018-104/2014 Zavod CELEIA Celje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 20., 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Sonje Drozdek Šinko, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Storitev varovanja javnih prireditev in dogodkov v letu 2014«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj NOVA PANORAMA d.o.o., Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Podjed o.p. - d.o.o., Slovenska cesta 47, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zavod CELEIA Celje, Krekov trg 3, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 27. 5. 2014

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

3. Predlog naročnika za izdajo sklepa, s katerim se, kljub vloženemu zahtevku za revizijo, dovoli začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja, se zavrže.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 20. 2. 2014 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. JN 01/2014-SV . Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 21. 2. 2014, pod št. objave JN2114/2014.

Naročnik je dne 13. 3. 2014 sprejel dokument »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb«, s katerim je zaradi postopkovne napake, kršitve drugega odstavka 76. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), zavrnil vse ponudbe. Odločitev je bila vlagatelju vročena dne 20. 3. 2014.

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev dne 1. 4. 2014 vložil zahtevek za revizijo. Navaja, da je v predmetnem postopku oddal pravočasno in popolno ponudbo, ki je bila tudi po merilih za izbor najugodnejša in bi jo moral naročnik izbrati in mu oddati javno naročilo. Vlagatelj ugotavlja, da naročnik v izpodbijani odločitvi sploh ni pojasnil, katero ravnanje v postopku naj bi predstavljalo postopkovno kršitev in meni, da odločitev že iz tega razloga ni zakonita. Sklepa sicer, da je bila domnevna kršitev v tem, da v besedilu zapisnika o odpiranju ponudb niso navedene ponudbene cene posameznih ponudnikov in morebitni popusti, vendar zatrjuje, da ta razlog ni utemeljen, ker zapisnik kot priloge vsebuje tudi obrazce 11/a vseh prispelih ponudb, ki vsebujejo vse zahtevane podatke iz tretje alineje drugega odstavka 76. člena ZJN 2, kar je izrecno omenjeno tudi v samem besedilu zapisnika. Uporabljena tehnika zapisa zahtevanih podatkov (priloge kot del zapisnika namesto prepisovanje podatkov v besedilo zapisnika) ne vpliva na pravilnost zapisnika. Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, povrnitev stroškov pravnega varstva in da se mu odda javno naročilo.

O vloženem zahtevku za revizijo se je z vlogo z dne 14. 4. 2014 izjasnil ponudnik SSO d.o.o., Kresnice 17, Kresnice. Navaja, da vztraja pri svojih navedbah o kršitvah temeljnih načel ZJN 2 v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, kot jih je pojasnil že v svoji pritožbi z dne 14. 3. 2014 in meni, da je naročnik z zavrnitvijo vseh ponudb sprejel pravilno in zakonito odločitev. Meni še, da je predlog odločitve, kot izhaja iz revizijskega zahtevka, nezakonit, saj vlagatelj ni ponudil najnižje cene. Naročnik bi po prepričanju vlagatelja izločiti, ker je le-ta spreminjal uradno dokumentacijo z vpisom dodatnega stolpca na ponudbeni obrazec, s čimer je zavajal naročnika in zlorabil razpisne pogoje.

Naročnik je revizijski zahtevek zavrnil z nedatiranim sklepom, ki ga je vlagatelj prejel dne 29. 4. 2014. Navaja, da na samem javnem odpiranju ponudb ni prebral cene, kar je v zapisnik na izrecno vprašanje nekaterih prisotnih predstavnikov ponudnikov tudi zapisal. Dopolnjen zapisnik z navedbami cen je ponudnikom poslal šele kasneje, ko je bil postopek odpiranja že zaključen in predstavniki ponudnikov niso bili več navzoči, kar pa ne spremeni dejstva, da prisotnim ponudnikom ni prebral ponudbenih cen, temveč je ponudnike o tem seznanil šele kasneje, po razmisleku. Takšno ravnanje utegne vzbuditi sum v zakonitost postopka, zato je postopek smotrno ustaviti – če te možnosti ne bi imel, bi bil primoran postopek voditi do konca, izdati odločitev o izbiri ponudnika ter se nato soočiti s kritikami in pravnimi sredstvi neuspešnih ponudnikov. Naročnik še dodaja, da se mu je napaka pripetila tudi v razpisni dokumentaciji, ko je enačil varnostnika in reditelja, ki sta glede na pravno podlago neprimerljiva. Že ta napaka bi terjala ustavitev postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 6. 5. 2014 opredelil do navedb naročnika. Nasprotuje navedbi vlagatelja, da naj bi že iz zapisnika o odpiranju ponudb izhajalo, da ponudbene cene niso bile predstavljene; vlagatelj meni, da zapisnik dokazuje ravno nasprotno: v predzadnji točki naj bi bilo napisano, da je komisija odgovorila na vsa zastavljena vprašanja v zvezi s ponudbenimi cenami in v skladu z dogovorom želene informacije tudi vnesla v zapisnik. Izpostavljeno pojasnilo je bilo podano pred zaključkom zapisnika, zaradi česar je neutemeljena tudi navedba naročnika, da naj bi bila pojasnila podana zunaj postopka javnega odpiranja ponudb. Naročnik naj tudi ne bi pojasnil, v čem naj bi pravzaprav bila tako huda kršitev postopka, da bi bila ustavitev nujna zaradi zagotovitve zakonitosti. Navaja zgolj možnost vzbuditve suma v zakonitost postopka, vendar to še ne pomeni, da je takšna nezakonitost tudi podana. Načelo transparentnosti z ravnanjem naročnika ni bilo v ničemer kršeno in tudi noben od ponudnikov se po vlagateljevi oceni ne bi mogel sklicevati noben od ponudnikov. Razlog za zavrnitev vseh ponudb mora biti utemeljen, vendar se naročnik v konkretnem primeru sklicuje na dejstvo, ki brez dvoma ne more imeti vpliva na potek postopka oddaje javnega naročila. Sum, ki se vzbuja pri ravnanju naročnika je zgolj ta, da je naročnik po odpiranju ponudb ugotovil, da najugodnejša ponudba ne prihaja od ponudnika, kateremu bi naročnik iz kakršnihkoli razlogov želel oddati predmetno javno naročilo, bo pa ta to storil v ponovljenem postopku, ko se bo seznanil s cenami drugih ponudnikov. Vlagatelj kot nedovoljeno označuje navedbo naročnika o napaki v razpisni dokumentaciji, saj naročnik tega razloga v sklepu o zavrnitvi vseh ponudb ni navedel.

Naročnik je z vlogo z dne 6. 5. 2014 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku ter zaprosil Državno revizijsko komisijo, da mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo omogoči izvedbo novega postopka javnega naročanja za zagotovitev storitev varovanja. Navaja, da naročnik zaradi narave svojega dela naroča zelo malo storitev in nima zaposlenih oseb, ki bi obvladale postopek javnega naročanja, zaradi omejenih sredstev pa se zaposleni na tem področju ne morejo izobraževati.

Državna revizijska komisija je dne 15. 5. 2014 vlagatelja na podlagi prve alineje tretjega odstavka 71. člena ZPVPJN pozvala na doplačilo takse v znesku 500,00 EUR in ga seznanila z naročnikovim predlogom po 20. členu ZPVPJN. Vlagatelj je z vlogo z dne 20. 5. 2014 Državni revizijski komisiji posredoval dokazilo o plačilu takse in se opredelil do naročnikovega predloga, naj mu Državna revizijska komisija kljub vloženemu zahtevku za revizijo omogoči izvedbo novega postopka javnega naročanja za zagotovitev storitev varovanja – meni, da predlog ni utemeljen in predlaga, da ga Državna revizijska komisija zavrne.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


Iz določil 20. člena ZJN-2 in na njegovi podlagi sprejete Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07; v nadaljevanju: Uredba) izhaja, da je potrebno pojem storitev v postopkih oddaje javnih naročil deliti na dve skupini, in sicer na storitve iz Seznama storitev A in na storitve iz Seznama storitev B. Delitev je prevzeta iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. 3. 2004 in je pomembna zato, ker za vsako od navedenih skupin veljajo drugačna pravila javnega naročanja. Navedeno pomeni, da so storitve iz Seznama storitev B v določenem delu izvzete ne le iz domene urejanja veljavne javnonaročniške direktive, pač pa tudi iz domače zakonodaje s področja javnih naročil.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo, v objavo obvestila o predmetnem naročilu na portalu javnih naročil in v prejeti ponudbi ugotavlja, da gre pri storitvah, ki so predmet obravnavanega javnega naročila, za storitve iz Seznama storitev B. Naročnik je storitve, ki so predmet javnega naročila, skladno z Enotnim besednjakom javnih naročil (CPV) označil z referenčnima številkama CPV 79710000 (Varovalne storitve) in 79713000 (Storitve varovanja z varnostniki). Navedeni kodi CPV se ujema s storitvami, ki so predmet naročila, in se skladno z Uredbo in z Uredbo Komisije (ES) št. 213/2008 z dne 28. novembra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) in direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o postopkih javnega naročanja, nanašata na storitve iz Seznama storitev B, kategorija 23 (Preiskovalne in varnostne storitve, razen storitev oklepnih vozil).

Iz določil drugega odstavka 4. člena ZPVPJN izhaja, da je za storitve, ki so v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, in na njegovi podlagi izdanimi predpisi uvrščene na Seznam storitev B, pravno varstvo zagotovljeno v delu, ki je urejen z zakonom, ki ureja javno naročanje. ZJN-2 v drugem odstavku 20. člena določa, da se javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev B, oddajo v skladu z določbami zakona, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije. Naročnik mora pri naročanju storitev iz Seznama storitev B spoštovati pravila tega zakona za objavo obvestil o oddaji naročila. V primeru odstopanja med nomenklaturama CPV in CPC, se uporablja nomenklatura CPC. V tretjem odstavku 20. člena ZJN-2 je določeno, da se javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev A in Seznama storitev B, oddajo v skladu z ZJN-2, če je vrednost storitev iz Seznama storitev A večja od vrednosti storitev iz Seznama storitev B. V drugih primerih se naročila oddajo v skladu z določbami ZJN-2, ki določajo tehnične specifikacije in pravila za objavo obvestil o oddaji naročila.

Navedeno pomeni, da je uporaba določb ZJN-2 (glede na 20. člen ZJN-2) v primeru, ko se oddajajo naročila storitev (pretežno) iz Seznama storitev B, omejena, saj je naročnik zavezan upoštevati (le) tiste določbe ZJN-2, ki mu nalagajo, da mora predmet naročila opisati z uporabo nediskriminatornih tehničnih specifikacij (37. člen ZJN-2), da mora obvestilo o oddaji javnega naročila poslati Uradnemu glasilu EU oziroma na portal javnih naročil (62. člen ZJN-2) ter da lahko objavi prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost (drugi odstavek 63.b člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ugotavlja, da se kršitve, ki jih zatrjuje vlagatelj, ne nanašajo na določbe ZJN-2, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije (37. člen ZJN-2), ampak se zatrjevane kršitve nanašajo na zakonitost ravnanja naročnika v zvezi z zavrnitvijo vseh ponudb (tretji odstavek 80. člena ZJN-2). Ker vlagatelj naročniku očita kršitev določb ZJN-2, ki se v skladu z določbami 20. člena ZJN-2 v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila ne uporabljajo, vlagatelju pravnega varstva v tem delu, skladno z določili drugega odstavka 4. člena ZPVPJN, ni mogoče zagotoviti. Z navedenim stališčem je skladna tudi praksa Državne revizijske komisije (npr. zadeve št. 018-395/2013, 018-279/2013, 018-022/2012, 018-133/2011).

Ker vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom obenem ni uspel izkazati, da je naročnik pri oddaji predmetnega javnega naročila kršil določila ZJN-2, katerih uporabo mu nalaga 20. člen ZJN-2, je Državna revizijska komisija, ob upoštevanju določil drugega odstavka 4. člena ZPVPJN in na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev revizijski zahtevek z dne 1. 4. 2014 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Naročnik je z vlogo z dne 6. 5. 2014 Državni revizijski komisiji podal predlog za začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja.

Skladno s prvim odstavkom 20. člena ZPVPJN lahko naročnik ob prejemu zahtevka za revizijo ali kadarkoli med predrevizijskim ali revizijskim postopkom na Državno revizijsko komisijo naslovi predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja (četrta alineja). Naročnik posreduje predlog hkrati tudi vlagatelju, ki lahko v treh delovnih dneh od prejema predloga posreduje Državni revizijski komisiji svoje mnenje (drugi odstavek 20. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija o predlogu odloči v petih delovnih dneh od poteka roka, v katerem lahko vlagatelj poda svoje mnenje. Državna revizijska komisija predlogu naročnika iz prvega odstavka 20. člena ZPVPJN ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. Zgolj ekonomski interesi ne morejo predstavljati prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom. Državna revizijska komisija predlog iz četrte alineje prvega odstavka tega člena zavrne, če izvedba naročila ni nujna, ali se razlogi za nujnost lahko pripišejo naročnikovemu ravnanju in bi jih bilo mogoče predvideti (četrti odstavek 20. člena ZPVPJN). Iz navedenih določil izhaja, da se predlog naročnika veže na vloženi zahtevek za revizijo in je povezan s posledicami njegove vložitve po 17. členu ZPVPJN.

Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila (prva alineja prvega odstavka 39. člena ZJN-2), je ta odločitev pravnomočna (četrti odstavek 39. člena ZPVPJN), postopek pravnega varstva pa se je zaključil. S tem je naročniku odpadel pravni interes, da Državna revizijska komisija odloči o naročnikovem predlogu in mu ugodi. Državna revizijska komisija je zato zavrgla naročnikov predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 27. 5. 2014

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Odvetniška družba Podjed o.p. - d.o.o., Slovenska cesta 47, 1000 Ljubljana
- Zavod CELEIA Celje, Krekov trg 3, 3000 Celje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran