za katere vlagatelj izpostavlja, da mu je bil vpogled omogočen zgolj v dve od treh, pri čemer mu je bil vpogled v tretjo referenco po lastnem zatrjevanju onemogočen nezakonito, Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotavlja, da je predložil dve referenci na obrazcu R-1 in eno na obrazcu R-2, od tega sta referenci na obrazcu R-1 izdani s strani javnih referenčnih naročnikov, referenčni naročnik, naveden na obrazcu R-2, pa je gospodarska družba, ki spada v zasebni sektor. Kot je Državna revizijska komisija že zapisala (npr. sklep št. 018-372/2013-5), gre pri javnosti in dostopnosti podatkov iz referenčnih potrdil ponudnikov, oziroma posledično pri označitvi podatkov o referencah za poslovno skrivnost, v konkretnem primeru za vprašanje, ali je bil izdajatelj spornega referenčnega potrdila izbranega ponudnika naročnik iz javnega ali zasebnega sektorja. Kot je Državna revizijska komisija v svojih odločitvah že večkrat zapisala (npr. v sklepih št. 018-139/06-33-1556, 018-046/2010-9 in 018-205/2012-7), je informacija o tem, kateremu zasebnemu subjektu je subjekt javnega sektorja (oz. javni naročnik) oddal neko javno naročilo, v skladu z določbami ZJNVETPS (17. člen v povezavi s 63. in 64. členom ZJNVETPS) javna, posledično pa je (v skladu z zakonom) javen tudi podatek o referenci zasebnega subjekta, ki izhaja iz takšnega javnega naročila, saj gre pri tem zgolj za vnovično podajo v preteklosti že javno objavljene informacije. Ker pa je v konkretnem primeru izdajatelj referenčnega potrdila naročnik iz zasebnega sektorja, zakonska obveza javnosti podatkov iz predmetne reference ni podana. V posledici navedenega se vlagatelju vpogled v tretjo referenco, izbranemu ponudniku izdano s strani naročnika zasebnega sektorja, ne dopusti. Izbrani ponudnik je kot poslovno skrivnost označil tudi svoje pojasnilo ponudbene vsebine z dne 13. 3. 2014, ki ga je naročniku poslal kot odgovor na poziv za pojasnilo z dne 11. 3. 2014. Kljub temu, da izbrani ponudnik tega dokumenta z oznako poslovne skrivnosti ni označil v pisnem sklepu o določitvi poslovne skrivnosti, temveč ustno na samem vpogledu, gre iz vsebine pojasnila, zlasti pa navedb izbranega ponudnika, ki mu naročnik v celoti pritrjuje, razumeti, da gre (z omembo strojne in programske opreme ter principov delovanja postopkov) za navedbo tehnične rešitve. V posledici navedenega je potrebno zaključiti, da je narava teh podatkov takšna, da bi lahko izbranemu ponudniku nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, s čimer je izpolnjen kriterij objektivne poslovne skrivnosti. Vlagatelju se zato v pojasnilo izbranega ponudnika, ki vsebuje tehnično rešitev, vpogled ne dopusti.

Glede na vse navedeno zatrjevanim domnevnim kršitvam naročnika v zvezi z vpogledom utemeljenosti ne gre priznati in je potrebno ugotoviti, da naročnik pri tem ni ravnal v nasprotju z zakonom. Vendar pa Državna revizijska komisija pripominja, da bo z namenom, da se neizbranemu ponudniku zagotovi hitro in učinkovito pravno varstvo, v sporne dokumente vpogledala sama.

V drugem delu revizijskega postopka je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost vlagateljevih zatrjevanj o domnevno nezakoniti ugotovitvi naročnika, da je ponudba izbranega ponudnika popolna.

Vlagatelj naročniku očita, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje tehničnih pogojev in nima ustreznih pooblastil, profesionalnih in tehničnih zmožnosti, opreme in drugih pripomočkov in sposobnosti upravljanja za izvedbo predmeta naročila ter tudi, da ne izpolnjuje naročnikove zahteve v 3. točki Navodil – to je, da za vzdrževanje DEA sistemov ne zagotavlja originalnih rezervnih delov. Domnevna pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika se po zatrjevanju vlagatelja kaže v dejstvu, da izbrani ponudnik ni pooblaščeni servisni zastopnik za izdelke znamke FG Wilson, ki je ena od štirih znamk (proizvajalcev) DEA agregatov, ki jih ima v svojih objektih naročnik in so predmet zadevnega postopka oddaje javnega naročila. Ker izbrani ponudnik torej ni pooblaščeni servisni zastopnik za izdelke znamke FG Wilson, kar izhaja iz izjave proizvajalca Caterpillar (NI) Limited, pa tudi sicer je to dejstvo med strankama nesporno, vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik iz tega razloga ne razpolaga z licencami, ustreznim specializiranim znanjem in dostopa do baz podatkov proizvajalca. Vlagatelj navaja, da izjava o izpolnjevanju pogojev ponudnika, ki jo je v svoji ponudbi predložil izbrani ponudnik, vsaj v 2. točki ni resnična, vsebinsko pa je s prej navedenim vlagateljevim očitkom povezano tudi njegovo zatrjevanje, da zaradi odsotnosti možnosti dostopa do registriranih baz proizvajalca dobava originalnih rezervnih delov za DEA agregate znamke FG Wilson za izbranega ponudnika ni mogoča. Iz vpogleda v postopkovno dokumentacijo izhaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji na strani 2 v podtočki c) točke 4 določil, da mora ponudnik v svoji ponudbi kot pogoj za sodelovanje v postopku oddaje naročila predložiti »… Izjavo o izpolnjevanju pogojev. … Ta izjava mora biti overjena pri notarju ali drugem pristojnem organu.« Državna revizijska komisija kot nesporno ugotavlja, da je izbrani ponudnik kot del ponudbene dokumentacije predložil overjeno Izjavo o izpolnjevanju pogojev ponudnika, s katero v drugi točki med drugim izjavlja, da »… izpolnjujemo formalne delovne in tehnične pogoje in imamo ustrezna pooblastila, profesionalne in tehnične zmožnosti, finančne vire, opremo in druge pripomočke, sposobnost upravljanja, zanesljivost, izkušnje, ugled in zaposlene in bomo sposobni izvesti predmet naročila.« Navedeni del izjave o izpolnjevanju pogojev se nanaša tudi na zavezo izbranega ponudnika, da izpolnjuje enega izmed pogojev za sodelovanje ponudnika, ki ga je naročnik navedel v 8. alineji tretje točke 1. strani Navodil in se glasi: »Ponudnik mora za vzdrževanje DEA zagotavljati originalne rezervne dele.« Izbrani ponudnik pojasnjuje, naročnik pa mu pri tem v celoti pritrjuje, da je rezervne dele za katerega koli od štirih proizvajalcev agregatov, ki so predmet servisiranja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila (FG Wilson, Rade Končar, Uljanik in Stamford), mogoče zagotavljati neposredno od proizvajalca posameznega sklopa DEA agregata (motor, alternator, elektronika), vlagatelj pa poudarja, da za DEA agregat znamke FG Wilson to ne drži, saj se naročanje rezervnih delov zanj lahko opravlja izključno preko posebno določene programske opreme, s katero izbrani ponudnik (za razliko od vlagatelja) ne razpolaga, poleg tega pa DEA agregat znamke FG Wilson sestavljajo ne le posamezni deli strojne opreme, temveč tudi posebna programska oprema, kar zahteva vzdrževanje in servisiranje sistemsko, ne posamično. Vlagatelj ob tem dvomi v strokovno oceno naročnika v zvezi s presojo o sposobnosti izbranega ponudnika, da uspešno izvede predmet javnega naročila, naročnikovo razumevanje zahtevnosti izvedbe predmeta in pravilnost njegove odločitve o ugotovitvi popolnosti ponudbe izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik, v fazi preverjanja in ocenjevanja ponudbe, izbranega ponudnika pozval k pojasnilu, s kakšno strojno in programsko opremo bo izvajal diagnostiko in po potrebi spreminjal konfiguracijo na vgrajenih motorjih in krmilnih enotah, kot je razvidno iz dopisa z dne 11. 3. 2014. Iz navedenega izhaja, da je naročnik s pričakovano mero skrbnosti pred sprejemom odločitve vsebino podatkov v ponudbi izbranega ponudnika natančno preveril. Po prejemu odgovora izbranega ponudnika v dopisu z dne 13. 3. 2014 (op.: z oznako poslovne skrivnosti), ko mu je le-ta navedel strojno in programsko opremo, pa tudi pojasnil način izvajanja diagnostike in sprememb konfiguracije na vgrajenih motorjih in krmilnih enotah (in s tem predstavil tehnično rešitev), je naročnik ocenil, da izbrani ponudnik v tem delu izkazuje ustrezno tehnično usposobljenost, ter da je izbrani ponudnik sposoben izvesti predmet javnega naročila kvalitetno in v rokih. To potrjuje tudi Poročilo o oddaji javnega naročila z dne 18. 3. 2014, iz katerega izhaja, da je ponudbo izbranega ponudnika pred odločitvijo o izbiri preverjalo več notranjih organizacijskih enot naročnika, izdana pa so bila naslednja poročila o ustreznosti ponudbe izbranega ponudnika: tehnično poročilo, pravno poročilo, nabavno in finančno poročilo. Iz spisovne dokumentacije torej izhaja, da je naročnik skrbno preveril navedbe vlagatelja, pri čemer je na podlagi opravljenih preverjanj ocenil, da gre slediti navedbam izbranega ponudnika, ko mu je ta pojasnil princip rednega vzdrževanja in servisiranja na DEA sistemih, ki so opremljeni z novejšimi napravami, kjer je uravnavanje delovanja motorja in ostalih sklopov izvedeno preko mikroprocesorskih elektronskih enot, kamor spadajo predvsem DEA agregati znamke FG Wilson. Naročnik je tudi sprejel pojasnila izbranega ponudnika s tem, ko je zaključil, da je dobava originalnih rezervnih delov za posamezne DEA agregate različnih proizvajalcev, vključno z originalnimi rezervnimi deli za DEA agregat znamke FG Wilson, mogoča neposredno od proizvajalcev posameznih sklopov DEA agregatov (npr. preko podatkov z identifikacijske tablice motorja agregata) in je vezana na sestavne dele agregata, ne (le) na celoten sistem. Ob takšnem dejanskem stanju Državna revizijska komisija nima razlogov za dvom v naročnikove zaključke, ki je kot strokovnjak na področju, za katerega poslovanje je zadolžen in zanj nosi vso odgovornost, po dodatnem preverjanju podatkov iz ponudbe izbranega ponudnika in izčrpni preučitvi pridobljenih dodatnih pojasnil, vsebino navedenega ocenil kot tehnično ustrezno. Iz navedenega razloga Državna revizijska komisija tudi ni sledila predlogu vlagatelja po postavitvi izvedenca tehnične smeri.

V nadaljevanju Državna revizijska komisija obravnava vlagateljeva zatrjevanja, da izbrani ponudnik ne razpolaga s potrdilom, s katerim bi izkazal, da je pooblaščen za vzdrževanje vsaj enega izmed štirih tipov DEA proizvajalcev agregatov, ki so predmet servisiranja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila (FG Wilson, Rade Končar, Uljanik in Stamford).

Naročnik je v razpisni dokumentaciji (11. alineja tretje točke na 1. strani Navodil) med pogoji za sodelovanje ponudnika določil: »Ponudnik mora biti, s strani proizvajalca DEA sistemov, pooblaščen za vzdrževanje vsaj enega tipa DEA sistema, vgrajenega v objektih ELES-a, tipi DEA sistemov so razvidni iz Priloge 1 (ponudnik naj k ponudbi priloži ustrezno potrdilo).« Iz Priloge 1 izhaja, da so proizvajalci 21 DEA sistemov, vgrajenih v objektih ELES-a, sledeči: FG Wilson, Rade Končar, Uljanik in Stamford. Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika pokaže, da je le-ta v svoji ponudni predložil potrdilo, ki ga je označil kot poslovna skrivnost. Državna revizijska komisija je po vpogledu vanj ugotovila, da gre za potrdilo enega izmed štirih navedenih proizvajalcev DEA sistemov, vgrajenih v objektih ELES-a, ki je ustrezno potrjeno, iz njegove vsebine pa izhaja, da je izbrani ponudnik med drugim pooblaščen za servisiranje, popravila in vzdrževanje njegovih izdelkov. Ker izbrani ponudnik s predloženim potrdilom izpolnjuje naročnikovo zahtevo iz 11. alineje tretje točke na 1. strani Navodil, Državna revizijska komisija navedbam vlagatelja v tem delu utemeljenosti ni priznala.

Državna revizijska komisija v nadaljevanju presoja utemeljenost vlagateljevih navedb o domnevno neustreznih referencah izbranega ponudnika.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji (12. alineja tretje točke na 1. strani Navodil) med pogoji za sodelovanje ponudnika določil: »Reference dejanskega izvajalca del:
• dela se bodo odvijala pretežno v II. nevarnostnem območju, kot je opredeljeno v Pravilniku o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka, zato mora izvajalec del izkazovati, da je v preteklem pet letnem obdobju (od vključno 2009 naprej) že izvajal dela, ki so predmet razpisa, v II. nevarnostnem območju v vsaj enem elektroenergetskem objektu visoke napetosti (obrazec R-1);
• izvajalec mora imeti vsaj eno referenco, iz katere je razvidno, da je imel sklenjeno servisno pogodbo z vrednostjo vsaj 8.000,00 EUR brez DDV na leto, za servisiranje najmanj dveh DEA moči 100 kVA ali več. Od tega mora biti vsaj en DEA s preklopno avtomatiko za sinhronizirane brezprekinitvene preklope med mrežnim in agregatskim virom (obrazec R-2);
• upoštevane bodo reference za zadnjih pet let (od vključno leta 2009 naprej). Naročnik bo upošteval le reference za objekte, ki so v obratovanju in ki bodo potrjene s strani naročnika, pri katerem je bila storitev izvedena. Če naročnik ne bo mogel preveriti referenc, jih ne bo upošteval.
• Sporazumevanje pri izvajanju storitve je v slovenskem jeziku.«

Navedeno določilo razpisne dokumentacije gre razumeti na način, da mora ponudnik predložiti vsaj eno referenco, s katero bo dokazal, da je od leta 2009 dalje že izvajal dela, ki so predmet razpisa, v II. nevarnostnem območju v vsaj enem elektroenergetskem objektu visoke napetosti, ter vsaj eno referenco, s katero bo dokazal, da je imel v obdobju od leta 2009 dalje sklenjeno servisno pogodbo z vrednostjo vsaj 8.000,00 EUR brez DDV na leto, predmet servisiranja pa morata biti najmanj dveh DEA moči 100 kVA ali več, pri čemer mora biti vsaj en od teh dveh DEA s preklopno avtomatiko za sinhronizirane brezprekinitvene preklope med mrežnim in agregatskim virom. Za izpolnitev naročnikovih zahtev v zvezi z referenčnim pogojem bi torej zadoščali že dve (s predpostavko o vsebinski ustreznosti) predloženi referenci.

Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika kot nesporno ugotavlja, da se v njej nahajajo 3 (tri) reference, dve na obrazcu R-1, ena pa na obrazci R-2. Kot izhaja že iz zapisnika o vpogledu, je bil vlagatelju omogočen vpogled v prvi dve (obe se nahajata na obrazcu R-1), v tretjo (ki se nahaja na obrazcu R-2) pa ne, ker jo je izbrani ponudnik s sklepom označil za poslovno skrivnost. Ker vlagatelj zatrjuje neustreznost vseh treh referenc, vpogled v tretjo referenco pa mu ni bil omogočen iz razloga, ker je izdajatelj te reference naročnik iz zasebnega sektorja, posledično pa taki podatki niso javni že po zakonu, je v to referenco vpogledala Državna revizijska komisija. Iz nje izhaja, da je referenčni naročnik iz zasebnega sektorja z žigom in podpisom odgovorne osebe potrdil, da je izbrani ponudnik » … v preteklem obdobju zadnjih 5 let (od vključno 2009 naprej) imel sklenjeno servisno pogodbo z vrednostjo vsaj 8.000,00 EUR brez DDV na leto, za servisiranje najmanj dveh DEA moči 100 kVA ali več. Od tega je bil vsaj en DEA s preklopno avtomatiko za sinhronizirane brezprekinitvene preklope med mrežnim in agregatskim virom.« Iz tabele na referenčnem obrazcu R-2 še izhaja, da so izpolnjena vsa temu namenjena prazna polja, vsi vpisani podatki v tabeli pa so skladni z navedenimi naročnikovimi zahtevami. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da izbrani ponudnik s predloženo referenco na obrazcu R-2 v celoti izpolnjuje naročnikovo zahtevo po predložitvi reference v skladu z drugo podtočko 12. alineje tretje točke na 1. strani Navodil, posledično pa je potrebno vlagateljeve navedbe o neustreznosti te reference zavrniti kot neutemeljene.

V zvezi s preostalima predloženima referencama izbranega ponudnika na obrazcu R-1, ki sta bili vlagatelju dani na vpogled, vlagatelj navaja, da ne izpolnjujeta naročnikove zahteve iz navedenega pogoja, ter pojasnjuje razloge za neustreznost ene izmed njiju, izdane s strani referenčnega naročnika Splošna Bolnišnica Jesenice.

Po vpogledu v navedeni referenci na obrazcu R-1 Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta obe izdani s strani referenčnih naročnikov iz javnega sektorja. Iz obeh potrdil o referencah dejanskega izvajalca del, ki sta ustrezno podpisani s strani odgovorne osebe in žigosani, izhaja, da oba referenčna naročnika (Ministrstvo za notranje zadeve in Splošna Bolnišnica Jesenice) potrjujeta, da je izbrani ponudnik » … v preteklem obdobju zadnjih 5 let (od vključno 2009 naprej) za naročnika izvajal vzdrževanje na diesel elektro agregat (DEA) sistemih, v II. nevarnostnem območju (kot je opredeljeno v Pravilniku o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka) v vsaj enem elektroenergetskem objektu visoke napetosti.« Navedeni referenčni potrdili sta, kot ugotavlja Državna revizijska komisija, v celoti skladni z naročnikovo zahtevo po izpolnjevanju referenčnega pogoja, vlagatelj pa konkretizirano izpodbija ustreznost (zgolj) reference referenčnega naročnika SB Jesenice, medtem ko neustreznost reference referenčnega naročnika Ministrstvo za notranje zadeve zatrjuje nekonkretizirano in zgolj pavšalno.

Ker vlagatelj v zvezi z neustreznostjo reference referenčnega naročnika Ministrstvo za notranje zadeve domnevnih pomanjkljivosti, katerih rezultat bi bilo neskladje z referenčnimi zahtevami naročnika, ni niti konkretizirano zatrjeval, niti za dokaz navedenega ni predlagal dokazov, Državna revizijska komisija na podlagi trditveno – dokaznega bremena, ki izhaja iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami; v nadaljevanju ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN smiselno uporabljajo v postopkih revizije oddaje javnih naročil, vlagateljevim navedbam v tem delu ni sledila. Navedeno pomeni, da izbrani ponudnik že z izkazano eno ustrezno referenco na obrazcu R-1 v celoti izkazuje izpolnjevanje naročnikove zahteve po predložitvi reference v skladu s prvo podtočko 12. alineje tretje točke na 1. strani Navodil, zato Državna revizijska komisija ustreznosti sporne reference referenčnega naročnika SB Jesenice v nadaljevanju ne bo presojala. Po ugotovljeni popolnosti vsaj enega referenčnega potrdila na obrazcu R-1, ob predhodni ugotovitvi ustreznosti vsaj enega referenčnega potrdila na obrazcu R-2, gre namreč zaključiti, da izbrani ponudnik že zgolj z navedenima referencama, torej brez sporne reference referenčnega naročnika SB Jesenice, naročnikovo referenčno zahtevo izpolnjuje v celoti. Iz tega razloga presoja ustreznosti preostale reference v konkretnem primeru ne bi bila več relevantna, saj tudi morebitna utemeljenost preostalih očitkov namreč ne bi več mogla vplivati na (drugačno) odločitev Državne revizijske komisije.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 4. 6. 2014



Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, o. p., d. o. o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana;
- ELES, d. o. o., Hajdrihova 2, 1001 Ljubljana;
- MIDES INTERNATIONAL, d. o. o., Kapiteljska ulica 9, 1000 Ljubljana;
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- arhiv – spis (tu).

Natisni stran