018-091/2014 HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE, d. o. o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Sonje Drozdek-Šinko, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje naročila »Prenova in vzdrževanje komunikacijskih varnostnih sistemov IS HSE z uporabo požarnih pregrad nove generacije« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj REAL SECURITY, d. o. o., Meljska cesta 1, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje subjekta HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE, d. o. o., Koprska ulica 92, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 27. 5. 2014

odločila:

Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 20. 3. 2014 se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 11. 10. 2013 sprejel sklep o začetku postopka oddaje naročila za prenovo in vzdrževanje komunikacijskih varnostnih sistemov IS HSE z uporabo požarnih pregrad nove generacije, obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi pa je bilo dne 6. 11. 2013 (s številko objave JN14060/2013) objavljeno na Portalu javnih naročil (v nadaljevanju: naročilo).

Naročnik je dne 24. 3. 2014 prejel vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 20. 3. 2014, skupaj s prilogo (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku predlaga, da zaradi kršitev (14., 15., 76. in 90. člena ZJNVETPS) razveljavi pogajanja in razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega naročila.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj
- navaja, da iz protokola pogajanj izhaja pomislek oziroma dvom o tem, kaj dejansko predstavlja merilo za izbiro (ponudbe), saj je »pod merila določeno "ekonomsko najugodnejša ponudba" glede na točkovanja«, ki ne pomenijo zgolj cene, pri protokolu pogajanj pa je zapisano, da bo izbran tisti, ki bo ponudil najnižjo skupno ceno (ne pa tisti, ki bo dobil največ točk po merilih, kot določata zadnja dva odstavka točke 7 razpisne dokumentacije na strani 36). Prav tako se je, kot to zatrjuje vlagatelj, upravičeno postavljalo vprašanje, ali bo naročnik iz nadaljnjega kroga pogajanj izločil tistega ponudnika, ki bo po skupni ceni najdražji, ali tistega, ki bo ekonomsko najmanj ugoden,
- zatrjuje, da so formule, kot se nahajajo v točki 7 razpisne dokumentacije, postavljene popolnoma v nasprotju z željo naročnika, da pridobi »ekonomsko najugodnejšo rešitev«, saj bi na podlagi teh formul lahko zmagal ponudnik, ki bi ponudil (neprimerno) višjo skupno ceno kot njegov konkurent,
- zatrjuje, da iz naročnikovega povabila (h končnim pogajanjem), z dne 12. 2. 2014, »ni bilo jasno, kako bodo tekla pogajanja«, pa tudi, da »[d]odatno pojasnilo prejeto dne 3.3.2014« […] »govori o popolnoma drugačnem poteku pogajanj in sicer ob upoštevanju formul«, čeprav »razpisne dokumentacije naknadno po odpiranju ponudb ni dovoljeno spreminjati, kar določa 76. člen ZJNVETPS«,
- navaja, da je v »[p]ostavk[i] E« svoje ponudbe na ceno podal (84 %) negativni rabat, naročnik pa ga je »s spremenjenim mnenjem« seznanil, da njegova ponudba ni v skladu s pogajanji in da je izločen. Po zatrjevanju vlagatelja je naročnik s predstavljenim ravnanjem postopal v nasprotju z določbami (14., 15., 76. in 90. člena) ZJNVETPS.

Naročnik je sprejel odločitev o vlagateljevem zahtevku za revizijo, s katero je zahtevek za revizijo v celoti zavrnil kot neutemeljen (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik
- navaja, da je razpisno dokumentacijo treba razlagati ob upoštevanju vseh njenih določb. Naročnik dodaja, da je z dodatnim pojasnilom zgolj pojasnil, katera vrednost ponudbe (ekonomska ugodnost po formulah ali najnižja cena) bo merilo, ki bo odločilno za izločitev ponudnika iz nadaljnjih krogov pogajanj, in zaključuje, da je del razpisne dokumentacije (ki se je nanašal na način izvedbe pogajanj) uskladil z ostalimi njenimi deli, kar je storil pred pričetkom pogajanj in na način, s katerim je (ob spoštovanju načela transparentnosti javnega naročanja) povsem enakopravno obravnaval vse ponudnike. Naročnik še poudarja, da z dodatnim pojasnilom ni spremenil razpisne dokumentacije,
- zatrjuje, da je formule, na podlagi katerih je ugotavljal ekonomsko ugodnejšo ponudbo, določil že v razpisni dokumentaciji, te formule pa so s potekom roka za prejem ponudb postale aksiom,
- zatrjuje, da je več kot očitno, da je bil vlagatelj pred prvim krogom pogajanj seznanjen z načinom njihovega izvajanja (to je s protokolom pogajanj in z dodatnim pojasnilom), način pogajanj pa je sprejel, saj je svojo ponudbo v prvem krogu pogajanj v celoti prilagodil merilu ekonomsko najugodnejše ponudbe po obstoječih formulah,
- zatrjuje, da prepoved višanja ponudbene cene izhaja že iz samega namena pogajanj, kot ga je opredelil v razpisni dokumentaciji, v primeru zvišanja cene pa o popustu ni mogoče govoriti. Po stališču naročnika je vlagatelj s tem, ko je v postavki E svojo ceno zvišal kar za 84 %, želel zlorabiti način, na katerega je oblikovano merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe.

Naročnik je v prilogi dopisa z dne 23. 4. 2014, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 25. 4. 2014 prejela vlagateljevo Opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, z dne 23. 4. 2014. V omenjeni vlogi vlagatelj navaja, da je naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo prejel dne 22. 4. 2014, obenem pa se opredeljuje do nekaterih (po njegovi presoji) spornih navedb naročnika.

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom številka 018-91/2014-4 pozvala na odstop dotlej še neodstopljene dokumentacije, dne 14. 5. 2014 pa je prejela s strani naročnika dodatno odstopljeno dokumentacijo.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo (tretji odstavek na tretji strani) najprej navaja, da »zaradi navedb v predhodnih treh odstavkih ne vlaga zahtevka«, pač pa dejstva navaja »zgolj iz razloga opominjanja na nepravilnosti že v sami fazi objave razpisa«. Glede na navedeno in ob upoštevanju stavka, ki sledi (in se glasi: »V nadaljevanju pa so opisane kršitve, zaradi katerih vlagamo zahtevek na samo izvedbo pogajanj«), Državna revizijska komisija zahtevka za revizijo v doslej predstavljenih delih ni vsebinsko obravnavala.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo (drugi odstavek na četrti strani) navaja, da iz protokola pogajanj izhaja pomislek oziroma dvom o tem, kaj dejansko predstavlja merilo za izbiro (ponudbe), saj je »pod merila določeno "ekonomsko najugodnejša ponudba" glede na točkovanja«, ki ne pomenijo zgolj cene, pri protokolu pogajanj pa je zapisano, da bo izbran tisti, ki bo ponudil najnižjo skupno ceno (ne pa tisti, ki bo dobil največ točk po merilih, kot določata zadnja dva odstavka točke 7 razpisne dokumentacije na strani 36). Prav tako se je, kot to zatrjuje vlagatelj, upravičeno postavljalo vprašanje, ali bo naročnik iz nadaljnjega kroga pogajanj izločil tistega ponudnika, ki bo po skupni ceni najdražji, ali tistega, ki bo ekonomsko najmanj ugoden. Po zatrjevanju vlagatelja so formule, kot se nahajajo v točki 7 razpisne dokumentacije, postavljene tudi popolnoma v nasprotju z željo naročnika, da pridobi »ekonomsko najugodnejšo rešitev«, saj bi na podlagi teh formul lahko zmagal ponudnik, ki bi ponudil (neprimerno) višjo skupno ceno kot njegov konkurent (drugi odstavek na šesti strani zahtevka za revizijo, v navezavi na sedmo in osmo stran zahtevka za revizijo).

V navezavi na predstavljena zatrjevanja vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom.

V konkretnem primeru je že iz povzetih navedb vlagatelja (pa tudi iz ostale vsebine zahtevka za revizijo) razvidno, da so kršitve, ki jih zatrjuje v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo, vlagatelju bile (ali bi mu vsaj morale biti znane) pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb. Omenjeni zaključek velja neodvisno od vprašanja, ali je ponudbe, oddane naročniku do dne 16. 12. 2013 do 9.00 ure (točka VI.3.4 obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, na Portalu javnih naročil s številko objave JN15516/2013 objavljenega dne 6. 12. 2013, pa tudi točka 2. Poročila o pregledu in ocenjevanju ponudb), po vsebini šteti za prijave (glej drugi odstavek 34. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev – Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS). Do razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila, ki vsebuje tudi protokol pogajanj, je bilo namreč mogoče dostopiti že z dnem objave obvestila o naročilu na Portalu javnih naročil, to je dne 6. 11. 2013 (glej točko VI.3 omenjene objave), vlagatelj pa je zahtevek za revizijo na pošto priporočeno oddal (šele) dne 21. 3. 2014, to je tudi po prejemu naročnikovega povabila na pogajanja in oddajo (nove) ponudbe, z dne 3. 3. 2014, poimenovanega »Obvestilo o preložitvi pogajanj, razpisanih za dne 4.3.2014 in dodatno pojasnilo o izvedbi pogajanj« (v nadaljevanju: obvestilo o preložitvi pogajanj). V zahtevku za revizijo (drugi odstavek na peti strani) vlagatelj tako sam navaja, da je dne 3. 3. 2014 »po faxu« prejel »obvestilo o preložitvi pogajanj na 11.03.2014 in dodatno pojasnilo k izvedbi pogajanj«.

Iz razloga, ker
- vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile (ali bi mu morale biti) znane pred potekom tega roka,
- ZPVPJN v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja ne dopušča česa drugega,
- vlagatelj ni dokazal, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred rokom, določenim za predložitev ponudb,
Državna revizijska komisija o vlagateljevem zahtevku za revizijo v predstavljenem delu ni vsebinsko odločala.

Omenjenega zaključka v ničemer ne spreminja zatrjevanje vlagatelja (tretji odstavek na četrti strani zahtevka za revizijo), da je bil »[d]o izvedbe pogajanj« […] »v dobri veri, da se besedilo "najnižja skupna cena" nanaša na merila za izbor ter da bo v postopku pogajanj naročnik izbral dejansko ekonomsko najugodnejšo ponudbo«. Zgolj dobra vera vlagatelja namreč ne dokazuje, da zatrjevanih kršitev (naročnika) objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred rokom, določenim za predložitev ponudb.

Vsebinsko enak zaključek je Državna revizijska komisija napravila tudi glede delov zahtevka za revizijo, v katerih vlagatelj zatrjuje, da iz naročnikovega povabila (h končnim pogajanjem), z dne 12. 2. 2014, »ni bilo jasno, kako bodo tekla pogajanja« (šesti odstavek na četrti strani zahtevka za revizijo, v povezavi s četrtim in nadaljnjimi odstavki na isti strani), pa tudi, da »[d]odatno pojasnilo prejeto dne 3.3.2014« […] »govori o popolnoma drugačnem poteku pogajanj in sicer ob upoštevanju formul«, čeprav »razpisne dokumentacije naknadno po odpiranju ponudb ni dovoljeno spreminjati, kar določa 76. člen ZJNVETPS« (zadnji odstavek na peti strani zahtevka za revizijo). Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo (peti odstavek na četrti strani) sam navaja, da je naročnik »dne 12.2.2014 poslal povabilo h končnim pogajanjem«, poleg tega pa v nadaljevanju podaja tudi vsebino omenjenega povabila, kar pomeni, da je vlagatelj to povabilo tudi prejel. Iz zahtevka za revizijo ne izhaja, da bi vlagatelj omenjenega povabila h končnim pogajanjem ne prejel pred prejemom obvestila o preložitvi pogajanj.

Iz razloga, ker
- vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile (ali bi mu morale biti) znane pred potekom tega roka,
- ZPVPJN v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja ne dopušča česa drugega,
- vlagatelj ni dokazal, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred rokom, določenim za predložitev ponudb,
Državna revizijska komisija o vlagateljevem zahtevku za revizijo v predstavljenem delu ni vsebinsko odločala.

Omenjenega zaključka v ničemer ne spreminja zatrjevanje vlagatelja (drugi odstavek na peti strani zahtevka za revizijo), da je na pogajanjih ugotovil, da je »dodatno pojasnilo k izvedbi pogajanj« […] »poseglo v vsebino same razpisne dokumentacije na nedovoljen način«. Zgolj čas subjektivne percepcije vlagatelja (torej dejstvo, v katerem času je vlagatelj ugotovil, da je »dodatno pojasnilo k izvedbi pogajanj« […] »poseglo v vsebino same razpisne dokumentacije na nedovoljen način«) namreč ne dokazuje, da zatrjevanih kršitev (naročnika) objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred rokom, določenim za predložitev ponudb.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (tretji odstavek na peti strani) nadalje zatrjuje, da je bil dne 11. 3. 2014 »na začetku pogajanj« soočen »še z dodatnim tekstom, ki ga je prebral naročnik, ki ni bil ne del razpisne dokumentacije, ne del dodatnih pojasnil«, na njegovo vprašanje o izvoru teksta pa je dobil naročnikov odgovor: »To je v razpisu«. Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ni jasno, določno in konkretizirano predstavil vsebine »dodatnega teksta«, ki naj bi ga na začetku pogajanj (dne 11. 3. 2014) prebral naročnik, Državna revizijska komisija ni mogla preizkusiti, ali »dodatni tekst« resnično »ni bil ne del razpisne dokumentacije, ne del dodatnih pojasnil«. Omenjenega zaključka Državne revizijske komisije ne spreminjajo niti dokazni predlogi vlagatelja, saj ti ne morejo nadomestiti vlagateljeve trditvene podlage, ki je v predstavljenem delu v konkretnem primeru izostala.

Neodvisno od navedenega Državna revizijska komisija tudi sicer ugotavlja, da vsebina obvestila o preložitvi pogajanj vsebinsko sovpada z vsebino 6. točke na strani 7 Zapisnika o pogajanjih, z dne 11. 3. 2014 (v nadaljevanju: zapisnik o pogajanjih), določbe 7. točke na strani 7 zapisnika o pogajanjih, v kateri je naročnik določil, da »[p]onudniki s trenutkom oddaje ponudbe v postopku s pogajanji izgubijo pravico uveljavljati pravno varstvo iz naslova načina izvedbe pogajanj«, pa Državna revizijska komisija pri svojem odločanju ni upoštevala.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo (na deveti in deseti strani) navaja, da je v »[p]ostavk[i] E« svoje ponudbe na ceno podal (84 %) negativni rabat, naročnik pa ga je »s spremenjenim mnenjem« seznanil, da njegova ponudba ni v skladu s pogajanji in da je izločen. Po zatrjevanju vlagatelja je naročnik s predstavljenim ravnanjem postopal v nasprotju z določbami (14., 15., 76. in 90. člena) ZJNVETPS.

V navezavi na navedeno je Državna revizijska komisija najprej vpogledala v izpolnjen in s strani vlagatelja podpisan »OBRAZEC ZA POGAJANJA – PRVI KROG«, ki je sestavni del in priloga zapisnika o pogajanjih. Ob vpogledu v omenjeni obrazec je Državna revizijska komisija ugotovila, da je v njem v postavki E v stolpcu, poimenovanem »Ponujen odstotek (%) popusta«, zapisan podatek »-84%«. V posledici citiranega podatka se je cena postavke E v vlagateljevi ponudbi temu primerno zvišala.

Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku v njegovem zatrjevanju (tretji odstavek na strani 5 odločitve o zahtevku za revizijo), da »pojma negativni rabat, kot vlagatelj pojmuje svoje ravnanje v postavki E),« […] »SSKJ ne pozna«. Pojmov »negativni rabat« oziroma »negativen rabat« ter »negativni popust« oziroma »negativen popust« ne opredeljujejo niti Slovenski računovodski standardi (Uradni list RS, št. 118/2005 in sprem.; v nadaljevanju: Slovenski računovodski standardi).

Slovar slovenskega knjižnega jezika (izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, založila DZS, d. d., natisnila Tiskarna Mladinska knjiga, Ljubljana 1997) pojem »rabat« jasno opredeljuje kot »popust pri ceni blaga, ki ga da proizvajalec navadno trgovskemu podjetju«, pojem »popust« pa opredeljuje kot »zmanjšanje prodajne cene«. Vsebinsko enako je pojem »popust« razumeti tudi iz Slovenskih računovodskih standardov. Pojem »rabat« in pojem »popust« sta sinonima za znižanje prodajne cene. V predstavljenem smislu je zato pritrditi tudi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (tretji odstavek na strani 5) zatrjuje, da »v primeru zvišanja cene o popustu niti ni mogoče govoriti«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da že iz protokola pogajanj, kot je določen v točki 1.7. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb, jasno izhaja, da bodo pogajanja potekala z namenom znižanja ponudbene cene, naročnik pa bo »v prvem krogu pogajanj vse ponudnike pozval, da v zaprtih ovojnicah ponudijo % popusta po posameznih postavkah«. Vsebinsko enako izhaja tudi iz 6. točke na strani 7 zapisnika o pogajanjih in iz obvestila o preložitvi pogajanj (četrti odstavek), v katerih je naročnik zapisal: »Ob upoštevanju, da je merilo za izbor izvajalca ekonomsko najugodnejša ponudba«, bo naročnik »po vsakem krogu pogajanj glede na ponujen odstotek (%) popusta po posameznih postavkah najprej izračunal ponudbeno ceno po posamezni postavki, nato pa ob upoštevanju formul, kot so določene v točki 7.« razpisne dokumentacije, »izračunal skupno pridobljene točke ponudbe in iz nadaljnjega kroga pogajanj izločil ponudnika, ki bo prejel najmanjše skupno število točk ponudbe ter izvedel naslednji krog pogajanj s preostalimi ponudniki na enak način kot prvi krog pogajanj in vse nadaljnje, dokler v pogajanjih ne sodelujeta le še dva ponudnika. Zadnji krog pogajanj bo izveden s preostalima dvema ponudnikoma, izbran pa bo tisti, ki bo ponudil glede na merilo za izbor ekonomsko najugodnejšo ponudbo« (citirano besedilo v delu podčrtala Državna revizijska komisija). S podpisom »OBRAZ[CA] ZA POGAJANJA – PRVI KROG«, ki je sestavni del in priloga zapisnika o pogajanjih, je vlagatelj potrdil, da je seznanjen s citiranim protokolom pogajanj (torej tudi z dejstvom, da bo naročnik »po vsakem krogu pogajanj glede na ponujen odstotek (%) popusta po posameznih postavkah najprej izračunal ponudbeno ceno po posamezni postavki«). Dejstvo, da je naročnik »v prvem krogu pogajanj vse ponudnike pozval, da« […] »ponudijo % popusta po posameznih postavkah«, potrjuje tudi
- poimenovanje tretjega stolpca tabele »OBRAZ[CA] ZA POGAJANJA – PRVI KROG«, v navezavi na prvi stolpec omenjene tabele omenjenega obrazca. Tretji stolpec je namreč poimenovan »Ponujen odstotek (%) popusta«, prvi stolpec pa je poimenovan »Postavka«,
- struktura tabele po posameznih postavkah v posameznih vrsticah.

Državna revizijska komisija zaključuje, da je iz protokola pogajanj razumeti, da naročnik v njem ni dopustil negativnega rabata oziroma negativnega popusta po posameznih postavkah. Pojem »popust« je namreč, kot je bilo to ugotovljeno že doslej, (v osnovi) sinonim za znižanje prodajne cene (ne pa za njeno zvišanje).

Neodvisno od odgovora na vprašanje, ali ZJNVETPS dejansko »nikjer ne prepoveduje, da v postopku pogajanj, ki se izvajajo v skladu s 34. členom«, […] »ponudnik ne bi smel spreminjati svoje ponudbene cene tako navzgor kot navzdol«, vlagatelju (upoštevaje protokol pogajanj) ni pritrditi v njegovem zatrjevanju, da je bil »negativen rabat povsem dopustna možnost, zaradi česar nas je naročnik neupravičeno izločil iz nadaljnjega postopka pogajanj« (predzadnji odstavek na strani 9 zahtevka za revizijo).

V navezavi na zatrjevanja vlagatelja v zahtevku za revizijo, zapisana v zadnjem odstavku na strani 9 in prvem odstavku na strani 10, Državna revizijska komisija ugotavlja, da niso bistvena. Bistveno je namreč, da iz vlagateljeve ponudbe izhaja, da je v njej (v nasprotju s protokolom pogajanj) v postavki E stolpca, poimenovanega »Ponujen odstotek (%) popusta«, zapisan podatek »-84%« (oziroma »negativni rabat«, kot ga v zahtevku za revizijo označuje vlagatelj), ne pa popust (rabat), kot je razumeti protokol pogajanj. V posledici navedenega in ob upoštevanju vseh dosedanjih ugotovitev in zaključkov Državne revizijske komisije v obrazložitvi tega sklepa vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal niti zatrjevanja (drugi odstavek na deseti strani), da so bila pogajanja »neregularna že na začetku«.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (peti in šesti odstavek na deseti strani) in v njegovih mejah prav tako ni dokazal, da je odločitev naročnika o izločitvi njegove ponudbe nezakonita iz razloga
- ker (po zatrjevanju vlagatelja) v zapisniku »[n]ikjer niso omenjene naše pripombe na spornost« določila, kot izhaja iz dela 3. točke zapisnika o pogajanjih, naročnik pa v njih navaja, da »se bodo pogajanja izvajala z upoštevanjem dodatnih pojasnil naročnika z dne 3.3.2014«. Dejstvo, da »se bodo pogajanja izvajala z upoštevanjem dodatnih pojasnil naročnika z dne 3.3.2014«, izhaja že iz obvestila o preložitvi pogajanj (zoper vsebino katerega vlagatelj, kot je bilo ugotovljeno že doslej, ni vložil zahtevka za revizijo ob upoštevanju določbe četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN), pa tudi iz 6. in 7. točke zapisnika o pogajanjih. Slednjega so podpisali ostali predstavniki ponudnikov, prisotni na pogajanjih, vlagatelj pa je s podpisom »OBRAZ[CA] ZA POGAJANJA – PRVI KROG«, ki je sestavni del in priloga zapisnika o pogajanjih, potrdil, da je seznanjen s citiranim protokolom pogajanj (ta vključujejo tudi »dodatn[a] pojasnil[a] naročnika z dne 3.3.2014«);
- vsebine drugega stavka 7. točke zapisnika o pogajanjih (naročnik je v omenjenem stavku določil, da »[p]onudniki s trenutkom oddaje ponudbe v postopku s pogajanji izgubijo pravico uveljavljati pravno varstvo iz naslova načina izvedbe pogajanj«), saj je Državna revizijska komisija že doslej zapisala, da je pri svojem odločanju ni upoštevala;
- ker je naročnik »pri izračunu pridobljenih točk izračunaval zneske na 9 decimalnih mest, čeprav je v točki 7 razpisa eksplicitno navedel, da bodo točke zaokrožili na dve decimalni mesti«. Vlagatelj namreč v trditveni podlagi zahtevka za revizijo ni navedel, kako naj bi omenjena kršitev naročnika (tudi v primeru, če bi bila dejansko ugotovljena) vplivala na njegov položaj v postopku oddaje zadevnega naročila (vlagatelj ne zatrjuje, da je izračun »pridobljenih točk« z izračunavanjem zneskov »na 9 decimalnih mest« v čemerkoli vplival na razvrstitev ponudb po merilih za izbiro);
- ker naročnik v nadaljevanju pogajanj (v zadnjem krogu), kot zatrjuje vlagatelj, ni sledil predpisanemu protokolu pogajanj. Vlagatelj namreč v trditveni podlagi zahtevka za revizijo ni navedel, kako naj bi omenjena kršitev naročnika (tudi v primeru, če bi bila dejansko ugotovljena) vplivala na njegov položaj v postopku oddaje zadevnega naročila (vlagatelj je namreč sodeloval le v prvem krogu pogajanj),
- »sprotnega oziroma naknadnega spreminjanja protokola«, ki (po presoji vlagatelja) predstavlja »kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov in ni skladno z načelom zagotavljanja konkurence«. Vlagatelj namreč zoper vsebino protokola pogajanj, kot je bilo ugotovljeno že doslej, ni vložil zahtevka za revizijo ob upoštevanju določbe četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN. V konkretnem primeru ni pravno relevantno niti sklicevanje vlagatelja na odločitev Državne revizijske komisije, številka 018-071/2012-5, saj je bilo dejansko stanje v omenjeni zadevi bistveno drugačno od dejanskega stanja v tokratni zadevi. Takratni vlagatelj je namreč (za razliko od tokratnega vlagatelja) na naročnika naslovil zahtevek za revizijo pred potekom roka za oddajo ponudb, poleg tega pa je v takratni zadevi takratni vlagatelj (za razliko od tokratnega vlagatelja) zatrjeval, da »ni jasno, koliko krogov pogajanj bo naročnik opravil, s katerimi ponudniki se bo pogajal in zakaj samo z njimi«.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah ni dokazal kršitve temeljnih načel javnega naročanja iz 14. oziroma 15. člena ZJNVETPS (v navezavi na materialne določbe ZJNVETPS). Vlagatelj v zahtevku za revizijo tako ni dokazal, da izbira ponudnika ni potekala na pregleden način in po predpisanem postopku, prav tako pa ni dokazal, da naročnik v postopku oddaje zadevnega naročila morebiti ni zagotovil spoštovanja določb 15. člena ZJNVETPS. Načelo enakega obravnavanja zahteva (kot to izhaja tudi iz sodne prakse sodišč Evropske unije), naj se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in naj se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je takšna obravnava objektivno utemeljena. Vlagatelj ni dokazal, da je naročnik v postopku oddaje zadevnega naročila primerljive položaje obravnaval različno, oziroma, da je različne položaje obravnaval enako. V konkretnem primeru sta bila namreč formula meril za izbor ponudb in protokol pogajanj v razmerju do vseh ponudnikov enaka, poleg tega pa nobeden od ostalih ponudnikov na pogajanjih (v prvem krogu) po posameznih postavkah ni ponudil »negativnega rabata«, kot ga v zahtevku za revizijo označuje vlagatelj. Položaj, v katerem je v posamezni postavki ponujen »negativni rabat«, in položaj, v katerem je v posamezni postavki ponujen popust, pa nista primerljiva, temveč sta različna, kot takšna pa ju je bilo potrebno tudi obravnavati različno.

Glede na vse dosedanje ugotovitve in zaključke je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 20. 3. 2014 na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljenega zavrnila.

Državna revizijska komisija je ob predhodnem preizkusu vlagateljevega zahtevka za revizijo in njegovih obveznih sestavin (druga alinea prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, v povezavi s 15. členom ZPVPJN) ugotovila, da je vlagatelj zahtevku za revizijo priložil tudi »IZPIS NALOGOV ZA RAČUN« glede plačila takse v znesku 4.911,54 EUR. Ker se v konkretnem primeru zahtevek za revizijo v njegovem bistvu nanaša na zatrjevanje nezakonitosti ravnanj naročnika, ki so v postopku oddaje zadevnega naročila privedla do izločitve vlagateljeve ponudbe, takse za konkreten primer ni mogoče določiti na podlagi prvega, drugega ali tretjega odstavka 71. člena ZPVPJN (naročnik v drugem odstavku obrazložitve odločitve o zahtevku za revizijo na strani 1 sam ugotavlja, da je zahtevek za revizijo vložen »še pred izdajo odločitve o oddaji javnega naročila«), v posledici česar taksa za postopek pravnega varstva v konkretnem primeru znaša 0,00 EUR. Glede na navedeno bo Državna revizijska komisija ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč vplačane takse v znesku 4.911,54 EUR vlagatelju na njegov transakcijski račun številka SI56 0510 0801 2113 352, odprt pri Abanki Vipa, d. d., Slovenska cesta 58, Ljubljana (četrti odstavek 72. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 27. 5. 2014


Predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije


















Vročiti:
– HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE, d. o. o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana
– REAL SECURITY, d. o. o., Meljska cesta 1, 2000 Maribor
– Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

V vednost:
– finančna služba, tu

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran