018-099/2014 Dars, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sonje Drozdek Šinko kot predsednice senata, Boruta Smrdela kot člana senata in mag. Mateje Škabar kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »dobavo posipnih materialov za obdobje 2013/2015« (sklopa 1 in 3) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila skupna ponudnika MA.CO.T., d. o. o., Dunajska cesta 21, Ljubljana in Kovinco, d. o. o., Dolinska cesta 21, Koper (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ju zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Ljubljana, zoper ravnanje naročnika DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), 14. 5. 2014

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 8. 8. 2013 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN9965/2013, in 10. 8. 2013 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2013/S 155-270102) z dokumentom »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 402-8/2013-LV-140/125 z dne 28. 11. 2013 ponudnike obvestil, da je za sklopa 1 in 3 izbral ponudbo ponudnika Adriaing, d. o. o., Koper, Ankaranska cesta 7, Koper (v nadaljevanju: družba Adriaing, d. o. o., Koper), za sklop 2 pa ponudbo ponudnika Salinen Prosol, d. o. o., Ob železnici 14, Ljubljana (v nadaljevanju: družba Salinen Prosol, d. o. o., Ljubljana).

Družba MA.CO.T., d. o. o., Ljubljana je 9. 1. 2014 vložila zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 1, ki ga je naročnik s sklepom št. 402-8/2013-AP-140/13-1 z dne 27. 1. 2014 zavrnil, Državna revizijska komisija pa mu je s sklepom št. 018-027/2014-7 z dne 3. 3. 2014 ugodila in jo razveljavila.

Družba Kovinco, d. o. o., Koper je 20. 1. 2014 vložila zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 3, ki ga je naročnik s sklepom št. 402-8/2013-AP-140/13-2 z dne 6. 2. 2014 zavrnil, Državna revizijska komisija pa mu je s sklepom št. 018-037/2014-4 z dne 3. 3. 2014 ugodila in jo razveljavila.

Naročnik je z dokumentom »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 402-8/2013-AP-140/125-1 z dne 28. 3. 2014 ponudnike za sklopa 1 in 3 obvestil, da javnega naročila za sklopa 1 in 3 ne odda.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 11. 4. 2014, predlagal razveljavitev odločitve o neoddaji javnega naročila za sklopa 1 in 3, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
- bi moral naročnik opraviti izbiro, saj je vlagateljeva ponudba popolna in po merilih najugodnejša,
- je naročnik kršil enakopravno obravnavo ponudnikov, saj je naročnikova potreba po dobavi blaga enaka za vse tri sklope in ne obstajajo niti dejanski niti pravni razlogi, ki bi objektivno gledano opravičevali naročnikovo ravnanje,
- je razlog za zavrnitev vseh ponudb navidezen, z njegovo uporabo pa je naročnik vlagatelja diskriminiral, saj je naročnik za sklop 2 izbral ponudbo in čeprav se je zimska sezona 2013/2014 že zaključila, za to sezono pa ni več potrebe po dobavi soli, potreba po soli obstaja še za zimsko sezono 2014/2015,
- naročnik v sklopu 2 ni nabavil soli, uporaba predmeta javnega naročila pa je časovno pogojena enako za vsak sklop,
- je rok izvajanja pogodbenih obveznosti 24 mesecev, kar avtomatično pomeni tudi dve celi zimski sezoni (torej 2014/2015 in 2015/2016),
- je naročnika na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/2003 s sprem.; v nadaljevanju: ZDIJZ) pozval na predložitev kopije pogodbe z izbranim ponudnikom za sklop 2 in informacije o količini že opravljenih dobav soli po tej pogodbi, s pridobitvijo katerih bo dokazal, da za razlikovanje v zaključku postopka med posameznimi sklopi ni ne dejanske ne pravne podlage,
- je vlagatelja 30. 12. 2013 pozval k podaljšanju bančne garancije za resnost ponudbe do 15. 4. 2014, zato bi že takrat lahko tudi razveljavil postopek oddaje javnega naročila,
- je netransparentno vodil postopek oddaje javnega naročila,
- naročnik favorizira družbo Adriaing, d. o. o., Koper, saj bi moral njeno ponudbo izločiti, ne pa ji dajati možnosti z izvedbo novega postopka oddaje javnega naročila,
- ga je naročnik zavajal z napačno navedbo višine takse in ga je na tak način skušal odvrniti od vložitve zahtevka za revizijo.

Naročnik je s sklepom št. 402-8/2013-AP-140/13-3 z dne 23. 4. 2014 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
- vlagatelj pavšalno in nedokazano navaja, da je sprejel odločitev o zavrnitvi vseh ponudb za sklopa 1 in 3 navidezno,
- Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) ne določa pravice ponudnika, da bo naročnik izbral njegovo ponudbo, temveč omogoča naročniku, da ne odda javnega naročila,
- je vse ponudnike v vseh sklopih obravnaval enakopravno, saj je vsak sklop samostojno naročilo in ga je zato mogoče oddati ločeno, sicer pa vlagatelj ni oddal ponudbe za sklop 2, zato »aktivna legitimacija za presojo kršitev v zvezi z odločitvijo o oddaji javnega naročila za ta sklop« »ni izpolnjena«,
- ni navedel, da več ne rabi soli, temveč je navedel, da javnega naročila za sklopa 1 in 3, kot ga je definiral, ni mogoče več realizirati, saj je bil namen sklenitve pogodbe za obdobje 2013–2015, pogodbena določba o 24-mesečnem trajanju pogodbe pa ne pomeni, da se pogodba sklene tudi za zimsko sezono 2015/2016,
- zahteva za podaljšanje bančne garancije ne kaže, da bi želel izbrati družbo Adriaing, d. o. o., Koper ali da ne bi želel izbrati vlagateljeve ponudbe, sicer pa je vse ponudnike pozval k podaljšanju veljavnosti bančne garancije in ne le družbe Adriaing, d. o. o., Koper,
- je vse ponudnike enako seznanil z razlogi za sprejeto odločitev,
- vlagatelja ni želel zavajati o višini takse, saj je za določitev višine takse sledil mnenju Ministrstva za finance št. 430-290/2013/3 z dne 17. 9. 2013, po katerem se taksa v primeru, kot je naročnikov, odmeri od najugodnejše pravočasne ponudbe.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 402-8/2014-LV-140/081 z dne 28. 4. 2014 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo, po 14. 5. 2014 pa še po elektronski pošti vročilnico kot dokazilo o vročitvi odločitve o zahtevku za revizijo vlagatelju.

Do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo Državna revizijska komisija od vlagatelja ni prejela opredelitve do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo, je pa 13. 5. 2014 prejela vlogo z dne 12. 5. 2014, s katero ji je vlagatelj posredoval dokumentacijo, ki jo je prejel od naročnika na podlagi ZDIJZ. V vlogi z dne 12. 5. 2014 je vlagatelj ponovil, da »je neopravi[č]eno v [sl]abšem položaju, da ga naročnik nedopustno diskriminira in v celoti zavrača razloge, iz katerih je naročnik zavrnil vse ponudbe«.

Naročnik je poslal obvestilo o naročilu (2. točka prvega odstavka 57. člena ZJN-2) v objavo na portal javnih naročil 8. 8. 2013 (točka VI.5 objave), kar je pred 16. 4. 2014, ko je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 19/2014; v nadaljevanju: ZJN-2E), zato Državna revizijska komisija pri odločanju o zahtevku za revizijo ni upoštevala ZJN-2E (prvi odstavek 37. člena ZJN-2E).

Iz podpisane vročilnice je razvidno, da je naročnik sklep št. 402-8/2013-AP-140/13-3 z dne 23. 4. 2014 vlagatelj(evemu pooblaščenc)u vročil 29. 4. 2014, zato je rok treh delovnih dni iz petega odstavka 29. člena ZPVPJN, v katerem bi se vlagatelj lahko opredelil do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo, glede na peti odstavek 1. člena ZPVPJN v zvezi z drugim odstavkom 111. člena in s prvim odstavkom 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 13. člena ZPVPJN in v zvezi s četrto alineo 1. člena Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 26/91-I s sprem.) potekel 6. 5. 2014. Vlagatelj se do tega datuma ni opredelil do sklepa št. 402-8/2013-AP-140/13-3 z dne 23. 4. 2014, navedbe iz vloge z dne 12. 5. 2014 pa so večinoma ponovitev navedb iz zahtevka za revizijo. Vlagatelj je k vlogi z dne 12. 5. 2014 predložil tudi pogodbo, ki jo je naročnik sklenil z družbo Salinen Prosol, d. o. o., Ljubljana in odločbo št. 010-1/14-mkk-26 z dne 8. 5. 2014, s katero je naročnik zavrnil dostop do informacij o že dobavljeni soli za sklop 2, saj dokumentacija ne obstaja v materializirani obliki, ker »do dne izdaje te odločbe dobave še niso bile realizirane«. Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je vlagatelj že v zahtevku za revizijo skliceval na pogodbo, ki jo je naročnik sklenil z izbranim ponudnikom za sklop 2, navedel pa je tudi, da naročnik po tej pogodbi še ni izvedel nobene dobave soli. Državna revizijska komisija je štela, da dokazila, ki jih je vlagatelj izpostavil v vlogi z dne 12. 5. 2014, niso nova dokazila v smislu petega odstavka 29. člena ZPVPJN, ki bi jih moral vlagatelj predložiti najkasneje do poteka roka treh dni za opredelitev do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo, saj se vlagatelj nanje ni skliceval prvič šele v vlogi z dne 12. 5. 2014, pač pa je po analogiji štela, da gre za listine, ki so bile pri drugi stranki – naročniku. Če se ena stranka sklicuje na listino in trdi, da je ta pri drugi stranki, zahteva sodišče od te stranke, naj listino predloži, in ji določi za to rok (prvi odstavek 227. člena ZPP). Vlagatelj je predložil listini k vlogi z dne 12. 5. 2014, ne da bi ju morala Državna revizijska komisija posebej zahtevati od naročnika (prim. prvi odstavek 227. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPP). Glede na okoliščine primera je Državna revizijska komisija navedeni dokazili upoštevala pri odločanju o zahtevku za revizijo, pri tem pa dodaja, da bi ju lahko pridobila tudi na podlagi npr. prvega odstavka 32. člena ali prvega odstavka 33. člena ZPVPJN, zato njuna predložitev šele k vlogi z dne 12. 5. 2014 ne more biti bistvena z vidika vprašanja časa njihove predložitve.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik sprejel odločitev o zavrnitvi vseh ponudb v nasprotju z 8. in 9. členom ZJN-2 ter s tretjim odstavkom 80. člena ZJN-2, čemur naročnik nasprotuje.

Naročnik je javno naročilo blaga (točka II.1.2 objav), ki ga oddaja po odprtem postopku (točka IV.1.1 objav), razdelil na tri sklope (točka II.1.8 objav v povezavi s prilogami B), pri čemer je vlagatelj predložil ponudbo za sklopa 1 in 3, ne pa tudi za sklop 2. Iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 18. 9. 2013 izhaja, da je naročnik za sklop 1 prejel ponudbe štirih ponudnikov, za sklop 2 ponudbo enega ponudnika in za sklop 3 ponudbe treh ponudnikov. Naročnik je sprva oddal javno naročilo za vse tri sklope, o čemer je ponudnike obvestil z dokumentom »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 402-8/2013-LV-140/125 z dne 28. 11. 2013). Naročnik je 5. 12. 2013 (razvidno iz podpisane vročilnice) vročil odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 2 družbi Salinen Prosol, d. o. o., Ljubljana, ta odločitev pa je postala pravnomočna že v decembru 2013, saj ne ta družba ne kdo tretji (npr. zagovorniki javnega interesa, drugi odstavek 6. člena ZPVPJN) niso zahtevali pravnega varstva (34. točka prvega odstavka 34. člena ZJN-2 v zvezi s petim odstavkom 79.a člena ZJN-2). Odločitev o oddaji javnega naročila za sklopa 1 in 3, kot je izhajala iz dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 402-8/2013-LV-140/125 z dne 28. 11. 2013), pa ni postala pravnomočna, saj je bila zaradi zahtevkov za revizijo, vloženih 9. 1. 2014 (zoper odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 1) in 20. 1. 2014 (zoper odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 3), s sklepoma Državne revizijske komisije št. 018-027/2014-7 in 018-037/2014-4, oba z dne 3. 3. 2014, razveljavljena. Naročnik je po prejemu sklepov Državne revizijske komisije ponudnike za sklopa 1 in 3 obvestil, da javnega naročila za ta sklopa ne odda (dokument »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 402-8/2013-AP-140/125-1 z dne 28. 3. 2014), kar je obrazložil:
»V fazi ponovnega pregleda in ocenjevanja ponudb naročnik zaradi spremenjenih okoliščin na podlagi 3. odstavka 80. člena zavrača vse ponudbe, saj postopek ne more doseči namena, zaradi katerega je bil pričet. Predmet javnega naročila je dobava posipnih materialov za točno določeno obdobje 24 mesecev, in sicer od 2013 do 2015 (za zimski sezoni 2013/2014 in 2014/2015). Zaradi dolgotrajnosti postopka tega obdobja ni mogoče realizirati.
Naročnik bo javno naročilo ponovil v skladu z novimi dejstvi in okoliščinami.«

Skladno s tretjim odstavkom 80. člena ZJN-2 lahko naročnik v vseh fazah postopka po poteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o tem, o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe, in o svoji odločitvi, ali bo začel nov postopek, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so predložili ponudbo, in (med drugim v primeru odprtega postopka oddaje javnega naročila) vlado oziroma svoj nadzorni organ. Naročnik mora v odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb ponudnike opozoriti tudi na možnost uveljavljanja pravnega varstva in navesti podatke iz prvega odstavka 79. člena ZJN-2. Naročnik mora v primeru odprtega postopka (zaradi dolžnosti poslati v objavo obvestilo o naročilu iz 2. točke prvega odstavka 57. člena ZJN-2; prvi odstavek 61. člena ZJN-2 v zvezi z drugim odstavkom 58. člena ZJN-2 in drugim odstavkom 12. člena ZJN-2) odločitev objaviti na portalu javnih naročil, in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije.

Iz tretjega odstavka 80. člena ZJN-2 je razvidno, da ZJN-2 naročniku ne nalaga dolžnosti, da javno naročilo odda, saj mu omogoča, da kljub prejemu popolnih ponudb vse ponudbe zavrne. Zaradi obstoja te zakonsko določene možnosti, ki jo ima naročnik, vlagatelj napačno »trdi, da bi moral naročnik opraviti izbiro«, pa čeprav bi bila »ponudba vlagatelja popolna in po merilih najugodnejša« (str. 4 zahtevka za revizijo). ZJN-2 torej ne določa, da mora naročnik izbrati neko ponudbo, še manj pa določa, da mora izbrati ravno vlagateljevo ponudbo.

Državna revizijska komisija v nasprotju s tem, kar navaja vlagatelj, ugotavlja, da razlogi, ki jih je naročnik navedel v dokumentu »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 402-8/2013-AP-140/125-1 z dne 28. 3. 2014, ne diskriminirajo vlagatelja in zato kršitev 9. člena ZJN-2 ni podana. Razlogi, ki jih je naročnik navedel v utemeljitev odločitve, da ne odda javnega naročila za sklopa 1 in 3, izvirajo iz vsebine javnega naročila za sklopa 1 in 3, ne pa iz vlagateljevega položaja ali vlagateljevih osebnih okoliščin. Iz teh razlogov tako ni mogoče ugotoviti, da bi naročnik vlagatelja neposredno diskriminiral. Vendar iz teh razlogov ni mogoče ugotoviti niti, da bi ga naročnik posredno diskriminiral. Naročnik ni oddal javnega naročila za sklopa 1 in 3 nobenemu ponudniku za sklopa 1 in 3, razlogi, ki jih je navedel v utemeljitev svoje odločitve, pa enako vplivajo na položaj ponudnikov, ki so v teh sklopih predložili ponudbo. Vlagatelj zaradi teh razlogov ni v slabšem položaju kot drugi ponudniki za sklop 1 in 3. Vlagatelj bo v primeru nove izvedbe postopka javnega naročanja lahko znova sodeloval. Naročnik je o teh razlogih tudi enako obvestil ponudnike, ki so predložili ponudbo za sklopa 1 in 3, saj jim je to obvestilo vročal v enaki vsebini (gl. pisarniško odredbo na dnu obvestila), s čimer jim je na enakih osnovah (9. člen ZJN-2) zagotovil obveščenost in s tem upošteval tudi načelo transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2 v zvezi s tretjim in šestim odstavkom 80. člena ZJN-2).

Naročnik v dokumentu »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 402-8/2013-AP-140/125-1 z dne 28. 3. 2014 ni navedel, da »ne potr[eb]uje soli s karakteristikami, kot so podane za sklop 1 in 3«, kot je argumente prikazoval vlagatelj (str. 5 zahtevka za revizijo), temveč je ob sprejemu izpodbijane odločitve upošteval obdobje, v katerem bi izvajal javno naročilo. Naročnik je v objavi navedel, da gre za dobavo posipnih materialov za obdobje 2013−2015 (točki II.1.1 in II.1.5 objav), kar je treba kljub navedbi obdobja 24 mesecev od oddaje javnega naročila (točka II.3 objav in točke 4 v prilogah B objav) oziroma sklenitve pogodbe (6. člen vzorca pogodbe, str. 13 razpisne dokumentacije) razumeti, da nabavlja posipne materiale za zimski sezoni 2013/2014 in 2014/2015. Naročnik namreč v objavi ali razpisni dokumentaciji ni omenil leta 2016 in zato ne zimske sezone 2015/2016, časovne okvire izvajanja pogodbe pa bi bilo treba postaviti v kontekst dejanskih okoliščin izvedbe postopka javnega naročanja. Iz objav je razvidno, da je naročnik poslal obvestilo o naročilu v objavo 8. 8. 2013 (točka VI.5 objav), rok za predložitev ponudb pa je določil 17. 9. 2013 (točka IV.3.4 objav). Oba datuma sta nastopila pred začetkom zimske sezone 2013/2014, za določitev katerega se upošteva prvi odstavek 28. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS, št. 62/98) v zvezi s sedmo alineo 125. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/2010 s sprem.), ki določa, da »v zimskem obdobju, ki praviloma traja od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta, se ceste vzdržujejo v skladu z izvedbenim programom zimske službe«. Navedena datuma upošteva tudi naročnik (http://www.dars.si/Dokumenti/O_avtocestah/Vzdrzevanje_AC_in_HC/Redno_zimsko_vzdrzevanje_79.aspx). Naročnik je le javno naročilo za sklop 2 uspel pravnomočno oddati še v času trajanja zimske sezone 2013/2014 (v decembru 2013), zaradi razveljavitve odločitve o oddaji javnega naročila za sklopa 1 in 3 pa bi morebitna nova odločitev, s katero bi naročnik oddal javno naročilo v sklopih 1 in 3, postala pravnomočna po zaključku zimske sezone 2013/2014. Državna revizijska komisija je namreč sklepa št. 018-027/2014-7 in 018-037/2014-4, oba z dne 3. 3. 2014, naročniku vročila 7. 3. 2014 (razvidno iz podpisanih povratnic), zato bi tudi v primeru, če bi naročnik odločitev o oddaji javnega naročila za sklopa 1 in 3 sprejel isti dan po prejemu teh sklepov Državne revizijske komisije in obvestilo o tej odločitvi vročil vsem ponudnikom naslednji delovni dan (10. 3. 2014), ponudniki pa ne bi zahtevali ne dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila ne vložili zahtevka za revizijo, odločitev o oddaji javnega naročila za sklopa 1 in 3 postala pravnomočna najprej 20. 3. 2014 (peti odstavek 79.a člena ZJN-2 v zvezi s petim odstavkom 25. člena ZPVPJN in petim odstavkom 1. člena ZPVPJN). Vlagateljevo stališče (str. 6 zahtevka za revizijo), da bi zaradi 6. člena vzorca pogodbe rok izvajanja pogodbenih obveznosti pomenil tudi zimsko sezono 2015/2016, bi bil lahko sporen z vidika vseh tistih ponudnikov, ki niso sodelovali v postopku javnega naročanja za zimski sezoni 2013/2014 in 2014/2015, bi pa lahko sodelovali za javno naročilo za zimsko sezono 2015/2016, poleg tega pa take možnosti naročnik tudi ni predstavil v objavi in razpisni dokumentaciji, kar bi bilo sporno z vidika transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2).

Vlagatelj je opozoril, da je naročnik oddal javno naročilo za sklop 2, kar naj bi kazalo, da krši enakopravno obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2). Naročnik je v sklepu št. 402-8/2013-AP-140/13-3 z dne 23. 4. 2014 navedel, da vlagatelj nima aktivne legitimacije za izpodbijanje odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 2, čemur Državna revizijska komisija pritrjuje, saj vlagatelj ni predložil ponudbe za sklop 2 (prva alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN v zvezi s prvo povedjo iz drugega odstavka 14. člena ZPVPJN ter z 31. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 in s 74. členom ZJN-2), vendar je štela, da vlagatelj kljub svojim argumentom ne izpodbija odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 2, temveč s sklicevanjem na odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 2 utemeljuje kršitev 9. člena ZJN-2 v zvezi z naročnikovo odločitvijo, da ne odda javnega naročila za sklopa 1 in 3. Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku o kršitvi 9. člena ZJN-2 tudi v tem delu zahtevka za revizijo ni mogla slediti, saj oddaja javnega naročila v zgolj nekaterih sklopih, ne pa v vseh sklopih, ni že razlog za ugotovitev kršitve 9. člena ZJN-2. »Sklop« je sicer del javnega naročila, ki tvori zaključeno celoto in ga je mogoče oddati ločeno (31. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Razlogi za oddajo javnega naročila za sklop 2 niso osebne okoliščine, ki bi se nanašale na vlagatelja, zato Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti neposredne diskriminacije zaradi oddaje javnega naročila za sklop 2. Vlagatelj sicer tudi ni navajal, da mu naročnik ni oddal javnega naročila za sklopa 1 in 3, ker bi mu očital, da ni oddal ponudbe tudi za sklop 2, tak razlog pa sicer tudi ne izhaja iz dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 402-8/2013-AP-140/125-1 z dne 28. 3. 2014. Vendar pa Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti niti posredne diskriminacije zaradi oddaje javnega naročila za sklop 2, saj je oddaja javnega naročila za sklop 2 potekala neodvisno od oddaje javnega naročila za sklopa 1 in 3 (prim. tudi 74. člen ZJN-2). Zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da za obravnavo očitka o kršitvi 9. člena ZJN-2 niso ključni podatki, ki bi jih oziroma jih je pridobil vlagatelj od naročnika po ZDIJZ, ali in kako je potekala nabava soli za sklop 2 po tem, ko je odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 2 postala pravnomočna. Ne glede na navedeno pa je treba dodati, da je naročnik z družbo Salinen Prosol, d. o. o., Ljubljana sklenil pogodbo za sklop 2, pri čemer jo je podpisal 23. 1. 2014, kar je še vedno v zimski sezoni 2013/2014. S tem se je začela izvedbena faza in nastopile so posledice obligacijskopravnega pogodbenega razmerja. To, da po tej pogodbi v sklopu 2 ni prišlo do realizacije v zimski sezoni 2013/2014, ni argument, s katerim bi vlagatelj utemeljil, da je naročnik do njega v postopku javnega naročanja ravnal neenakopravno.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da ga je naročnik z dopisom št. 402-8/2013-LV-140/154 z dne 30. 12. 2013 pozval k podaljšanju veljavnosti ponudbe in bančne garancije za resnost ponudbe do 15. 4. 2014, saj se je njuna veljavnost iztekala s 15. 1. 2014, vendar to še ne dokazuje, da je naročnik kršil 9. člen ZJN-2, tega pa ne dokazujejo niti vlagateljeva predvidevanja, zakaj je pozval na podaljšanje veljavnosti ponudbe in bančne garancije za resnost ponudbe (str. 6 zahtevka za revizijo). Vlagatelj je sicer navedel, da »že konec lanskega leta bi morali vedeti, da je bil predmetni razpis zgubljen za sezono 2013/4, pa so kljub temu pozivali ponudnike k podaljšanju ponudb. Že takrat bi lahko tudi razvelj[ja]vili cel razpis.« (str. 6 zahtevka za revizijo), vendar je treba opozoriti, da je naročnik vlagatelja pozval na njuno podaljšanje, še preden sta partnerja iz skupine ponudnikov, ki sta tokrat vlagatelj, sploh vložila zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 1 (9. 1. 2014) in 3 (20. 1. 2014), zimska sezona 2013/2014 pa je takrat še vedno trajala.

Državna revizijska komisija sicer še ugotavlja, da bi naročnik po prejemu sklepov št. 018-027/2014-7 in 018-037/2014-4, oba z dne 3. 3. 2014, lahko oddal javno naročilo za sklopa 1 in 3 tudi tako, da ne bi prekoračil obdobja, zaradi katerega je razpisal javno naročilo, vendar bi to bila poslovna odločitev naročnika, v katero se Državna revizijska komisija ne spušča. Državna revizijska komisija je namreč upoštevala, da je naročnik izpodbijano odločitev lahko sprejel zaradi tretjega odstavka 80. člena ZJN-2.

Očitek o kršitvi načela transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2) ni utemeljen, saj je naročnik ponudnike za sklopa 1 in 3 z dokumentom »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 402-8/2013-AP-140/125-1 z dne 28. 3. 2014 seznanil z odločitvijo, da zavrne vse ponudbe in da javnega naročila za sklopa 1 in 3 torej ne odda, pa tudi o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe, in o svoji odločitvi, ali bo začel nov postopek. Takemu očitku nasprotuje že vlagateljevo ravnanje, saj vlagatelj z zahtevkom za revizijo izpodbija naročnikovo odločitev za sklopa 1 in 3, s katero se je seznanil po vročitvi dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 402-8/2013-AP-140/125-1 z dne 28. 3. 2014, v katerem je naročnik navedel tudi razloge, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe, in odločitev, ali bo začel nov postopek, sicer pa je naročnik v pravnem pouku tudi navedel podatke o uveljavljanju pravnega varstva, ki jih določa prvi odstavek 79. člena ZJN-2. Naročnik je sicer navedel, da taksa znaša 25.000 eurov za sklop, kar je v predrevizijskem postopku opravičeval s sklicevanjem na mnenje Ministrstva za finance št. 430-290/2013/3 z dne 17. 9. 2013, vendar tak pravni pouk ni vplival na to, da vlagatelj ne bi uveljavljal pravnega varstva po ZPVPJN ali da bi ob vložitvi zahtevka za revizijo plačal kakšen znesek za takso. Vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo namreč ni plačal takse, na prvi strani zahtevka za revizijo pa je tudi zapisal, da taksa v konkretnem postopku pravnega varstva znaša nič eurov. Vlagatelj je pravilno opozoril (str. 7 zahtevka za revizijo), da se je Državna revizijska komisija že izrekla, da taksa v primeru izpodbijanja odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, kot se je zgodil pri naročniku, znaša nič eurov (npr. zadeva št. 018-065/2014).

Državna revizijska komisija povzema, da ni uspela ugotoviti očitanih kršitev 8. in 9. člena ZJN-2 ter tretjega odstavka 80. člena ZJN-2 pri sprejemu odločitve, da naročnik zavrne vse ponudbe za sklopa 1 in 3 ter s tem ne odda javnega naročila za sklopa 1 in 3, zato je zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 14. 5. 2014

Predsednica senata:
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije































Vročiti:
- DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje,
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, 1001 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran