018-071/2014 Splošna bolnišnica Novo Mesto

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem., v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek-Šinko, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Kabina za pletizmografijo«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Schiller, d.o.o., Stepišnikova 12a, Slovenska Bistrica, ki ga zastopa Odvetniška družba Ternik&Veltruski, o.p., d.o.o., Mariborska cesta 30a, Radlje ob Dravi (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Novo Mesto, Šmihelska cesta 1, Novo Mesto (v nadaljevanju: naročnik), dne 29.5.2014

odločila:

1. Vlagateljeva zahteva za izločitev strokovnjaka doc. dr. M.F., dr. med. se zavrne.

2. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

3. Vlagatelju se na njegov račun vrne preostali znesek založenega predujma za izvedbo dokaza s strokovnjakom v višini 119,53 EUR.

4. Naročniku se na njegov račun vrne preostali znesek založenega predujma za izvedbo dokaza s strokovnjakom v višini 119,53 EUR.

5. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 24.1.2014, pod št. objave JN993/2014. Naročnik je z dokumentom »Obvestilo ponudnikom o oddaji javnega naročila« z dne 24.2.2014 obvestil sodelujoča ponudnika, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku Pulmodata, d.o.o., Balantičeva 11, Mengeš (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve izhaja, da se je popolna ponudba izbranega ponudnika glede na merilo (najnižja ponudbena cena) uvrstila na prvo mesto, naročnik pa popolnosti ponudbe vlagatelja ni preverjal.

Vlagatelj je z vlogo z dne 7.3.2014 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem primarno predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila ter oddajo javnega naročila vlagatelju, podredno pa razveljavitev javnega razpisa in ponovno izvedbo javnega razpisa. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik izkazal tehnično sposobnost za izvedbo predmeta javnega naročila šele v dopolnitvi ponudbe, ki pa je bila nedopustna. Izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil zahtevanih referenčnih izjav, ampak je te predložil šele naknadno na poziv naročnika. Do poteka roka za predložitev ponudb iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika ni izhajalo vsebinsko izpolnjevanje referenčnega pogoja, kot ga izkazuje naknadno predloženo referenčno dokazilo, zato bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da bi naročnik moral izločiti ponudbo izbranega ponudnika tudi zato, ker je izbrani ponudnik ponudil opremo, ki ne izpolnjuje vseh tehničnih zahtev naročnika oziroma ker predložena ponudbena dokumentacija ne dokazuje izpolnjevanja vseh zahtev naročnika. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da kabina za pletizmografijo omogoča merjenje rezistence v dihalnih poteh v kabini in izven kabine ROCC, RAW. V skladu z dodatnim pojasnilom naročnika, objavljenim na Portalu javnih naročil, so ponudniki morali ponuditi kabino za pletizmografijo, ki bo zagotavljala tudi, da bo izmerjena rezistenca na podlagi posameznega diha v Body-u samodejno upoštevala BTPS (body temperature and pressure, saturated) korekcijo. Izbrani ponudnik je tehnične specifikacije ponujene opreme dokazoval s tehnično specifikacijo oz. Izjavo z dne 10.2.2014 in prospektno dokumentacijo proizvajalca CareFusion. Ne iz izjave in ne iz prospektne dokumentacije ne izhaja, da ponujena oprema zagotavlja, da bo izmerjena rezistenca na podlagi posameznega diha v Body-u samodejno upoštevala BTPS korekcijo, zato bi naročnik moral zaključiti, da ponujena oprema ne izpolnjuje zahtevanega pogoja. Poleg tega iz uradne spletne strani proizvajalca Ganshorn razvidno, da je Ganshorn edini proizvajalec na svetu, katerega proizvod to omogoča. Vlagatelj še navaja, da je sam predložil popolno ponudbo.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 14.3.2014 izjasnil o revizijskih navedbah. Pojasnjuje, da referenčna izjava uporabnika SB Izola, katero je ponudbi pozabil predložiti, nima večjega pomena, ker je bila v ponudbi predložena ustrezna referenčna izjava ZD Celje (naročnik jo je ocenil kot neustrezno, opomba Državne revizijske komisije). Glede očitkov o neustreznosti ponujene opreme izbrani ponudnik pojasnjuje, da je BTPS korekcija nekaj popolnoma osnovnega in jo uporablja vsak pulmološki aparat. BTPS korekcijo programi različno obdelujejo in prikazujejo znotraj računalniških programov. Ponujeni izdelek ima ASC (Automatische Schleifen Calculation), kar pomeni, da je programsko izvedena kompenzacija za vsak dih posebej pri merjenju rezistence. Izbrani ponudnik je predložil izjavo proizvajalca ponujene opreme ter slikovno gradivo, posneto dne 12.3.2014 pri enem izmed uporabnikov.

Naročnik je s sklepom z dne 17.3.2014 zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Naročnik zavrača očitek vlagatelja, da je nezakonito pozval izbranega ponudnika na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe. Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil Seznam referenc naročnikov (OBR-14a), iz katerega izhaja, da se ponujena oprema že ob oddaji ponudbe uporablja v vsaj 2 univerzitetnih kliničnih centrih in 2 centrih sekundarnega nivoja, in tri (ustrezne) referenčne izjave uporabnikov. Ker je izbrani ponudnik obravnavano zahtevo v trenutku poteka roka za predložitev ponudb vsebinsko že izpolnjeval, in je bilo to tudi iz ponudbe že razvidno, je naročnik izbranega ponudnika pozval k dostavi še vsaj ene referenčne izjave. Naročnik nadalje pojasnjuje, da iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika res ni razvidno, da ponujena oprema izpolnjuje zahteve glede merjenja rezistence v dihalnih poteh, vendar je ta podatek naročnik pridobil že v predrazpisni fazi – fazi analize trga, zato izbranega ponudnika ni pozval k dodatnim pojasnilom. Iz dokumentacije proizvajalca ponujene opreme je razvidno, da ponujena oprema razpolaga z enako software opremo kot model MasterScren Pneumo, kateri ima software opremo SenrtySuite V2.9. Iz priročnika za to programsko opremo je razvidno, da programska oprema omogoča, da izmerjena rezistenca na podlagi posameznega diha v Body-u upošteva BTPS korekcijo preko funkcije ASC. Glede navedb, da je proizvajalec Ganshorn edini proizvajalec na svetu, ki izpolnjuje zahteve razpisne dokumentacije, naročnik pojasnjuje, da v kolikor v predrazpisni fazi ne bi pridobil podatka, da oprema vsaj dveh proizvajalcev izpolnjuje njegove zahteve, takšne zahteve ne bi postavil, saj bi bila diskriminatorna.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 20.3.2014 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 26.3.2014 opredelil do navedb naročnika. Vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da funkcija ASC še ne dokazuje, da ponujena oprema izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije, ampak potrdi zgolj, da je ponujen sistem sposoben izvesti BTPS korekcijo, ne pa tudi, da izvaja korekcijo BTPS ob vsakokratnem dihu in da je korekcija BTPS narejena na osnovi podatkov o temperaturi in vlažnosti respiratornega plina, pridobljenih ob vsakokratnem dihu.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da je za ugotovitev oziroma presojo nekaterih dejstev v zvezi z lastnostmi ponujene kabine za pletizmografijo potrebno strokovno znanje, s katerim sama ne razpolaga, zato je s sklepom 018-71/2014-4 z dne 8.4.2014, na podlagi 34. in prvega odstavka 36. člena ZPVPJN, odredila pridobitev strokovnega mnenja, za izdelavo katerega je določila doc. dr. M.F., dr. med. (v nadaljevanju: strokovnjak), naročniku in vlagatelju pa naložila založitev predujma za pridobitev strokovnega mnenja.

Naročnik in vlagatelj sta Državni revizijski komisiji posredovala potrdilo o plačilu predujma. Vlagatelj je z vlogo z dne 14.4.2014 predlagal razrešitev imenovanega strokovnjaka in določitev strokovnjaka iz drugega strokovnega področja. Navaja, da je vprašanje lastnosti ponujenega blaga tehnične narave, zato je potreben strokovnjak s področja biomedicinske elektronike in ne s področja medicine. Podredno vlagatelj zahteva izločitev strokovnjaka, ker so na strani strokovnjaka podane okoliščine, ki vzbujajo dvom v njegovo nepristranskost. Imenovani strokovnjak je namreč direktor Klinike Golnik, katere laboratorij je opremljen izključno z aparati proizvajalca CareFusion, katere je zagotovil izbrani ponudnik.

Strokovno mnenje je Državna revizijska komisija prejela dne 12.5.2014 in ga posredovala vlagatelju, naročniku in izbranemu ponudniku. Slednja se do strokovnega mnenja nista opredelila.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 20.5.2014 opredelil do strokovnega mnenja. Navaja, da iz strokovnega mnenja in izjave proizvajalca izhaja, da ponujena oprema izvaja BTPS korekcijo preko ATP (Ambient Temperature Pressure) algoritma. Ta korekcija pa temelji na merjenju temperature okolice in ne na merjenju temperature respiratornega plina vsakokratnega diha, kar je bila zahteva razpisne dokumentacije. Ker strokovno mnenje ne daje odgovora, ali ponujeni aparat to omogoča, je dejansko stanje ostalo neraziskano. Vztraja pri svojem predlogu, da se postavi strokovnjaka s področja biomedicinske elektronike, podredno pa predlaga, da strokovnjak svoje mnenje dopolni.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika ter ob upoštevanju pridobljenega strokovnega mnenja in pripomb nanj je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej presojala formalne pomisleke vlagatelja v zvezi s pridobitvijo strokovnega mnenja. Vlagatelj je predlagal razrešitev postavljenega strokovnjaka in imenovanje strokovnjaka z drugega področja, ker po mnenju vlagatelja za razrešitev spornega vprašanja ni ustrezen strokovnjak s področja neinvazivne pljučne diagnostike oz. s področja medicine, ampak je potreben strokovnjak s področja biomedicinske elektronike. Državna revizijska komisija, ne da bi se opredeljevala ali bi bil ustrezen tudi strokovnjak s področja biomedicinske elektronike, ocenjuje, da lahko tudi strokovnjak s področja pljučne diagnostike poda strokovno mnenje, ali ponujena oprema omogoča BTPS korekcijo pri posameznem dihu. Strokovnjak s področja medicine je namreč tisti, ki interpretira pridobljene rezultate, zato mora vedeti, ali naprava omogoča samodejno BTPS korekcijo ali pa mora pri analizi pridobljenih podatkov sam upoštevati (izračunati) BTPS korekcijo. V kolikor pa vlagatelj s postavljenim predlogom meri na izločitev strokovnjaka zaradi pomanjkanja (ustrezne) strokovnosti, potem je potrebno poudariti, da dvom v strokovnost strokovnjaka v skladu s predpisi ne predstavlja izločitvenega razloga.

Podredno je vlagatelj zahteval izločitev postavljenega strokovnjaka, ker je zaradi okoliščin na strani strokovnjaka omajano zaupanje vlagatelja v nepristransko delo strokovnjaka. ZPVPJN v 66. člena ureja izločitev predsednika, člana in uslužbenca Državne revizijske komisije, pri čemer določa, da navedeni ne morejo odločati ali sodelovati pri odločanju o zadevah v taksativno določenih okoliščinah ali pa če so izpolnjeni drugi izločitveni razlogi, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek. Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) določa, da sodnik oz. izvedenec (prvi odstavek 247. člena ZPP v povezavi z 70. členom ZPP) ne more sodelovati pri odločanju v konkretnem sporu v taksativno naštetih okoliščinah (izločitveni razlogi, 1. do 5. točka 70. člena ZPP) ali če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti (odklonitveni razlog, 6. točka 70. člena ZPP). Upoštevaje pravno literaturo in sodno prakso je potrebno pri odklonitvenem razlogu ocenjevati, ali so podane okoliščine, ki pri razumnem človeku lahko ustvarijo objektivno upravičen dvom o nepristranskosti.

Vlagatelj zahteva izločitev postavljenega strokovnjaka, ker je strokovnjak direktor Klinike Golnik, ki je opremljena z izdelki proizvajalca CareFusion, katere je zagotovil izbrani ponudnik. Takšno dejansko stanje je mogoče subsumirati le pod odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP (in ne pod ostale taksativno naštete razloge za izločitev določene v 66. členu ZPVPJN in v 1. do 5. točki 70. člena ZPP). Vendar pa Državna revizijska komisija ocenjuje, da zgolj dejstvo, da izbrani ponudnik prodaja izdelke proizvajalca CareFusion Kliniki Golnik, katere direktor je strokovnjak, še ne predstavlja okoliščine, ki bi pri razumnemu človeku vzbujala upravičen dvom v nepristranskost izločevanega strokovnjaka. Razloga za izločitev ne predstavlja že zgolj poznavanje katere izmed strank oziroma njihovih proizvodov, temveč mora biti zato podana višja stopnja razmerja (npr. gospodarska odvisnost od stranke). Zagotavljanje opreme s strani izbranega ponudnika tako še ne predpostavlja (še manj pa dokazuje) odvisnosti ali povezanosti strokovnjaka z izbranim ponudnikom ali celo zaključka, da obstoji dvom v njegovo nepristranskost. Poleg tega je postavljeni strokovnjak podal Izjavo z dne 9.5.2014, iz katere izhaja, da je Klinika Golnik opremljena tudi z izdelki, katerih dobavitelj je vlagatelj. Drugih dejstev, ki bi kazala na nepristranskost strokovnjaka, vlagatelj ni zatrjeval, zato po oceni Državne revizijske komisije izločitveni razlogi niso izkazani. Posledično je Državna revizijska komisija zahtevo za izločitev strokovnjaka zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

V konkretnem primeru je med strankama sporno ravnanje naročnika pri presoji popolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj najprej zatrjuje, da je bil naročnikov poziv izbranemu ponudniku k dopolnitvi njegove ponudbe nezakonit, ker naj bi bile pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika vsebinske in ne le zgolj formalne, zaradi česar bi naročnik moral ponudbo izbranega ponudnika takoj izločiti iz postopka oddaje javnega naročila kot nepopolno.

Popolna ponudba je ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Formalno nepopolna ponudba je tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Nepravilna ponudba je tista ponudba, ki (med drugim) ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), neprimerna pa je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Dopustne dopolnitve ponudb ureja 78. člen ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v primeru, ko ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji (točka B.II.2.12.13) določil, da bo priznal tehnično in kadrovsko sposobnost ponudniku, če ponujeno opremo uporabljajo v vsaj 2 primerljivih centrih sekundarnega nivoja in v 2 univerzitetnih kliničnih centrih v RS ali EU. Kot dokazilo za izpolnjevanje navedenega pogoja so ponudniki morali v OBR 14a - »Seznam referenc naročnikov« navesti uporabnike ponujene opreme ter predložiti potrjene OBR 14b – »Referenčna izjava naročnika« za uporabnike navedene v OBR 14a. Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je izbrani ponudnik v OBR 14a - »Seznam referenc naročnikov« navedel osem uporabnikov, med drugim tudi uporabnika SB Izola. Izbrani ponudnik je v ponudbo predložil štiri OBR 14b – »Referenčna izjava naročnika«. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da naročnik predloženega referenčnega potrdila uporabnika ZD Celje ni štel za ustreznega (ker ZD Celje naj ne bi bil center sekundarnega nivoja), zato je izbranega ponudnika pozval na predložitev manjkajočih dokazil (dopis št. 16-40/13 z dne 19.2.2013), kar je izbrani ponudnik v za-to določenem roku storil in dopolnil ponudbo z referenčno izjavo naročnika SB Izola.

Upoštevaje, da v konkretnem primeru ni sporna (ne)ustreznost referenčnega potrdila ZD Celje, se Državna revizijska komisija ni opredeljevala do navedb izbranega ponudnika o ustreznosti referenčnega potrdila ZD Celje, ampak je sledila naročniku, da je izbrani ponudnik namesto štirih ustreznih potrjenih referenčnih potrdil uporabnikov predložil zgolj tri. Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da je nepredložitev zadostnega števila referenčnih potrdil v konkretnem primeru mogoče opredeliti kot takšno pomanjkljivost ponudbe, zaradi katere je ponudbo izbranega ponudnika potrebno označiti kot formalno nepopolno ponudbo in v tem delu dopustiti njeno dopolnjevanje. Kot je Državna revizijska komisija v svojih sklepih že večkrat zapisala, je treba pojem formalno nepopolne ponudbe razumeti na način, da se lahko odpravljajo le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. O formalni nepopolnosti lahko zato govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oziroma ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz v ponudbi predloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča.

V konkretnem primeru ponudba izbranega ponudnika zaradi manjkajočega referenčnega potrdila ni bila nepopolna v delih, ki bi vplivali na njeno razvrstitev glede na merilo (najnižja cena), tehnične specifikacije ali ponudbeno ceno. Izbrani ponudnik je že v ponudbeni dokumentaciji, oddani do poteka roka za predložitev ponudbe, navedel referenčnega uporabnika SB Izola in tako predstavil zadostno število uporabnikov ponujene opreme in s tem vsebinsko izpolnjevanje referenčnega pogoja. Državna revizijska komisija ugotavlja, da so referenčna potrdila uporabnikov služila kot dokazila, ki dokazujejo resničnost podatkov navedenih v OBR 14a - Seznam referenc naročnikov«. Z naknadno predloženim referenčnim potrdilom uporabnika SB Izola je tako izbrani ponudnik dokazoval podatke, ki jih je predstavil že v ponudbi v OBR 14a, poleg tega je bilo naknadno predloženo referenčno potrdilo datirano pred rokom, določenim za predložitev ponudb, in je izkazovalo dejstvo uporabe ponujene opreme, ki je obstajalo v trenutku poteka roka za predložitev ponudb. Vse to pomeni, da vlagatelj v okviru revizijskega zahtevka ni uspel izkazati, da je naročnik kršil 78. člen ZJN-2, ko je pozval izbranega ponudnika na dopolnitev ponudbe. Državna revizijska komisija pa ni presojala ustreznosti naknadno predloženega referenčnega potrdila, ker to ni predmet revizijskega zahtevka.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost revizijskih navedb o neprimernosti ponudbe izbranega ponudnika. Pregled razpisne dokumentacije pokaže, da je naročnik zahteval, da mora ponujena kabina za pletizmografijo omogočati »možnost merjenja rezistence v dihalnih poteh v kabini in izven kabine ROCC, RAW« (točka C.B.2. »Strokovne zahteve za opremo«, sedma alineja). Na Portalu javnih naročil je bilo zastavljeno vprašanje »ali mora izmerjena rezistenca na podlagi posameznega diha v Body-u samodejno upoštevati BTPS korekcijo«, na katerega je naročnik dne 11.2.2014 odgovoril »da«. Na podlagi navedenega in skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 je potrebno ugotoviti, da je naročnik zahteval, da ponudniki ponudijo kabino za pletizmografijo, ki bo omogočala merjenje rezistence v dihalnih poteh v kabini in izven kabine, pri čemer bo izmerjena rezistenca na podlagi posameznega diha v Body-u samodejno upoštevala BTPS korekcijo. Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je ponudil kabino za pletizmografijo proizvajalca CareFusion, model MasterScreen Body/Diff.

Med strankama ni sporno, da ponujena oprema omogoča merjenje rezistence v dihalnih poteh v kabini in izven kabine. Nadalje med strankama ni sporno, da iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika ne izhaja, da ponujena oprema pri izmerjeni rezistenci na podlagi posameznega diha v Body-u samodejno upošteva BTPS korekcijo. Vlagatelj zatrjuje, da slednje pomeni, da ponujena oprema zahtevane funkcije ne omogoča. Naročnik na drugi strani zatrjuje, da je pred objavo obvestila o predmetnem javnem naročilu opravil raziskavo trga in na podlagi prospektnega materiala in tehnične dokumentacije proizvajalca CareFusion pridobil podatek, da programska oprema ponujene kabine za pletizmografijo izpolnjuje razpisno zahtevo preko funkcije ASC. V vlogi, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo, je vlagatelj navajal, da funkcija ASC »[…] sicer potrdi, da je sistem sposoben izvesti BTPS korekcijo, vendar striktno ne navaja, da izvaja korekcijo ob vsakokratnem dihu in da je narejena na osnovi podatkov o temperaturi in vlažnosti respiratornega plina, pridobljenih ob vsakokratnem dihu […]«. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da med strankama ni več sporno, da ponujena kabina za pletizmografijo samodejno upošteva BTPS korekcijo pri merjenju rezistence dihalnih poti v Body-u, med strankama pa ostaja sporno, ali ponujena kabina za pletizmografijo upošteva BTPS korekcijo na podlagi posameznega diha v Body-u.

Ker je Državna revizijska komisija ocenila, da je za ugotovitev tega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim Državna revizijska komisija ne razpolaga, je odredila pridobitev strokovnega mnenja in strokovnjaku naložila, da poda mnenje o tem, ali ponujena kabina za pletizmografijo pri izmerjeni rezistenci na podlagi posameznega diha v Body-u samodejno upošteva BTPS korekcijo. Iz pridobljenega strokovnega mnenja izhaja, da je iz izpisov krivulj ponujene opreme in iz opisa delovanja programske opreme, ki vsebuje ASC funkcijo, ki na vsaki krivulji posebej upošteva korekcijo na pogoje BTPS, razvidno, da je ponujena oprema tehnično sposobna zagotoviti BTPS korekcijo posameznega vdiha.

V vlogi, s katero se je vlagatelj opredelil do strokovnega mnenja, vlagatelj ni nasprotoval predstavljenemu delu strokovnega mnenja, torej da ponujena oprema omogoča BTPS korekcijo posameznega diha. Vlagatelj je predlagal dopolnitev strokovnega mnenja, saj zatrjuje, da BTPS korekcija temelji na merjenju temperature okolice in ne na merjenju temperature respiratornega plina. Državna revizijska komisija ugotavlja, da to v konkretnem primeru ni pravno odločilno dejstvo. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji postavil zgolj zahtevo, da ponudniki ponudijo kabino za pletizmografijo, ki bo omogočala BTPS korekcijo, ni pa naročnik opredeli, na podlagi katerih meritev (temperatura okolice ali temperatura respiratornega plina) mora temeljiti BTPS korekcija. Ker je v fazi pregledovanja ponudb potrebno presojati primernost ponudb le glede na zahteve iz obstoječe razpisne dokumentacije, je v konkretnem primeru potrebno kot primerno šteti ponudbo, ki ponuja kabino za pletizmografijo, ki omogoča BTPS korekcijo, pri čemer ni pomembno na podlagi katerih meritev ta temelji. V kolikor bi sledili vlagateljevi trditvi, da naročnikove zahteve izpolnjuje zgolj kabina za pletizmografijo, ki omogoča BTPS korekcijo na podlagi merjenja temperature respiratornega plina vsakokratnega diha, bi to pomenilo kršitev tretjega odstavka 71. člena ZJN-2, ki določa, da po poteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije. Posledično Državna revizijska komisija ni sledila predlogu vlagatelja za dopolnitev strokovnega mnenja.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je bilo strokovno mnenje izdelano jasno in nedvoumno, strokovnjak pa je tudi v celoti odgovoril na zastavljeno vprašanje, zato je Državna revizijska komisija v celoti sledila strokovnemu mnenju, da ponujena oprema pri izmerjeni rezistenci na podlagi posameznega diha v Body-u samodejno upošteva BTPS korekcijo, temu pa, kot že navedeno, vlagatelj niti ne nasprotuje. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da naročniku v okviru revizijskih navedb ni mogoče očitati kršitev ZJN-2 pri presoji primernosti ponudbe izbranega ponudnika.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


S sklepom št. 018-71/2014-4 z dne 8.4.2014 je Državna revizijska komisija vlagatelju in naročniku na podlagi drugega odstavka 36. člena ZPVPJN naložila, da za izdelavo strokovnega mnenja vsak založita predujem v znesku 300,00 EUR, kar sta tudi storila. Strokovnjak je svoje delo obračunal v vrednosti 360,94 EUR, kar Državna revizijska komisija ocenjuje za ustrezno višino in mu jo priznava v celoti. Glede na navedeno, razlika do založenega zneska predujma znaša 239,06 EUR, ki se naročniku in vlagatelju vrne vsakemu v višini 119,53 EUR na njun račun.

S tem sta utemeljeni odločitvi Državne revizijske komisije iz 3. in 4. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.


Ker naročnik ni priglasil stroškov, potrebnih za izvedbo dokaza s strokovnjakom, Državna revizijska komisija o njih ni odločala.

V Ljubljani, 29.5.2014


predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Odvetniška družba Ternik&Veltruski, o.p., d.o.o., Mariborska cesta 30a, 2360 Radlje ob Dravi
- Splošna bolnišnica Novo Mesto, Šmihelska cesta 1, 8000 Novo Mesto
- Pulmodata, d.o.o., Balantičeva 11,1234 Mengeš
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran