Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-106/2014 Eles, d.o.o.

    Številka: 018-106/2014-7
    Datum sprejema: 2. 6. 2014

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in Vide Kostanjevec kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nadgradnja sistema MS2000/3000 s skupnim strežnikom, skupnim ekranskim prikazom in enotno SQL zgodovinsko bazo«, začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Korona, d.o.o., Cesta v Mestni log 88 A, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Vesna Cukrov, Trdinova ulica 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Eles, d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 2.6.2014

    odločila:

    1. Zahtevek za revizijo z dne 8.4.2014 se zavrne kot neutemeljen.

    2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

    3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik izvaja odprti postopek oddaje javnega naročila »Nadgradnja sistema MS2000/3000 s skupnim strežnikom, skupnim ekranskim prikazom in enotno SQL zgodovinsko bazo«, v katerem je bilo obvestilo o javnem naročilu objavljeno na Portalu javnih naročil dne 22.1.2014 (JN908/2014), dne 24.01.2014 pa tudi v Uradnem listu Evropske unije, pod št. objave 2014/S 017 - 026782.

    Naročnik je dne 26.3.2014 izdal Odločitev o oddaji javnega naročila (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila) in oddal javno naročilo ponudniku Kolektor Sinabit, d.o.o., Šlandrova ulica 10, Ljubljana - Črnuče (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

    Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo z dne 8.4.2014, v katerem predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi ter razveljavi naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila in povrne vlagatelju stroške revizijskega postopka. Uvodoma vlagatelj obrazloži procesne predpostavke in navaja, da je bil, skladno z določili Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, 128/2006; v nadaljevanju: ZJNVETPS), na vpogledu dne 1.4.2014 seznanjen s ponudbo izbranega ponudnika, vključno z referencami izbranega ponudnika. Vlagatelj trdi, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje obveznih pogojev naročnika iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na predložitev referenc ponudnikov, zato bi jo moral naročnik izločiti iz postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj nadalje ugotavlja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil 10 referenc, od katerih nobena ni ustrezna in zato ne izpolnjuje zahtev naročnika. Ustrezna bi lahko bila referenca št. 7 iz Spiska referenc izbranega ponudnika (v nadaljevanju: spisek referenc), vendar se nanaša zgolj na en transformator. Iz opisa referenc izhaja, da se referenci št. 1 in 4, referenci št. 2 in 5 ter referenci št. 3 in 6 iz spiska referenc podvajajo. V zvezi z referencama št. 4 in 5 vlagatelj tudi navaja, da nista ustrezni, ker referenci dejansko pripadata vlagatelju, saj je vsa ključna dela pri tem referenčnem poslu, ki lahko izkažejo izkušnje ponudnika s sistemi sprotnega nadzora in diagnostike MS3000, opravil vlagatelj. Pri referencah št. 1, 2, 4 in 5 ter 3 in 6 vlagatelj dodatno izpostavlja, da zajemajo storitve, kot so vijačenje omaric, montaža senzorjev in polaganje kablov, in so zato zgolj v daljni in posredni zvezi s predmetom in vsebino predmeta javnega naročila. Prav tako, po mnenju vlagatelja, reference št. 1, 2 in 3 ne ustrezajo zahtevanim referencam, saj gre pri teh izvedenih storitvah za sekundarne sisteme transformatorjev (zaščita, vodenje, meritve itd.), kar nima neposredne zveze s sistemom MS3000. Vlagatelj enako navaja tudi za referenco št. 6. Vlagatelj nadalje izpostavi tudi neustreznost referenc št. 8, 9 in 10, saj ugotavlja, da reference pripadajo podizvajalcu izbranega ponudnika, ki pa jih je izbranemu ponudniku potrdil podizvajalec sam, zato pismo o zadovoljstvu ni bilo izdano s strani končnega uporabnika. Vlagatelj nadalje navaja, da ker naročnik izbrane ponudbe ni izločil, je kršil načela enakopravne obravnave ponudnikov, zagotavljanja konkurence med ponudniki in transparentnosti.

    O vloženem zahtevku za revizijo se je izbrani ponudnik izjasnil z vlogo z dne 22.4.2014, v kateri navaja, da so navedbe vlagatelja v celoti neutemeljene in nedokazane. V zvezi z referencami št. 1, 2, 4, in 5 (ter 3 in 6) iz spiska referenc izbrani ponudnik pojasnjuje, da so bile pridobljene skupaj z družbo Kolektor Etra, d.o.o. (v nadaljevanju: podizvajalec 1) in družbo Kolektor Igin, d.o.o. (v nadaljevanju: podizvajalec 2), ki sta kot podizvajalca navedena tudi v njegovi ponudbi. Vse navedene reference zajemajo, poleg montaže opreme, tudi sodelovanje pri testiranju in zagonu ter nastavitvah opreme, ki so nujni in potrebni za izgradnjo in obratovanje sistema MS 2000/3000. Izbrani ponudnik nasprotuje navedbam vlagatelja, da se nekatere reference podvajajo, ker so pri posameznih referencah navedeni isti transformatorji. V zvezi z referencami št. 4 in 5 izbrani ponudnik poudarja, da je imel podizvajalec 1 uradno naročilo vlagatelja za izvedbo in vgradnjo opreme pri projektu RTP Divača, kar po njegovem mnenju izhaja že iz zahtevka za revizijo vlagatelja, v katerem vlagatelj navaja dela, ki naj bi jih podizvajalec 1 izvedel, pri tem pa ne priznava, da je izvajal tudi dela na sistemu MS2000/3000. Izbrani ponudnik tudi nasprotuje navedbam vlagatelja, da naj bi zgolj tista dela, ki jih je opravil vlagatelj za naročnika, izkazovala usposobljenost ponudnika za izvedbo predmetnega javnega naročnika, saj naročnik ni natančno določil, kakšna dela bi moral ponudnik oziroma podizvajalec opraviti na posameznih projektih, da bi bile reference teh projektov ustrezne. Izbrani ponudnik tudi zatrjuje, da je imel podizvajalec 2 v referenčnih poslih št. 1, 2 in 3 z naročnikom sklenjeno pogodbo o sodelovanju in spuščanju v pogon sekundarnih sistemov energetskih transformatorjev T441, T442 in T412. Izbrani ponudnik v zvezi z referencami št. 8, 9, 10 navaja, da predstavljajo reference podizvajalca 1 in da naročnik v zvezi z njimi ni ugotovil formalnih nepopolnosti in ni zahteval v zvezi njimi nobenih pojasnil. Na koncu izbrani ponudnik poudarja, da referenca št. 7 na spisku referenc ustreza pogoju, saj zahtevani sistemi delujejo kar na desetih VN transformatorjih v lasti naročnika. Ker je izbrani ponudnik oziroma njegov podizvajalec vgradil sistem za potrebe naročnika, mu skladno s določbo razpisne dokumentacije ni bilo treba predložiti pisma o zadovoljstvu končnega uporabnika, nenazadnje pa citirano referenco kot nesporno priznava tudi vlagatelj zahtevka. Izbrani ponudnik je nato predlagal, da se zahtevek za revizijo vlagatelja zavrne in se izbranemu ponudniku povrnejo stroški revizijskega postopka.

    Naročnik je dne 6.5.2014 izdal Sklep (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), s katerim je zahtevek za revizijo in zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov zavrnil ter ugodil zahtevi izbranega ponudnika, da je vlagatelj dolžan povrniti ponudniku stroške v višini 560,00 EUR + DDV, v 15 dneh od dokončne odločitve v tej zadevi. Uvodoma je naročnik ugotovil, da so izpolnjene vse procesne predpostavke. V nadaljevanju navaja, da želena nadgradnja informacijskega sistema predstavlja novost in bo v celoti izdelana na osnovi specifičnih zahtev naročnika, zato nadgradnje v zahtevani obliki in obsegu na trgu ni mogoče dobiti. Iz navedenega razloga ni zahteval reference točno v obsegu javnega naročila, temveč le dokazilo o izkazovanju izkušenj s predmetnim nadzornim sistemom. Prav tako v razpisni dokumentaciji niso bile definirane potrebne izkušnje, niti ni bilo navedeno, kdo točno (ponudnik/podizvajalec) jih mora predložiti. Za uspešno izdelavo nadgradnje je potrebno dobro poznavanje strukture in delovanja nadzornega sistema, ki ga lahko izkaže le ponudnik, ki je na predmetnem sistemu v preteklosti že delal. Po mnenju naročnika je zato treba uporabiti razlago določila razpisne dokumentacije v korist ponudnika, saj bi tolmačenje zahteve po roku za oddajo ponudb pomenilo prepozno in nedopustno določanje konkretne vsebine pogoja. V nadaljevanju naročnik navaja, da je pri preverjanju izbrane ponudbe ugotovil, da izbrani ponudnik skupaj s podizvajalcema izkazuje ustrezne reference. Vsi pri odločitvi upoštevani referenčni posli (št. 1-7) so bili izvedeni za naročnika, zato je z dejansko opravljenim delom dobro seznanjen. Na koncu naročnik zaključi, da referenc pod št. 8, 9 in 10 ni upošteval, ker je izbrani ponudnik predložil pismo o zadovoljstvu s strani podizvajalca 1, ki se v teh poslih ne more šteti za končnega uporabnika.

    Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 9.5.2014 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in predrevizijskem postopku.

    Vlagatelj se je z vlogo z dne 19.5.2014 opredelil do navedb naročnika iz odločitve o zahtevku za revizijo in vztraja pri vseh svojih trditvah in predlaganih dokazih iz zahtevka za revizijo. Po mnenju vlagatelja izbrani ponudnik nima vsaj ene reference (iz enega posla oz. pogodbe) z dokazanimi zahtevanimi izkušnjami na vsaj treh transformatorjih (iz enega posla oziroma pogodbe). Navedbe naročnika v obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo so, po mnenju vlagatelja, pavšalne, prav tako pa za svoje navedbe naročnik ne predloži ustreznih dokazov, zato izrazito privilegirano obravnava izbranega ponudnika. Vlagatelj nasprotuje ravnanju naročnika, ki je v odločitvi o zahtevku za revizijo navedel še dodatne reference izbranega ponudnika oziroma njegovega podizvajalca. Stališče vlagatelja je, da je določilo razpisne dokumentacije nedvoumno in da naročnik zgolj išče razloge, s katerimi bi lahko dokazal popolnost izbrane ponudbe.

    Državna revizijska komisija je po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Med vlagateljem in naročnikom je sporna naročnikova ugotovitev, da je ponudba izbranega ponudnika popolna, zato vlagatelj dvomi, da je odločitev zakonita. Vlagatelj namreč navaja, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni predložil ustreznih referenc.

    V skladu z 20. točko 2. člena ZJNVETPS je nepravilna ponudba tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika ali kandidata iz tega zakona. Ponudba, ki je nepravilna, pa je ob upoštevanju 17. točke 2. člena ZJNVETPS tudi nepopolna ponudba, ki jo mora naročnik, na podlagi prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS, izločiti iz postopka oddaje javnega naročila. ZJNVETPS, ki ga je v konkretnem primeru potrebno uporabiti (tretji odstavek 5. člena ZJNVETPS), ne vsebuje podrobnih določb o pogojih za ugotavljanje sposobnosti ponudnikov v posameznih postopkih oddaje javnih naročil. Edina zahteva zakona je določena v prvem odstavku 48. člena ZJNVETPS, ki zahteva, da mora naročnik v odprtem postopku, postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi in postopku oddaje naročila male vrednosti, pri določitvi pogojev za ugotavljanje sposobnosti zagotoviti, da so le-ti objektivni. Iz šestega odstavka istega člena pa izhaja, da lahko pogoji za ugotavljanje sposobnosti ponudnikov vključujejo tudi zahteve v zvezi s tehnično in/ali kadrovsko sposobnostjo ponudnikov. Glede na navedene določbe zakona je določitev pogojev tehnične sposobnosti ponudnikov prepuščena naročniku, ki jih določi v razpisni dokumentaciji.

    Naročnik je v 3. točki Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe določil pogoje za sodelovanje in poleg ostalih pogojev, je v peti alineji določil, da morajo ponudniki predložiti najmanj eno referenco, iz katere so razvidne izkušnje s sistemi sprotnega nadzora in diagnostike ALSTOM MS 2000/3000, ki so nameščeni vsaj na treh VN transformatorjih. V naslednji točki pa je naročnik še določil, da je potrebno referenci iz pete alineje priložiti pismo o zadovoljstvu končnega uporabnika. V primeru reference v ELES (torej naročnika) pismo o zadovoljstvu ni bilo potrebno.

    Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil spisek 10 referenc, s katerimi naj bi razpolagal skupaj s svojima podizvajalcema (vlagatelj ne prereka sklicevanja na reference podizvajalcev). Spisek referenc zajema kratek opis in lokacijo referenčnih del, in sicer:
    1. Sodelovanje pri spuščanju v pogon sekundarnih sistemov energetskega transformatorja T441 z vgrajenim sistemom MS3000; RTP Divača.
    2. Sodelovanje pri spuščanju v pogon sekundarnih sistemov energetskega transformatorja T442 z vgrajenim sistemom MS3000; RTP Divača.
    3. Sodelovanje pri spuščanju v pogon sekundarnih sistemov energetskega transformatorja T412 z vgrajenim sistemom MS3000; RTP Krško.
    4. Vgradnja sistema MS3000 na energetski transformator T441; RTP Divača.
    5. Vgradnja sistema MS3000 na energetski transformator T442; RTP Divača.
    6. Vgradnja sistema MS3000 na energetski transformator T412; RTP Krško.
    7. Vgradnja sistema MS3000 na energetski transformator T411; RTP Okroglo.

    Reference pod zaporednimi številkami od 8 do 10 pa predstavljajo referenčne posle na energetskih transformatorjih v tujini.

    Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo navedel, da referenc izbranega ponudnika pod zaporednimi številkami 8, 9 in 10 iz spiska referenc pri ugotavljanju popolnosti ponudbe ni upošteval, saj pismo o zadovoljstvu, skladno z zahtevami naročnika, ni bilo izdano s strani končnega uporabnika, zato je Državna revizijska komisija v nadaljevanju presojala ustreznost referenc pod zaporednimi številkami od 1 do 7 in ni obravnavala navedb vlagatelja v zvezi z ostalimi referencami.

    V konkretnem primeru je nesporno, da naročnik za primere, ko je pri referenčnih poslih posameznega ponudnika nastopal kot končni uporabnik, ni zahteval predložitve pisma o zadovoljstvu končnega uporabnika. Upoštevajoč navedeno določbo razpisne dokumentacije, ki je po roku za oddajo ponudb ni mogoče spreminjati, je naročnik s svojo odločitvijo o oddaji javnega naročila potrdil izbranemu ponudniku reference od št. 1 do št. 7. Prav tako vlagatelj ne navaja, da v primeru teh sedmih referenc naročnik ni bil končni uporabnik, zato je Državna revizijska komisija na podlagi te ugotovitve v nadaljevanju štela, da je v referenčnih poslih pod zaporednimi številkami od 1 do 7 kot končni uporabnik nastopal naročnik. Da je bil naročnik končni uporabnik v omenjenih referencah izbranega ponudnika, pa izhaja tudi iz 2.2. točke Tehničnih razpisnih pogojev, v kateri so našteti posamezni transformatorji, ki so bili opremljeni z opremo za neposredni nadzor in diagnostiko. Med naštetimi transformatorji so tudi transformatorji (T441 in T442 v RTP Divača, T412 v RTP Krško in T411 v RTP Okroglo), na katere se nanašajo obravnavane reference izbranega ponudnika.

    Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala (npr. odločitve št. 018-204/2011, 018-167/2013, 018-216/2013, 018-231/2013, 018-261/2013), da je referenca po svoji naravi dokazilo, saj z njo ponudnik dokazuje sposobnost izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu ter kvaliteti in da je v preteklosti primerljiva dela že uspešno opravil. Na podlagi dejstva, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, je mogoče sklepati, da ima ustrezno znanje, opremo in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. Razumljivo je, da se morajo referenčna dela nanašati na primerljiva opravila, katerih izvedba se pričakuje od izvajalca (predmet konkretnega javnega naročila), saj je le na ta način mogoče ugotavljati, ali bo izvajalec razpisana dela izvedel uspešno. Na kakšen način in v kolikšnem obsegu mora ponudnik izkazovati primerljivost del, je zato v vsakem posameznem primeru odvisno od naročnika in konkretne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji, pri kateri mora naročnik upoštevati specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne zahteve v zvezi z njegovo izvedbo, kadar je to potrebno. Če naročnik v razpisni dokumentaciji ne opredeli zahteve po referencah na jasen in nedvoumen način, se v skladu s prakso Državne revizijske komisije (npr. odločitve št. 018-421/2013, 018-360/2013, 018-072/2014) razlaga takšno določilo v korist (izbranega) ponudnika, ki se zanaša na eno izmed možnih interpretacij sporne določbe, ki jo ta omogoča, saj bi bilo z naknadnim odpravljanjem nejasnosti in dvoumnosti kršeno pravilo o prepovedi spremembe razpisne dokumentacije po roku za prejem ponudb (tretji odstavek 74. člena ZJNVETPS).

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz zahteve naročnika po predložitvi referenc izhaja, da so morali ponudniki predložiti k ponudbi najmanj eno referenco ali več, s katero ali katerimi so izkazovali izkušnje s sistemi sprotnega nadzora in diagnostike ALSTOM MS 2000/3000 (v nadaljevanju: nadzorni sistemi), ki so nameščeni najmanj na treh VN transformatorjih. Po presoji Državne revizijske komisije se je treba strinjati z naročnikom, da je navedena določba razpisne dokumentacije v nekaterih delih nejasna in dvoumna, saj naročnik v določbi ni definiral izkušenj, ki jih morajo ponudniki izkazati v zvezi z nadzornimi sistemi. Iz navedenega sledi, da se kot ustrezne izkušnje lahko štejejo vsa dela in storitve, ki so povezane s temi sistemi in so v povezavi s predmetom javnega naročila. Kakšna dela in storitve so povezane z nadzornimi sistemi, pa je razvidno iz točke 2.2 Tehničnih razpisnih pogojev, ki vsebuje opis sistema, iz katerega je razvidno, da nadzorni sistemi za svoje delovanje potrebujejo ne le namestitev programske opreme (informacijski program), ampak tudi določeno opremo (senzorje, krmilnik, optično povezavo, strežnik), ki jo je potrebno namestiti. V točki 4. Tehničnih razpisnih pogojev je razvidno, da predstavljajo predmet tega javnega naročila tudi montažna dela, in sicer vzpostavitev komunikacijskih povezav, vključno s polaganjem kabelskih povezav. ter namestitev dobavljene programske opreme na centralnem strežniku in integracija vseh posameznih ekranskih prikazov v centralni ekranski prikaz, ki bo viden na uporabniških računalnikih, ki se s strežniki povezujejo prek interneta. V točki 3.1 teh pogojev pa je kot del predmeta tega javnega naročila navedena tudi dobava, namestitev in povezava manjkajoče strojne opreme z ustreznimi napravami. Na podlagi pravne presoje zahteve naročnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da besedna zveza »izkušnje s sistemi sprotnega nadzora in diagnostike Alstom MS 2000/3000« zajema, poleg izkušenj z nadzornimi sistemi, tudi montažna opravila, kot so namestitev razne opreme in vzpostavitev povezav. Prav tako naročnik pri zahtevi po referencah ni jasno in nedvoumno opredelil, ali mora posamezna referenca izkazovati, da je ponudnik, v okviru enega referenčnega posla, namestil nadzorne sisteme na najmanj treh VN transformatorjih. Po presoji Državne revizijske komisije je mogoče obravnavano zahtevo razlagati tudi na način, da lahko ponudnik predloži tri posamezne reference, iz katerih morajo biti skupno razvidne izkušnje s sistemi, ki jih je naročnik zahteval. Naročnik je pri določitvi obravnavane zahteve zahteval izkušnje z nadzornimi sistemi (množina), ki so nameščeni vsaj na treh VN transformatorjih, iz česar izhaja, da ima vsak posamezen transformator svoj nadzorni sistem, katere pa je mogoče povezati v centralni sistem znotraj RTP ali podobno. Naročniku so pomembne izkušnje z nadzornimi sistemi, ker pa naročnik v razpisni dokumentaciji ni natančno specifiziral, ali mora ponudnik izkazati izkušnje s povezovanjem sistemov treh transformatorjev v centralni nadzorni sistem ali podobno, je potrebno zahtevo naročnika razlagati na način, da lahko ponudnik predloži tudi tri reference, s katerimi skupaj izkaže izkušnje z nadzornimi sistemi na treh različnih transformatorjih, zato je določba naročnika v tem delu pomanjkljiva in omogoča tudi iz tega razloga več kot eno razlago. Ker je določba naročnika po predložitvi referenc dvoumna in nejasna, je potrebno takšno določbo, kot je Državna revizijska komisija v tem sklepu že navedla, razlagati v korist ponudnika oziroma na način, kot jo je lahko posamezni ponudnik razumel.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala navedbe vlagatelja v zvezi z referenco št. 7, glede katere vlagatelj zgolj navaja, da ta referenca ne izpolnjuje zahtevanega pogoja naročnika, ker se nanaša le na en transformator. Državna revizijska komisija ugotavlja, da reference izbranega ponudnika (pod zaporednimi številkami od 1 do 7) predstavljajo referenčna dela na posameznih transformatorjih, pri čemer iz spiska ni mogoče ugotoviti, ali je bila vsaka navedena izkušnja pridobljena samostojno, ali pa so bile nekatere izkušnje pridobljene v okviru referenčnega posla, ki je bil opravljen na več transformatorjih. Kljub temu takšna predložitev referenc ni v nasprotju z zahtevo naročnika, saj naročnik za predložitev referenc ni predpisal nobenega posebnega obrazca, prav tako pa je Državna revizijska komisija v prejšnjem odstavku ugotovila, da je določbo mogoče razumeti tudi na način, da lahko ponudnik predloži več referenc, ki skupno izkazujejo izkušnje ponudnika z nadzornimi sistemi vsaj na treh VN transformatorjih. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni sprejela navedb vlagatelja, da referenca št. 7 in ostale reference izbranega ponudnika ne ustrezajo zahtevi naročnika iz razloga, ker se nobena posamezna referenca ne nanaša vsaj na tri VN transformatorje. Ker v nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj ni navajal nasprotnih dejstev o ustreznosti reference št. 7, oziroma je celo potrdil, da ta referenca glede na zahtevane izkušnje z nadzornimi sistemi ustreza zahtevi naročnika, je Državna revizijska komisija štela navedeno referenco za ustrezno.

    Državna revizijska komisija je nadalje obravnavala tudi navedbe vlagatelja, ali reference izbranega ponudnika (pod zaporedno številko od 1 do 6) ustrezajo zahtevanim izkušnjam, ki pa so, kot je bilo v tem sklepu že ugotovljeno, določene ohlapno, nejasno in dvoumno. V zvezi z navedbami vlagatelja, da se reference (1 in 4, 2 in 5, 3 in 6) med sabo podvajajo, kar je razvidno iz enakih oznak transformatorjev in lokacij RTP, Državna revizijska komisija iz navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo ugotavlja, da je naročnik v tem primeru priznal izbranemu ponudniku le tri celovite reference, pri katerih je upošteval namestitev nadzornega sistema na treh VN transformatorjih. S takšnim zaključkom je naročnik združil referenci št. 1 in 4 v prvo celovito referenco, referenci št. 2 in 5 v drugo celovito referenco in referenci št. 3 in 6 v tretjo celovito referenco, s čimer je spisek morebitnih ustreznih referenc izbranega ponudnika skrčil na zgolj štiri reference (tri celovite reference in referenca št. 7).

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da referenci pod zaporednima številkama 4 in 5 (po vsebini prereka tudi referenci št. 1 in 2) ne ustrezata zato, ker gre dejansko za reference vlagatelja in nikakor ne za reference izbranega ponudnika. Nadzorni sistem je naročniku skupaj s senzorji dobavilo podjetje, ki je vlagatelja angažiralo kot podizvajalca pri delni dobavi opreme za nadzorni sistem, izdelavi projektne dokumentacije, montaži, celotni priključitvi sistema in sodelovanju pri spuščanju v pogon nadzornega sistema (se nanaša na referenci št. 1 in 2), ki je vsa dela tudi dejansko opravil. Vlagatelj nadalje sklepa oziroma dopušča možnost, da je podjetje kot podizvajalca angažiralo tudi podjetje, ki nastopa kot podizvajalec v sedanji ponudbi izbranega ponudnika, vendar gre po njegovem mnenju iz predloženih dokazov zaključiti, da je ključna dela, ki lahko dokažejo izkušnje ponudnika z nadzornim sistemom, opravil vlagatelj.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj k svoji ponudbi predložil Potrdilo o izvedenih delih/storitvah, ki ga izdal naročnik dne 26.11.2013. Naročnik je s tem potrdilom vlagatelju potrdil, da je v letih do 2007 do 2011 izvajal nadzor nad namestitvijo opreme in izvedbo povezav ter sodeloval ob zagonu opreme, prav tako pa je pripravil tehnično dokumentacijo za sistem sprotnega nadzora in diagnostike Alstom MS 3000, ki je nameščen tudi na transformatorjih T441 in T442 v RTP Divača. Hkrati pa je vlagatelj zahtevku za revizijo predložil potrdilo podjetja, ki ga je najelo kot podizvajalca pri navedenem poslu. V Potrdilu reference ponudnika z dne 1.4.2014 je podjetje vlagatelju potrdilo, da je v letu 2011, v okviru projekta za naročnika predmetnega postopka, dejansko in izključno izvedel dela povezana s sistemom MS3000, med drugimi tudi: izdelavo projektne dokumentacije, izvedbo optičnih povezav, z dobavo materiala, priključevanje krmilnikov sistema, montažo strežnika in priključitev na ostale dele sisteme, sodelovanje pri parametriranju strežnika, sodelovanje ob zagonu sistema in sodelovanje pri zagonskih nastavitvah sistema.

    Na drugi strani je naročnik k spisu predložil dokumentacijo, ki se nanaša predvsem na reference izbranega ponudnika št. 4 in 5, in sicer »Dokazilo o zanesljivosti objekta« za objekt »Vgradnja prečnega transformatorja 400/400 kV (dve enoti s skupno močjo 1200 MVA) v RTP Divača 400/110-220/110/35/10 kV« z dne 17.5.2011 (v nadaljevanju: dokazilo o zanesljivosti objekta), »Gradbeni dnevnik - montaža prečnega transformatorja« podizvajalca 1 na objektu RTP 400/110 kV, pri projektu prečni transformator 600 MVA/400 kV, od 7.6.2010 do 11.10.2010 (v nadaljevanju: gradbeni dnevnik) in Poročili o prevzemu prečnega transformatorja PTR 400/400 kV, 600 MVA na temelju RTP Divača, EIMV, datiran december 2010, številka 3266/10 in 3267/10 (v nadaljevanju: poročila o prevzemu). Naročnik navaja, da je podizvajalec 1 izvedel vsa montažna dela na obeh transformatorjih, vse povezave in nudil podporo izvajalcu pri funkcionalnih preizkusih in sodeloval pri parametriranjih strežnika in zagonu sistema, pri čemer je funkcionalne preizkuse in parametriranje izvedel predstavnik proizvajalca. V zvezi s podizvajalcem 2 pa naročnik navaja, da je izvedel vsa funkcionalna preizkušanja v novem stikališču do komandnih omaric transformatorjev ter komandnih omaric nadzornega sistema, prav tako pa je sodeloval pri preizkušanjih, parametriranju strežnika in zagonu sistema.

    Državna revizijska komisija je v tem sklepu že navedla, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni natančno definiral, kakšne izkušnje z nadzornimi sistemi bi moral ponudnik predložiti, zato je potrebno zahtevo naročnika v zvezi s primerljivimi deli razlagati v korist izbranega ponudnika. Prav tako iz obrazložitev odločitev Državne revizijske komisije, ki se sicer nanašajo na sklicevanje na reference tretjih (npr. sklepi št. 018-268/2011, 018-049/2013, 018-181/2013), izhaja, da je mogoče z referenco dokazati usposobljenost le v primeru, če je ponudnik referenčno delo dejansko opravil oziroma da referenca pripada izvajalcu, ki je dela dejansko opravil. Iz predloženih potrdil vlagatelja je sicer mogoče ugotoviti, da je vlagatelj imel sklenjene ustrezne pogodbe za izvajanje del v zvezi z nadzornimi sistemi na transformatorjih T441 in T442, RTP Divača, ta potrdila pa ne dokazujejo, ali je dela dejansko opravil sam ali s podizvajalci oziroma pogodbenimi partnerji. Za razrešitev tega spora ni pomembno, ali sta bila vlagatelj in podizvajalec 1 v pogodbenem razmerju, temveč, ali je podizvajalec 1 dejansko izvedel dela, ki predstavljajo referenčna dela in izpolnjujejo zahtevo naročnika, Državna revizijska komisija ni izvedla predlaganega dokaza vlagatelja, da vpogleda v celotno dokumentacijo naročnika o dobavi in izvedbi nadzornega sistema, saj izhaja že iz navedb zahtevka za revizijo in dokumentacije, ki jo je predložil naročnik, katera dela je izbrani ponudnik, v primeru referenc št. 4 in 5, izvedel. Podizvajalec 1 je v okviru vgradnje nadzornega sistema na transformatorjih T441, T442, oba RTP Divača, opravljal montažna dela (vijačenje omaric, montaža senzorjev, polaganje kablov), ki so povezana tudi s predmetom javnega naročila, kar izhaja iz navedb vlagatelja (str. 9 zahtevka) in predložene dokumentacije naročnika. Iz Dokazila o zanesljivosti objekta z dne 17.5.2011 je razvidno, da je podizvajalec 1 izvajal posamezna dela na tem objektu, saj je poleg ostalih izjav izvajalcev, ki jih morajo predložiti izvajalci v skladu z zakonodajo, predložil tudi izjavo o zaključku del. Iz gradbenega dnevnika je razvidno, da je podizvajalec 1 izvedel razna montažna dela opreme, ki zajemajo namestitev opreme, instalacije in vzpostavitev povezav. Poleg tega je iz dnevnika tudi razvidno, da je podizvajalec 1 sodeloval pri testiranju in pri meritvah, in sicer 10.8.2010 (testiranje), 14.8.2010 (testiranje) in 17.8.2010 (testiranje), 4.10.2010 (pomoč pri meritvah), 6.10.2010 (pomoč pri meritvah), 7.10.2010 (pomoč pri meritvah) in 8.10.2010 (odvzem vzorcev olja). Obe poročili o prevzemu potrjujeta sodelovanje podizvajalca 1 pri montažnih delih in preizkusih oziroma meritvah ter funkcionalnih preizkusih vgrajene opreme in vizualni kontroli. Iz vsebine 2. točke poročila podjetja Siemens o izvedbi montažnih del (ASSEMBLY – REPORT) z dne 8.10.2010, ki je sestavni del poročil o prevzemu, je razvidno, da je montažna dela opravljal podizvajalec 1, saj je pod rubriko »STAFF-CUSTOMER« navedeno ime »ETRA«. Na strani 5 tega poročila pa je razvidna tudi namestitev opreme »Monitoring de.« Areva MS3000 (vse naprave so bile nameščene v skladu z navodili). Nadalje iz obeh dokumentov izhaja, da je bil »ETRA« naročnik izvajalca testiranja olja, prav tako pa se dokumentacija (datum odvzema vzorca ali pa datum poročila testa) sklada s termini gradbenega dnevnika (npr. odvzem vzorca z dne 14.8.2010 oziroma poročilo testa z dne 16.8.2010, odvzem vzorca z dne 17.8.2010, poročilo testa z dne 4.10.2010, odvzem vzorca in poročilo testa z dne 6.10.2010, poročilo testa z dne 7.10.2010, itd.). Nenazadnje je iz Dokazila o zanesljivosti objekta razvidno, da je podizvajalec 1 izbranega ponudnika dne 30.7.2010 izdelal poročilo, ki vsebuje tovarniške prevzemne meritve in merilni list transformatorja.

    Na podlagi spisovne dokumentacije je torej mogoče zaključiti, da je izbrani ponudnik pri referencah pod zaporednima številkama 4 in 5 pridobil oziroma izkazal primerljive izkušnje, ki ustrezajo zahtevi naročnika, saj je izvajal ustrezna montažna dela in sodeloval pri testiranju oziroma meritvah, ki so povezani z nadzornimi sistemi in so tudi predmet tega javnega naročila. Pri tem je potrebno izpostaviti, da je funkcionalne preizkuse in parametriranje nadzornega sistema izvedel predstavnik proizvajalca, zato teh izkušenj ni mogel, v navedenih referenčnih poslih, pridobiti niti vlagatelj. Državna revizijska komisija poudarja, da za potrebe odločitve v tem sporu ni preverjala ustreznosti referenc vlagatelja, ampak je preverjala, ali je naročnik zakonito ugotovil ustreznost referenc izbranega ponudnika. Naštete ugotovitve zato narekujejo zavrnitev navedb vlagatelja, da reference izbranega ponudnika niso ustrezne iz razloga, ker pripadajo vlagatelju. Prav tako pa je treba zavrniti navedbe vlagatelja, da se lahko kot ključna dela, ki lahko izkažejo izkušnje ponudnika z nadzornimi sistemi, štejejo le dela, ki jih je opravil vlagatelj, saj ima zgolj naročnik pravico določiti vsebino referenčne zahteve, pa še to le pred rokom za prejem ponudb.

    Državna revizijska komisija je na podlagi spisovne dokumentacije dovolj razjasnila dejansko stanje za odločitev v tem revizijskem postopku, zato ni izvedla predlaganih dokazov z zaslišanjem priče, določitvijo izvedenca elektroenergetske stroke in vpogledom v celotno dokumentacijo naročnika o dobavi in izvedbi sistema MS3000.

    Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik zakonito priznal referenci izbranega ponudnika št. 4 in 5 kot ustrezni, zato je potrebno, upoštevajoč naročnikovo združitev referenc, upoštevati, da sta ustrezni tudi referenci št. 1 in 2, saj skupaj predstavljajo dve celoviti referenci. Zato je Državna revizijska komisija zavrnila navedbe vlagatelja tudi v tem delu.

    Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelj v zvezi z referencama št. 3 in 6 (upoštevajoč naročnikovo združitev referenc, predstavljata ti referenci eno celovito referenco) zgolj pavšalno navaja oziroma dvomi (9 stran zahtevka za revizijo), da referenci ne zajemata del, ki bi ustrezali zahtevi naročnika. Vlagatelj mora v zahtevku za revizijo, na podlagi 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, določno in konkretizirano navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke, ter predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva izkazuje oziroma dokazuje. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj svojemu trditveno – dokaznem bremenu v tem primeru ni zadostil, saj v zahtevku za revizijo, v zvezi z referencama št. 3 in 6, ni navedel konkretnih dejstev oziroma za svoje navedbe ni predlagal nobenih dokazov. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi določil prvega odstavka 7. člena ter 212. in 215. člena ZPP, v povezavi s 13. členom ZPVPJN, na tem mestu obravnavane vlagateljeve navedbe kot neutemeljene zavrnila.

    Državna revizijska komisija je glede na naštete ugotovitve zaključila, da je naročnik utemeljeno priznal izbranemu ponudniku štiri reference (3 celovite reference in referenco št. 7), ki ustrezajo njegovi zahtevi iz razpisne dokumentacije. Naročnik je potrdil reference, pri katerih je nastopal kot končni uporabnik skladno z razpisno dokumentacijo, vlagatelj pa v tem revizijskem postopku ni uspel izkazati, da so reference izbranega ponudnika in njegovih podizvajalcev neustrezne. Posledično vlagatelj ni uspel izkazati niti, da je naročnik ravnal v neskladju z zakonom in razpisno dokumentacijo, s tem ko je ugotovil sposobnost izbranega ponudnika in njegovo ponudbo označil kot popolno ter mu tudi oddal javno naročilo. Ker Državna revizijska komisija na podlagi navedb vlagatelja ni ugotovila kršitev razpisne dokumentacije in zakona, je zavrnila tudi navedbe vlagatelja, da je naročnik z oddajo javnega naročila izbranemu ponudniku, mimo določil ZJNVETPS, kršil načela enakopravne obravnave ponudnike, zagotavljanja konkurence med ponudniki in transparentnosti.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati, da je naročnik pri oddaji predmetnega javnega naročila izbranemu ponudniku ravnal v neskladju z določili ZJNVETPS in razpisno dokumentacijo, zato je na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 8.4.2014 zavrnila kot neutemeljen.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, oziroma povračilo vplačane takse. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov oziroma povračilo vplačane takse, zavrnila.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Izbrani ponudnik je v svoji vlogi z dne 22.4.2014, ki jo je pripravil po pooblaščencu Odvetniška pisarna Barbara Štraus – Kunaver, Komenskega 12, Ljubljana, zahteval povrnitev stroškov za sestavo izjasnitve izbranega ponudnika v višini 560,00 EUR, povečano za 22 % DDV. Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo odločil, da je vlagatelj dolžan povrniti izbranemu ponudniku stroške v zahtevani višini.

    Izbrani ponudnik se ima, skladno z 11. členom ZPVPJN in drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN, pravico izjasniti o navedbah vlagatelja. Stroške lahko priglasi v skladu s šestim odstavkom 70. člena ZPVPJN, vendar pa je upravičen le do povrnitve potrebnih stroškov (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN).

    Državna revizijska komisija ocenjuje, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, saj je naročnik o zahtevku za revizijo odločil na podlagi spisovne dokumentacije, s katero je razpolagal že pred izjasnitvijo izbranega ponudnika, zato je njegovo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


    V Ljubljani, dne 2.6.2014




    Predsednica senata:
    mag. Mateja Škabar,
    članica Državne revizijske komisije






    Vročiti:
    - Odvetniška družba Vesna Cukrov, Trdinova ulica 4, 1000 Ljubljana
    - Eles, d.o.o., Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana
    - Odvetniška pisarna Barbara Štraus – Kunaver, Komenskega 12, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, 1000 Ljubljana

    Vložiti:
    - v spis zadeve, tu

    Natisni stran