018-111/2014 Zavod za gozdove Slovenije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in Sonje Drozdek Šinko, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup sprejev za označevanje drevja za posek za leto 2014« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba KO-NET d.o.o., Adergas 3, Cerklje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 03.06.2014

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 27.01.2014, pod št. objave JN 1070/2014. Naročnik je dne 13.03.2014 sprejel Odločitev št. 430-10/2014, s katero je predmetno javno naročil oddal v izvedbo družbi ABAKUS TRADING d.o.o., Ljubljanska cesta 24 a, Kranj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi je navedel, da je ponudba izbranega ponudnika popolna in ob upoštevanju meril za izbiro tudi najugodnejša.

Vlagatelj je dne 01.04.2014 zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Naročnik je dodatno obrazložitev izdal dne 04.04.2014.

Zoper odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika je vlagatelj dne 17.04.2014 vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi in ponudbe oceni brez spornega merila, oziroma podredno, da se postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Vlagatelj se strinja z ocenjevanjem ponudb po merilih A (Cena), B (Odpornost na vremenske vplive) in C (Izkoristek podhlajene doze v %). Navaja, da je ponudil sprej, ki ima na podlagi opravljenih naročnikovih testiranj izkazano največjo odpornost na vremenske vplive ter tudi najboljši izkoristek, pri ocenjevanju po merilu D (Izkoristek barve glede na število zarisanih pik iz doze) pa je prejel 15 % slabšo oceno od izbranega ponudnika. Vlagatelj zato dvomi v korektno izvedbo testiranja. Zatrjuje, da je zahteval vpogled v rezultate testiranja, pri čemer poudarja, da je pričakoval, da mu bo omogočen fizičen pregled izrisanih pik. Le na ta način bi namreč lahko preveril, ali je bilo testiranje opravljeno v skladu z vnaprej predvidenim načinom iz razpisne dokumentacije (in sicer »na enako podlago se z vsako dozo na enak način zariše 50 polnih pik premera približno 4 cm«). Vodja javnega naročila mu je pri ogledu pojasnila, da je bilo drevo, na katerem je bilo testiranje izvedeno, odpeljano zaradi sanacije žleda. Predložena je bila le fotografija, iz katere naj bi izhajalo, da je bilo testiranje izvedeno. Vlagatelj meni, da bi moral naročnik vse dokaze in rezultate testiranj hraniti do zaključka postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj navaja, da je njegov dvom o pravilni izvedbi testiranj utemeljen iz naslednjih razlogov: 1. Na fotografiji je več podrtih dreves, med njimi tudi drevo s pikami, ki ne ustrezajo predvidenemu načinu testiranja iz razpisne dokumentacije (in sicer »na enako podlago se z vsako dozo na enak način zariše 50 polnih pik premera približno 4 cm«). 2. Iz položaja dreves in vej, s katerimi je delno prikrito drevo, na katerem naj bi se testiranja izvajala, je razvidno, da so bile pike na drevesu zarisane že pred žledolomom in verjetno izhajajo iz testiranj, opravljenih v predhodnih letih - pike so namreč že močno zbledele. 3. Fotografijo si je ogledalo najmanj 15 ljudi (gozdarski strokovnjaki, kmetje, laiki) in vsi so potrdili, da so bile pike na drevesu narejene pred padcem sosednjih dreves, torej pred žledolomom. 4. Žledolom je bil v času od 01.02.2014 do 06.02.2014, testiranja naj bi bila izvedena od 13.02.2014 do 13.03.2014, zato je mogoče sklepati, da so bila drevesa v tem položaju že pred izvedbo testiranj. 5. Iz fotografije je razvidno tudi, da je dostop do drevesa zelo otežen in nevaren, kar onemogoča testiranje naročnika na način kot izhaja iz razpisne dokumentacije. Vse navedeno kaže na to, da je naročnik s predloženo fotografijo zavajal in s tem prikril dejstvo, da testiranja pod točko D sploh niso bila izvedena in da so bili rezultati prirejeni v korist izbranega ponudnika.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 25.04.2014, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Navaja, da je naročnik pravilno in strokovno vodil postopek. Prav tako ne dvomi v verodostojnost ocenjevanja. Če bi se kdorkoli od potencialnih ponudnikov ne strinjal z merili, oziroma z načinom testiranja vzorcev, je imel možnost in pravico zahtevati, da se jih spremeni, vendar bi moral to storiti še pred potekom roka za oddajo ponudb. Izbrani ponudnik poudarja, da v verodostojnost meritev, ki jih je opravila skupina naročnikovih strokovnjakov, ne dvomi, saj tovrstne meritve opravljajo že vrsto let. Z naročnikovim načinom testiranja vzorcev je vlagatelj seznanjen, saj je bil v preteklosti večkrat zapored izbran kot naročnikov dobavitelj. Vlagatelj nikoli prej ni podvomil v rezultate testiranj, to je storil šele sedaj, ko ni bil izbran. Izbrani ponudnik se ne strinja s predlogom vlagatelja, da bi se iz ocenjevanja izločili rezultati testiranj, ki vlagatelju niso po volji. Navedeno bi bilo v nasprotju z razpisno dokumentacijo, saj naročnik ne more spregledati enega izmed vnaprej določenih meril. Izbrani ponudnik še navaja, da tudi rezultati testiranj, ki jih za vse pomembnejše proizvajalce profesionalnih gozdarskih sprejev opravi nemška neodvisna organizacija KWH (oziroma njen odbor za delo v gozdu in gozdno tehnologijo), potrjujejo pravilnost naročnikovih testiranj. Izbrani ponudnik navaja spletne strani KWH, iz katerih izhajajo rezultati testiranj sprejev, ki sta jih ponudila z vlagateljem. Navaja, da imajo spreji, ki jih je ponudil sam (Waldstein), boljšo odpornost na vremenske vplive kot spreji, ki jih je ponudil izbrani ponudnik (Distein). Tudi pri tehtanju polne in prazne doze, poudarja vlagatelj, ima njegov sprej večji izkoristek (72,7 % izkoristek) kot sprej, ki ga je ponudil izbrani ponudnik ( in ima 71 % izkoristek).

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (dokument št. 430-10/2014, z dne 13.05.2014). Zatrjuje, da vlagateljeva ugotovitev, da testiranje ni bilo izvedeno, ne drži, vlagatelj pa tega tudi ni podprl z nobenim relevantnim dokazom. Navaja, da na fotografiji, ki izkazuje testiranje po spornem merilu, izrisane pike niso zbledele. Da gre za »sveže« izrisane pike, je morda še bolj razvidno iz fotografije testiranja po merilu B. Na tej fotografiji, ki je sestavni del spisovne dokumentacije, je v ozadju predmetna smreka z dobro vidnimi pikami. V kolikor bi izrisane pike izhajale iz testiranj, opravljenih v predhodnih letih, se pike ne bi več poznale, saj bi v tem primeru skorja smreke v večjem delu že odpadla zaradi napada podlubnikov. Iz zapisnika o testiranju, ki je sestavni del ocenjevalnega lista, je razvidno, da je bilo (tudi) testiranje po merilu D izvedeno, v njem so natančno opredeljeni rezultati opravljenih testiranj po vseh merilih. Ni namreč logično, da bi naročnik v razpisni dokumentaciji določil postopek testiranja in rezultate testiranj natančno dokumentiral, ne da bi testiranje tudi dejansko izvedel. Da je bilo testiranje po merilu D izvedeno, in to po žledolomu, izhaja tudi iz izjave zakonitega zastopnika Gozdarskega inštituta Slovenije (v nadaljevanju: GIS) št. 16/8-2014, z dne 24.04.2014, ki je sestavni del dokumentacije. V njej je navedeno, da je bila v času med 10.03.2014 in 12.03.2014 odpeljana tudi smreka, na kateri so bile sveže izrisane pike, ta smreka pa je bila podrta v žledolomu. Priloga te izjave je tudi fotografija z izpisom datuma nastanka fotografije, iz katere se vidi, da je gozdarski kamion dne 10.03.2014 nalagal podrta drevesa, med njimi tudi predmetno smreko. Priloženi sta tudi povečavi te fotografije, iz katerih je razvidno, da so na predmetni smreki zarisane pike testiranja. Navedeno pomeni, da je sporna smreka pred žledolomom še stala. Tudi sicer testiranje ne bi moglo biti izvedeno na stoječi smreki, saj bi naročnik za takšen način potreboval vsaj 15 metrsko lestev, da bi lahko zarisal pike, kar pa je praktično neizvedljivo. Vse navedeno potrjuje tudi izjava, z dne 23.04.2014, ki so jo pod kazensko in materialno odgovornostjo podale osebe M.K, B.V. in F.P, torej osebe, ki so bile zadolžene za pomoč vodji javnega naročila, in so testiranje tudi izvedle. Vse tri osebe so univerzitetni diplomirani inženirji gozdarstva, katerih delovno področje je varstvo in gojenje gozdov, in je kot tako povezano tudi z uporabo sprejev za označevanje drevja za posek. Ti ljudje so v izjavi tudi potrdili, da so testiranje po merilu D izvedli dne 04.03.2014, in sicer po postopku iz razpisne dokumentacije. Iz navedene izjave tudi izhaja, da je predmetna smreka padla v letošnjem žledolomu, kar je razvidno tudi po izgledu smreke. Njena skorja bi namreč, v kolikor bi bila smreka podrta v predhodnih letih, že v večjem delu odpadla iz debla zaradi napada smrekovih podlubnikov. Tudi iz dvignjenega dela koreninskega sistema, ki je še bogato ovešeno s prstjo, je razvidno, da je bilo drevo podrto nedavno. Naročnik še navaja, da vlagatelj izkorišča dejstvo, da je GIS zaradi sanacije žledoloma in zaradi nevarnosti namnožitve podlubnikov v času med 10.03.2014 in 12.03.2014 izvedel odvoz podrtih dreves, med njimi tudi smreke, ki je bila predmet izvedenih testiranj. Naročnik še pojasnjuje, da so bila ostala testiranja izvedena na stoječih drevesih in so v gozdu še vedno vidna. Naročnik zatrjuje, da tudi ni mogel vplivati na dejstvo, da je bila smreka zaradi izpolnitve zakonskih obveznosti s strani GIS že odpeljana, saj ne razpolaga z lastnim gozdom. V konkretnem primeru je naročnik (enako kot v preteklih letih) izvedel testiranja na drevesih v gozdu, katerih upravljalec je GIS. Slednji pa je, skladno s 30. členom Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93 s spremembami), kot upravljalec zadolžen za odvoz podrtih iglavcev. Naročnik zaključuje z navedbo, da je bil vlagatelj nekaj let zapored izbran kot najugodnejši ponudnik, pa nikoli ni oporekal izvedenim testiranjem, poleg tega vlagatelj ni omenil, da je bil izbrani ponudnik izbran tudi iz razloga, ker je ponudil najnižjo ceno (merilo A).


Naročnik je z vlogo, z dne 13.05.2014, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 02.06.2014 (ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 03.06.2014), opredelil do naročnikovih navedb. Navaja, da je njegova ponudba po merilih A, B in C prejela največ točk (87,73 točk), ponudba izbranega ponudnika pa 86,68 točk. Vlagatelj ponovno poudarja, da naročnik ne razpolaga z dokazi o izvedbi testiranj in da se naročnik do njegovih očitkov o nelogičnih rezultatih testiranja ni opredelil, temveč se v zvezi s tem opira celo na rezultate testiranj Odbora za gozdarstvo iz Nemčije. Ti rezultati so brezpredmetni, saj je naročnik v obravnavanem primeru sam predpisal način in vrsto testiranj ponujenih pršil. Navaja, da tudi naročnikovo sklicevanje na sanacijo žledoloma ne vzdrži resne presoje. Po navedbi naročnika so njegovi strokovnjaki testiranje po spornem merilu izvedli dne 04.03.2014, to je cca. mesec dni po žledolomu. Vlagatelj še navaja, da v zahtevku za revizijo ni zatrjeval, da je bilo drevo na fotografiji podrto pred več leti, pač pa da so bile pike zarisane že pred žledolomom in verjetno izhajajo iz testiranj, ki so bila izvedena v predhodnih letih. Dostop do predmetnega drevesa je otežen in nevaren, drevo je delno prekrito z vejevjem, kar onemogoča izvedbo testiranj na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji. Testiranje po spornem merilu prav tako ni vezano na drevo. Naročnik bi namreč za takšen test lahko uporabil katerokoli podlago - desko, pano, vezano ploščo, beton, asfalt, karton itd. Za enega ponudnika bi potreboval približno pol kvadratnega metra in tako s hrambo rezultatov ne bi bilo težav. Vlagatelj še navaja, da so bila testiranja pod točko B korektno izvedena, saj se je preverjala lastnost barve na suhi in mokri skorje smreke in bukve. Vlagatelj zatrjuje, da testiranje po merilu D ne zagotavlja zarisa potrebnega števila enako velikih pik, saj je drevo težko dostopno, delno prekrito z vejami, pod njim so vkleščena druga drevesa, kar predstavlja veliko nevarnost. Naročnik naj bi po spornem merilu testiral tri vzorce - torej bi moral zarisati 150 pik, kar pa iz edinega dokaza (fotografija) ni razvidno. Vlagatelj se na koncu še sprašuje, zakaj je predstavnik naročnika na Urad Republike Slovenije za kemikalije že 17.02.2014 odnesel dokumentacijo vlagatelja in izbranega ponudnika, čeprav je bil po merilu D testiran tudi vzorec tretjega ponudnika (družbe Mitol d.d.).

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru se vlagatelj ne strinja z oceno ponudb po enem izmed štirih meril za izbiro najugodnejšega ponudnika - to je po merilu D (Izkoristek barve glede na število zarisanih pik iz doze). Zatrjuje, da se z materialnimi dokazi o opravljenih testiranjih po navedenem merilu ni mogel seznaniti, zato meni, da testiranja sploh niso bila opravljena, oziroma da so rezultati ocenjevanja prirejeni v korist izbranega ponudnika.

Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) obravnava merila za izbiro najugodnejše ponudbe v četrtem poglavju. V zvezi z določitvijo meril za izbiro najugodnejše ponudbe je v 48. členu ZJN-2 med drugim tudi določeno, da mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in ovrednotena (peti odstavek 48. člena ZJN-2). Zapoved, da se pri ocenjevanju ponudb uporabijo le tista merila, ki so bila objavljena, na način kot so bila opisana in ovrednotena, je namenjena predvsem objektivnem ocenjevanju ponudb po vnaprej znanih principih, saj tako naročnik le-teh ne more (naknadno) prilagajati določenemu ponudniku.

Eden izmed pomembnih elementov, ki ga mora naročnik upoštevati v postopku ocenjevanja ponudb, je element medsebojne primerljivosti ponudb na podlagi posameznih parametrov (meril), s katerimi so ponudbe ocenjene. Iz samega vrednotenja ponudb mora biti torej razvidno, zakaj in na kakšen način je naročnik nekemu segmentu ponudbe na podlagi posameznega parametra (merila) dodelil določeno število točk, oziroma zakaj ponudba v merjeni enoti ni prejela vseh možnih in vnaprej predvidenih točk. Le na ta način bo naročnik ravnal tudi v skladu z načeloma enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) in transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2).

Naročnik je z obravnavanim javnim razpisom napovedal, da bo ponudbe vrednotil na podlagi štirih meril za izbiro najugodnejše ponudbe. Čeprav je med strankama v tem postopku sporno le ocenjevanje po enem izmed njih (po merilu D - Izkoristek barve glede na število zarisanih pik iz doze), je Državna revizijska komisija, zaradi konsistentnejše obrazložitve in zlasti tudi zaradi povezave med tretjim in četrtim merilom, navedla in predstavila vsa štiri merila.

Naročnik je v 2. poglavju razpisne dokumentacije (Pogoji in merila za izbiro ponudbe) navedel, da bo pri izbiri najugodnejše ponudbe upošteval naslednja merila in način njihove uporabe:

»A) CENA .................................................................................................................. 65 točk
B) ODPORNOST BARVE NA VREMENSKE VPLIVE ………………………………. 20 točk
C) MOŽNOST IZKORISTKA PODHLAJENE DOZE ................................................ 5 točk
D) IZKORISTEK BARVE GLEDE NA ŠTEVILO ZARISANIH PIK IZ DOZE ……...10 točk

A) CENA

Pri ceni ugotavljamo skupno ponudbeno vrednost. Cenovno najugodnejša ponudba prejme 65 točk, druge ponudbe pa proporcionalno, ustrezno manjše število točk, in sicer glede na odstotno odstopanje ponujene cene od cene najugodnejšega ponudnika.

B) ODPORNOST BARVE NA VREMENSKE VPLIVE

Maksimalno možno število točk je 20. Točkovanje bo potekalo po naslednji tabeli:a


Mokra podlaga Suha podlaga Mokra podlaga Suha podlaga
Skorja bukve Skorja bukve Skorja smreke Skorja smreke

Spiranje barve: BX1 BX5 SX1 SX5

Vidnost barve: BX2 BX6 SX2 SX6

Vidnost barve
po spiranju: BX3 BX7 SX3 SX7

Oprijem barve: BX4 BX8 SX4 SX8

Vsaka kombinacija bo ocenjena s številko 0, 2 ali 4 (0 = neustrezno, 2 = dobro, 4 = zelo dobro). Skupna ocena bo seštevek vseh osmih vrednosti. Maksimalna možna vrednost je 64 in prinese 20 točk. Doze ponudnikov, ki bodo pri katerikoli kombinaciji ocenjene kot neustrezne, bodo izločene iz nadaljnjega postopka ocenjevanja. Drugi ponudniki bodo prejeli točke glede na ustrezno odstotno vrednost.

C) MOŽNOST IZKORISTKA PODHLAJENE DOZE

Doze, ki niso bile pod točko B ocenjene kot neustrezne ponudbe, se za 24 ur izpostavijo temperaturi –14°C. Doze se po 24 urah stehta na 1 g natančno in se jih izprazni, kolikor je to mogoče. Po praznjenju se jih ponovno stehta na 1 g natančno in se izračuna razliko. Razlika se primerja z deklarirano vsebino in se izračuna delež izkoristka doze. Te deleže se primerja med seboj in delež, ki bo imel najvišji izkoristek, dobi 5 točk, ostali pa proporcionalno manj. Doze, ki bodo imele izkoristek manjši od 60 % bodo izločene iz postopka ocenjevanja kot neustrezne ponudbe.

D) IZKORISTEK BARVE GLEDE NA ŠTEVILO ZARISANIH PIK IZ DOZE

Doze, ki niso bile pod točkami B in C ocenjene kot neustrezne ponudbe, se stehta na 1 g natančno. Na enako podlago se z vsako dozo na enak način zariše 50 polnih pik premera približno 4 cm. Potem se doze ponovno stehta na 1 g natančno in izračuna razliko v teži doze pred in po risanju pik. Iz tako izračunane razlike se izračuna povprečna poraba barve na piko. Iz povprečne porabe barve za eno piko in iz razlike v teži polne in prazne doze, pridobljene pri točki C (Možnost izkoristka podhlajene doze), se izračuna število pik, ki jih je z izračunano porabo barve za eno piko možno zarisati z barvo v eni dozi. Doza, iz katere se po opisani metodi zariše največ pik, dobi 10 točk, druge proporcionalno manj.«

Iz citiranega načina uporabe merila D je mogoče razbrati, da bo največ točk (10 točk od skupaj 100 možnih točk po vseh štirih merilih skupaj) prejel tisti ponudnik, za čigar pršilo se bo (po opravljenem postopku, ki je vnaprej opisan v razpisni dokumentaciji) izkazalo, da se lahko z njim zariše največ polnih pik premera približno 4 cm. Za vse ostale ponudnike je naročnik predvidel prejem proporcionalno manjšega števila točk. Naročnik je pri tem natančno opisal (dokaj zapleten in nekonvencialen) postopek, ki ga bo uporabil pri ocenjevanju. Oblikovanja merila Državna revizijska komisija v tej fazi postopka ne more več presojati (ker ji to prepoveduje določilo četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN), lahko pa preveri, ali je bilo ocenjevanje izvedeno v skladu z vnaprej predvidenim načinom iz razpisne dokumentacije. Kot je napovedal naročnik, se bodo v ocenjevanje po tem merilu uvrstili (le) tisti ponudniki, ki niso bili predhodno izločeni že po merilih B in C (pri merilu B niso smeli prejeti niti ene neustrezne ocene v nobeni izmed šestnajstih kombinacij, pri merilu C pa so morali izkazati vsaj 60 % izkoristek podhlajenega pršila). Naročnik je napovedal, da bo vzorec pršila najprej stehtal na 1 g natančno in na enako podlago zarisal 50 polnih pik premera približno 4 cm. Potem bo pršilo ponovno stehtal na 1 g natančno in na podlagi razlike v teži pršila (pred in po risanju pik) ugotovil povprečno porabo barve na 1 piko. Z navedenimi podatki in s pomočjo podatkov, ki izkazujejo razlike v teži praznih in polnih pršil (ki jih bo pridobil pri ocenjevanju ponudb pri merilu C), bo izračunal, koliko pik je mogoče izrisati s posameznim pršilom. Tisti ponudnik, čigar pršilo bo na ta način izkazalo izris največjega števila pik bo prejel 10 točk, ostali ponudniki pa proporcionalno manj točk.

Iz Odstopljene dokumentacije (Ocenjevalni list ponudb - ocenjevanje ponudb za spreje za označevanje drevja) je razvidno, da je naročnik pri ocenjevanju po spornem merilu ravnal v skladu z vnaprej predvidenim postopkom iz razpisne dokumentacije. V ocenjevanje so se uvrstili trije ponudniki (izbrani ponudnik, vlagatelj in ponudnik Mitol d.d.). Iz preglednic je razvidno, da znašata teži pršila ponujenega vzorca 453g pred začetkom testiranja in 439 g po izrisu petdesetih pik (pri izbranem ponudniku), 462 g pred začetkom testiranja in 445 g po izrisu petdesetih pik (pri vlagatelju) in 458 g pred začetkom testiranja in 438 po izrisu petdesetih pik (pri tretjem ponudniku). Naročnik je tako izračunal, da znaša povprečna poraba pršila na eno piko pri izbranem ponudniku 0,28 g, pri vlagatelju 0,34 g in pri tretjem ponudniku 0,40 g. Naročnik je nato razlike v teži med polnim in praznim pršilom, ki znaša pri izbranem ponudniku 335 g, pri vlagatelju 349 g, in pri družbi Mitol d.d. 333 g (navedeni podatki so, kot že izhaja iz te obrazložitve, služili tudi ocenjevanju ponudb po merilu C) delil z rezultati o povprečni porabi pršila na eno piko. Na podlagi teh izračunov je dobil končne rezultate (to je podatke o številu pik, ki jih je mogoče izrisati iz prejetih pršil), in sicer: s pršilom izbranega ponudnika je mogoče izrisati 1196 pik, z vlagateljevim pršilom 1026 pik in s pršilom tretjega ponudnika 833 pik. Izbrani ponudnik je zato prejel najvišje možno število točk (10 točk), vlagatelj 8,58 točk, tretji ponudnik pa 6,96 točk. Državna revizijska komisija je preverila rezultate ocenjevanja in ugotovila, da so pravilni. Predstavljeni rezultati so navedeni tudi na vzorcih pršil, ki so sestavni del dokumentacije o javnem naročilu.

Naročnik v razpisni dokumentaciji res ni navedel, da bodo pike izrisane na deblo (podrtega) drevesa. Navedeno pomeni, da bi lahko, kot navaja tudi vlagatelj, v zvezi s tem, poleg debla podrtega drevesa, uporabil katerokoli drugo podlago (tudi desko, vezano ploščo, pano, beton, asfalt, karton itd.). Ker pa bo naročnik razpisana pršila uporabljal za označevanja drevja, je vendarle smiselno in logično, da je v postopku izrisa pik uporabil prav deblo drevesa.

Da je bilo testiranje vzorcev po zgoraj navedenem postopku dejansko izvedeno (in sicer dne 04.03.2014), je razvidno iz izjave, ki so jo (pod kazensko in materialno odgovornostjo) podale tri osebe, ki so testiranje tudi izvedle. V odstopljeni dokumentaciji se nahajajo tudi fotografije smreke, na kateri je bilo testiranje izvedeno. Naročnik je prepričljivo pojasnil, da gre za smreko, ki je padla v letošnjem žledolomu, kar je razvidno tudi iz samega izgleda debla. V kolikor bi bila smreka podrta v enem izmed predhodnih let (kot trdi vlagatelj), bi njena skorja že v večjem delu odpadla iz debla zaradi smrekovih podlubnikov, ki jim sveže poškodovane smreke predstavljajo prostor za razmnoževanje in hranjenje. Tudi iz dvignjenega koreninskega sistema smreke, ki je še bogato ovešeno s prstjo, je razvidno, da je bilo drevo, ki je bilo uporabljeno pri testiranju, nedavno podrto. Testiranje tudi ni moglo biti izvedeno pred žledolomom (torej na še stoječi smreki), saj bi bilo to, glede na predviden način testiranja (»na enako podlago se z vsako dozo na enak način zariše 50 polnih pik premera približno 4 cm«), kot je razviden tudi iz fotografije, nemogoče. Za takšen način testiranja bi namreč naročnik (kot je navedel) potreboval lestev, ki je dolga vsaj 15 metrov, kar pa je praktično neizvedljivo. Trditev vlagatelja, da naj bi pike na fotografiji obledele, izvira morda iz nekakovostne kopije fotografije, s katero razpolaga vlagatelj (vlagatelj je fotografijo prejel ob vpogledu v rezultate testiranj, ki je bil izveden dne 16.04.2014). Na (enaki) fotografiji, ki se nahaja v odstopljeni dokumentaciji, so namreč izrisane pike razločno vidne. Da gre za nedavno izrisane pike, je prav tako razvidno iz fotografije testiranja po merilu B, ki je sestavni del dokumentacije in na kateri se nahaja tudi smreka z dobro vidnimi (»novimi«) pikami. V odstopljeno dokumentacijo je priložena tudi izjava direktorja GIS (dokument št. 16/8-2014, z dne 24.04.2014), ki ravno tako potrjuje, da je bilo testiranje po merilu D dejansko izvedeno, in to v času po žledolomu v Sloveniji. Iz izjave izhaja, da je bila v času od 10.03.2014 do 12.03.2014, zaradi sanacije po žledolomu v februarju 2014, odpeljana tudi smreka, na kateri so bile sveže izrisane pike in da je bila ta smreka podrta v žledolomu v februarju 2014. Priloga te izjave je fotografija z izpisom datuma nastanka fotografije (10.03.2014), iz katere je razvidno, da je kamion tega dne nalagal podrta drevesa, med njimi tudi predmetno smreko (na povečavi te fotografije so razvidne tudi izrisane pike).

Vlagatelj tudi zatrjuje, da je naročnikov predstavnik dne 17.02.2014 (torej pred opravljenim ocenjevanjem ponudb) na Urad Republike Slovenije za kemikalije odnesel le dokumentacijo (varnostne liste) vlagatelja in izbranega ponudnika, in ne tudi dokumentacije tretjega sodelujočega ponudnika. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni napovedal, kdaj, kje in kako (oziroma če sploh) bo preveril varnostne liste ponujenih pršil. Ker se je ponudba (tretjega) ponudnika Mitol d.d., kot že izhaja iz te obrazložitve, uvrstila šele na tretje mesto, pa je naveden očitek tudi sicer brezpredmeten.

Državna revizijska komisija še pripominja, da se je ponudba izbranega ponudnika uvrstila na prvo mesto iz razloga, ker je prejela najvišje skupno število točk po vseh štirih merilih za izbiro najugodnejšega ponudnika. K izbiri ponudbe izbranega ponudnika je, poleg višje ocene, ki jo je prejel po spornem merilu D, pripomogla tudi najugodnejša ponujena cena, vlagatelj pa tudi sicer na več mestih v zahtevku za revizijo navaja, da je sporno zgolj in samo ocenjevanje po merilu D.

Ob upoštevanju navedenega je potrebno ugotoviti, da je bilo ocenjevanje po merilu D dejansko izvedeno po žledolomu. Ocenjevanje po spornem merilu temelji na vnaprej predvidenem postopku iz razpisne dokumentacije, oziroma na objektivnih dejstvih, ki niso bila vezana na subjektivno presojo naročnika. Poleg tega celotno naročnikovo ravnanje v ničemer ne kaže, da je bil njegov namen zavestno dajati prednost izbranemu ponudniku. Nasprotno, iz pregleda spisovne dokumentacije je mogoče zaključiti, da je naročnik ponudbe ocenjeval točno po vnaprej predvidenem postopku, nepristransko in v dobri veri. Čeprav naročnik s smreko z izrisanimi pikami dejansko ne razpolaga več (česar ni mogoče pripisati njegovi krivdi), pa je iz odstopljene dokumentacije razviden objektivno preverljiv in transparentno voden postopek ocenjevanja po merilu D, ki temelji na vnaprej pripravljeni razpisni dokumentaciji.

Ob upoštevanju vseh zapisanih ugotovitev je Državna revizijska komisija, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 03.06.2014



predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:

- Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, Ljubljana
- KO-NET d.o.o., Adergas 3, Cerklje
- ABAKUS TRADING d.o.o., Ljubljanska cesta 24 a, Kranj
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana



Vložiti:

- v spis zadeve, tu

Natisni stran