018-090/2014 Dars, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter Sonje Drozdek Šinko in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila »Vzdrževanje, servisiranje in popravila osebnih, kombiniranih in specialnih vozil VW in Audi« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj AUTODELTA, d. o. o., Ljubljana, Dunajska cesta 122, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, d. d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 15. 5. 2014

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 3. 4. 2014 se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 8. 11. 2013 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila (evidenčna številka 000262/2013) za vzdrževanje in popravila osebnih, kombiniranih in specialnih vozil VW in Audi. Obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku je bilo dne 19. 12. 2013 (pod številko objave JN16061/2013) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 21. 12. 2013 pa (pod številko dokumenta 433021) tudi v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2013/S 248 (v nadaljevanju: javno naročilo).

Naročnik je dne 14. 3. 2014 sprejel Obvestilo o oddaji javnega naročila, številka 402-8/2014-MS-262/13-018 (v nadaljevanju: obvestilo o oddaji javnega naročila), iz katerega med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo odda ponudniku »PORSCHE INTER AUTO d.o.o., Bravničarjeva ulica 5, 1000 Ljubljana«, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Obvestilo o oddaji javnega naročila je vlagatelj prejel dne 18. 3. 2014, dne 20. 3. 2014 pa je priporočeno na pošto oddal »Zahtev[o] za obrazloženo obvestilo o oddaji naročila«, z dne 19. 3. 2014.

Naročnik je v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila prejel vlagateljev »PREDLOG ZA SPREMEMBO ODLOČITVE« o oddaji zadevnega javnega naročila, z dne 21. 3. 2014.

Vlagatelj je dne 26. 3. 2014 prejel naročnikovo Dodatno obrazložitev odločitve o oddaji zadevnega javnega naročila, številka 402-8/2014-MS-262/13-025, z dne 24. 3. 2014 (v nadaljevanju: dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila), dne 4. 4. 2014 pa je priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo z dne 3. 4. 2014, skupaj s prilogo (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga in zahteva, da
- naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku ugodi, ugotovi, da je ponudba vlagatelja popolna, postopek oddaje javnega naročila pa nezakonit, ter v posledici razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila (kot izhaja iz obvestila o oddaji javnega naročila),
- naročnik ponovno odloči in izbere najugodnejšo ponudbo skladno z določili razpisne dokumentacije in ZJN-2,
- mu naročnik povrne »stroške nastale z revizijo«.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je v postopku oddaje javnega naročila oddal popolno ponudbo, v kateri je navedel, da bo podizvajalec V. D., s. p., zagotovil lokacijo za servisiranje osebnih vozil, v fazi priprave ponudbe pa ni mogel biti seznanjen, da naj navedeni podizvajalec na dan, ko je bila ponudba oddana, ne bi imel poravnanih vseh obveznosti v zvezi s plačili davkov kot določa ZJN-2. Vlagatelj nadaljuje, da se, v kolikor bi bil s tem seznanjen, ne bi skliceval na kapacitete podizvajalca, saj je sposoben zagotoviti lokacijo skladno z zahtevami naročnika in sam izvesti zadevno javno naročilo. Po mnenju vlagatelja ugotovljena nepravilnost njegove ponudbe tudi sicer ne predstavlja avtomatično izločitvenega razloga, naročnik pa bi moral ravnati skladno z zadnjim stavkom sedmega odstavka 42. člena ZJN-2 ali vsaj skladno s 77. členom ZJN-2.

Naročnik je dne 16. 4. 2014 sprejel sklep številka 402-8/2014-AP-262/13, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo (kot neutemeljenega) zavrnil, obenem pa je zavrnil tudi vlagateljev zahtevek za povračilo stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik navaja, da zakon ne predvideva oziroma ne določa, da se ponudbe ponudnika ne izloči v primeru, ko obveznosti v zvezi s plačili davkov ne izpolnjuje podizvajalec, pri izbiri podizvajalca pa gre za riziko ponudnika, ki nastopa s podizvajalcem. Naročnik dodaja, da vlagatelj v svoji ponudbi ni navedel, da je sam sposoben zagotoviti lokacijo (skladno z zahtevami razpisne dokumentacije), navaja, da ne gre za formalno nepopolnost vlagateljeve ponudbe, ter zaključuje, da v ponudbi vlagatelja ni bil naveden noben podatek, ki bi kakorkoli nakazoval na kakršnokoli dejstvo, ki bi ga bilo potrebno še preveriti.

Naročnik je v prilogi dopisa z dne 22. 4. 2014, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 29. 4. 2014 prejela vlagateljevo »OPREDELITEV DO NAVEDB NAROČNIKA v odločitvi o zahtevku za revizijo«, z dne 28. 4. 2014 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi vlagatelj ugotavlja, da naročnik napačno povzema argumentacijo pravilnosti njegove ponudbe oziroma razloge iz zahtevka za revizijo, prav tako pa se opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo označil za nepravilno (v posledici pa za nepopolno), saj je ugotovil, da podizvajalec vlagatelja ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka 42. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2). Omenjeno dejstvo izhaja tako iz obvestila o oddaji javnega naročila, kot iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila oddal popolno ponudbo, naročnik pa je »nezakonito izbral ne najugodnejšo ponudbo glede na merila razpisne dokumentacije« (drugi odstavek na strani 2).

V navezavi na predstavljena dejstva je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila, pri tem pa je ugotovila, da je naročnik v njej med drugim določil, da ponudnik vpiše zahtevane podatke v obrazce, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, ter priloži zahtevana dokazila o izpolnjevanju pogojev (prvi odstavek točke II.3.3. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Med pogoji za sodelovanje je naročnik v točki »II.4.4. Dokazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti (45. člen ZJN-2)« Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zapisal: »Seznam vseh podizvajalcev, s katerimi ponudnik namerava izvesti predmetno javno naročilo.
Ponudnik mora za podizvajalce navesti, kateri del javnega naročila bodo izvedli in kolikšen delež javnega naročila v odstotku ali absolutni vrednosti bodo izvedli«.

V točki »II.4.1. Dokazovanje osnovne sposobnosti za sodelovanje (42. člen ZJN-2)« Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik nadalje določil, da »bo izločil ponudnika iz nadaljnjega postopka izbire, če ugotovi, da ponudnik in njegovi podizvajalci ne izpolnjujejo osnovnih sposobnosti iz 42. člena ZJN-2.
Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalci, morajo pogoje, iz tretjega odstavka 42. člena ZJN-2, izpolnjevati tudi podizvajalci, ki sodelujejo pri izvedbi javnega naročila.
Kot ustrezen dokaz morajo ponudniki priložiti izpolnjene, podpisane in žigosane izjave za pravno osebo in vse zakonite zastopnike ponudnika iz poglavja VIII. Enaki dokazi morajo biti predloženi za podizvajalce.« (v nadaljevanju: pogoj iz točke II.4.1. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe).

Ker mora na podlagi tretjega odstavka 42. člena ZJN-2 naročnik »iz postopka javnega naročanja izločiti kandidata ali ponudnika, če ima na dan, ko je bila oddana ponudba, v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika zapadle, neplačane obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 eurov ali več«, je ob upoštevanju drugega odstavka točke II.4.1. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe razumeti, da morajo pogoj, ki ga je po vsebini razbrati iz omenjenega tretjega odstavka 42. člena ZJN-2, v konkretnem primeru izpolnjevati tudi podizvajalci. Naročnik je za primer, da bo ugotovil, da »ponudnik in njegovi podizvajalci ne izpolnjujejo osnovnih sposobnosti iz 42. člena ZJN-2« (torej tudi pogoja glede neplačanih obveznosti »v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 eurov ali več«), določil, da bo ponudnika izločil »iz nadaljnjega postopka izbire« (prvi odstavek točke II.4.1. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe).

Pod točko II.10. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik v poudarjenem tisku zahteval, da morajo biti ponudbe v celoti pripravljene v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Med vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da je vlagatelj v ponudbi navedel, da bo zadevno javno naročilo izvedel s podizvajalcem V. D., s. p., ki bo zagotovil lokacijo za servisiranje osebnih vozil. Vsebinsko enak zaključek je po vpogledu v vlagateljevo ponudbo napravila tudi Državna revizijska komisija. Ugotovila je namreč, da je vlagatelj z namenom dokazovanja svoje tehnične in kadrovske sposobnosti za izvedbo zadevnega javnega naročila v izjavi številka VIII.4. zapisal, da bo pri izvedbi javnega naročila sodeloval s podizvajalcem V. D., s. p.. Omenjeni zaključek potrjujejo podatki v izjavah številka 4.1. (»PODATKI O PODIZVAJALCU«; v nadaljevanju: izjava številka 4.1.), številka VIII. (»UGOTAVLJANJE IZPOLNJEVANJA POGOJEV IN SPOSOBNOSTI PONUDNIKOV«), številka VIII.2. (»IZPOLNJEVANJE POGOJEV ZA UGOTAVLJANJE OSNOVNE SPOSOBNOSTI«), številka VIII.3. (»UGOTAVLJANJE EKONOMSKE IN FINANČNE SPOSOBNOSTI ZA IZVEDBO PREDMETA JAVNEGA NAROČILA«), številka VIII.5. (»POOBLASTILO NAROČNIKU ZA PRIDOBITEV PODATKOV IZ KAZENSKE EVIDENCE«) in številka V.4. (»LOKACIJE IZVAJANJA STORITVE«), predloženih v vlagateljevi ponudbi, pa tudi podatki v dokumentu »POTRDILO« gospodarskega subjekta Porsche Slovenija, d. o. o., Ljubljana, z dne 22. 1. 2014, v dokumentu »IZJAVA O SKUPNEM NASTOPU«, v dokumentu »AKT O SKUPNI IZVEDBI JAVNEGA NAROČILA« in v vzorcu pogodbe (9. člen).

Iz izjave številka 4.1. med drugim izhaja, da podizvajalec V. D., s. p., prevzema vrednost del/storitev (servisiranje in popravilo vozil »VW in GV VW«), ki znaša (okvirno) 20 % ponudbene vrednosti brez davka na dodano vrednost.

Glede na vse doslej navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz vlagateljeve ponudbe jasno razvidno, da vlagatelj svojo sposobnost za izvedbo javnega naročila dokazuje s podizvajalcem V. D., s. p., kakor tudi, da slednji vlagatelju ne zagotavlja zgolj lokacije za servisiranje osebnih vozil, pač pa prevzema tudi dela servisiranja in popravila vozil »VW in GV VW«. Ker naj bi torej gospodarski subjekt V. D., s. p., kot fizična oseba (glej šesti odstavek 3. člena Zakona o gospodarskih družbah – Uradni list RS, št. 42/2006 in sprem.), sodeč po podatkih, kot izhajajo iz vlagateljeve ponudbe, za vlagatelja izvajal storitve, ki so neposredno povezane s predmetom zadevnega javnega naročila (to je servisiranje in popravila vozil »VW in GV VW«), ga je ob upoštevanju določbe 15.a točke (v povezavi s 5. točko) 2. člena ZJN-2 šteti za vlagateljevega podizvajalca. Dejstvo, da se je vlagatelj »odločil uporabiti delovno silo navedenega podizvajalca«, izhaja tudi iz zahtevka za revizijo (zadnji odstavek na strani 3).

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da je naročnik kršil določbe ZJN-2 s tem, ko je ugotovil, da podizvajalec V. D., s. p., ne izpolnjuje pogoja iz točke II.4.1. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. V predstavljenem smislu gre zato slediti naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 2) navaja, da vlagatelj »ne oporeka dejstvu, da omenjeni podizvajalec ne izpolnjuje pogoja v zvezi s plačili davkov«. Vlagatelj v zvezi s tem sicer pojasnjuje (zadnji odstavek na strani 3 zahtevka za revizijo), da »v fazi priprave ponudbe ni mogel biti seznanjen, da navedeni podizvajalec na dan, ko je bila oddana ponudba, naj ne bi imel poravnanih vseh obveznosti v zvezi s plačili davkov kot določa ZJN-2«, v kolikor bi bil s tem seznanjen, pa »se ne bi skliceval na kapacitete podizvajalca«, vendar pa omenjeno dejstvo (ob upoštevanju Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, zlasti še točke II.4.1.) v ničemer ne vpliva na presojo zakonitosti naročnikovega ravnanja in ugotovitev naročnika, da je vlagateljeva ponudba iz doslej predstavljenega razloga nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in nepopolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Ponudnik je namreč tisti, ki pripravi ponudbo z ustrezno skrbnostjo in odgovornostjo (kar velja tudi za izbiro morebitnega podizvajalca v postopku javnega naročanja), obenem pa nosi posledice, v kolikor ponudba ni pripravljena skladno z zahtevami razpisne dokumentacije. V predstavljenem smislu gre zato pritrditi tudi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 3) navaja, da gre v tem primeru »za riziko ponudnika, ki nastopa s podizvajalcem«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljeva ponudba v predstavljenem delu tudi ni formalno nepopolna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah je potrebno namreč pojem formalno nepopolne ponudbe razumeti na način, da se lahko odpravljajo le tiste nepopolnosti ponudbe, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oziroma prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. O formalni nepopolnosti zato lahko govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije (ob upoštevanju tretjega odstavka 78. člena ZJN-2, v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2) v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz v ponudbi predloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča. V konkretnem primeru iz vsebine dokazila z dne 18. 2. 2014, ki ga je za vlagateljevega podizvajalca V. D., s. p., naročnik prejel od Republike Slovenije, Ministrstva za Finance, Davčne uprave Republike Slovenije, jasno izhaja, da omenjeni podizvajalec ne izpolnjuje pogoja iz točke II.4.1. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Pomanjkljivost vlagateljeve ponudbe je torej v konkretnem primeru vsebinska, ne pa formalna.

Državna revizijska komisija ni sledila niti zatrjevanju vlagatelja (zlasti zadnji odstavek na strani 4 zahtevka za revizijo), da bi moral naročnik pred sprejemom odločitve, ko je ugotovil nepravilnost glede podizvajalčevega neplačila davkov, vsaj skladno s 77. členom ZJN-2 preveriti, ali je sposoben samostojno oddati popolno ponudbo. ZJN-2 namreč (v 77. členu) ravnanja v predstavljenem smislu naročniku (upoštevaje vsebino vlagateljeve ponudbe) ne nalaga, poleg tega pa mu dopušča, da obstoj in vsebino podatkov iz najugodnejše ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe preveri najpozneje pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila.

Ob upoštevanju doslej navedenega in ob upoštevanju vsebine (zlasti prvega in drugega odstavka) točke II.4.1. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe tudi ni slediti vlagatelju v njegovem zatrjevanju, da »[u]gotovljena nepravilnost nikakor ne predstavlja avtomatično izločitvenega razloga kot navaja naročnik« (drugi odstavek na strani 4 zahtevka za revizijo). V omenjeni točki je namreč naročnik jasno določil, da »bo izločil ponudnika iz nadaljnjega postopka izbire, če ugotovi, da ponudnik in njegovi podizvajalci ne izpolnjujejo osnovnih sposobnosti iz 42. člena ZJN-2« (prvi odstavek omenjene točke), tako pa tudi pogoja »iz tretjega odstavka 42. člena ZJN-2«. Če je vlagatelj morebiti menil, da vsebina točke II.4.1. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe ni določena v skladu z ZJN-2, bi moral zahtevek za revizijo vložiti ob upoštevanju določb (prvega oziroma četrtega odstavka) 25. člena ZPVPJN. V konkretnem primeru namreč ZPVPJN drugega ne dopušča, vlagatelj pa tudi ni dokazal, da omenjenih domnevnih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred rokom, določenim za predložitev ponudb (četrti odstavek 25. člena ZPVPJN). Glede na navedeno v konkretnem primeru niso pravno relevantna niti zatrjevanja vlagatelja v tretjem in četrtem odstavku na strani 4 ter na strani 5 zahtevka za revizijo, v katerih zatrjuje, da je naročnik s svojim ravnanjem kršil drugi stavek sedmega odstavka 42. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelj v svoji ponudbi ni dokazal, da je sam »sposoben zagotoviti lokacijo skladno z zahtevami naročnika«, niti, da »je sam sposoben izvesti naročilo« (zadnji odstavek na strani 3 zahtevka za revizijo). Iz vlagateljeve ponudbe namreč jasno izhaja, da svojo sposobnost za izvedbo zadevnega javnega naročila dokazuje s podizvajalcem V. D., s. p., ki prevzema vrednost del/storitev (servisiranje in popravilo vozil »VW in GV VW«), katera znaša (okvirno) 20 % ponudbene vrednosti brez davka na dodano vrednost (glej zlasti izjavo številka 4.1.), ne izhaja pa, da je sam »sposoben zagotoviti lokacijo skladno z zahtevami naročnika«, niti, da »je sam sposoben izvesti naročilo«. Sprememba omenjenih dejstev v ponudbi pa bi (v nasprotju s stališčem vlagatelja v zahtevku za revizijo) pomenila vsebinsko spremembo vlagateljeve ponudbe, ki ob upoštevanju določb ZJN-2 (zlasti tretjega odstavka 78. člena ZJN-2, v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in ustaljene prakse Državne revizijske komisije ni dopustna. V predstavljenem smislu je tako pritrditi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (na strani 3) zatrjuje, da iz vlagateljeve ponudbe »jasno izhaja, da je vlagatelj z nominiranim podizvajalcem želel izkazati izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije«. Iz mnenja Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Direktorata za javno naročanje, Sektorja za sistem javnega naročanja, številka 430-136/2013/4, z dne 9. 5. 2013, na katerega se v dokaz svojih navedb v zahtevku za revizijo sklicuje vlagatelj (drugi odstavek na strani 4), pa tudi sicer izhaja, da »[s]prememba posameznega podizvajalca v postopku javnega naročanja« […] »ni mogoča, kadar se« (kot v konkretnem primeru vlagatelj v ponudbi; navezala Državna revizijska komisija) »ponudnik z namenom, da izkaže usposobljenost za izvedbo javnega naročila sklicuje na njegove kapacitete (kadrovske ali tehnične)« (drugi odstavek omenjenega mnenja na drugi strani). Če je vlagatelj »sam sposoben zagotoviti lokacijo (isto!) za servisiranje osebnih vozil«, […] »brez da bi se skliceval na kapacitete kateregakoli podizvajalca« (drugi odstavek na strani 4 zahtevka za revizijo), bi to moral jasno navesti v ponudbi, pa tega ni storil. Tudi morebitno dejstvo, da »je navedene storitve na omenjeni lokaciji vlagatelj za naročnika brezhibno že izvajal v preteklih letih« (drugi odstavek na strani 4 zahtevka za revizijo), v ničemer ne dokazuje sposobnosti vlagatelja, da brez podizvajalcev (po tokratni ponudbi) izvede zadevno javno naročilo. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ni izvedla dokaznega predloga »obstoječa pogodba med naročnikom in izvajalcem« (del zadnjega stavka drugega odstavka na strani 4 zahtevka za revizijo).

Neodvisno od vprašanja, ali zatrjevanje vlagatelja, citirano v nadaljevanju, drži, na dosedanje zaključke Državne revizijske komisije v ničemer ne vpliva dejstvo, da »naročnik v razpisni dokumentaciji ni predvidel možnosti, da bi ponudniki v primeru, da nastopajo s podizvajalci v tabelah pod poglavjem V.4 Lokacije izvajanja storitve razpisne dokumentacije, smiselno navedli, da so sami sposobni izvesti naročilo, oziroma da ta pogoj izpolnjujejo tudi sami« (zadnji odstavek na strani 3 zahtevka za revizijo). Vlagatelj je imel namreč v vsakem primeru možnost, da v ponudbi dokaže, da sam (brez podizvajalca) izpolnjuje vse zahteve razpisne dokumentacije (pa tega ni storil).

Ob upoštevanju vsega doslej navedenega Državna revizijska komisija ni izvedla dokaznih predlogov z vpogledom v najemno pogodbo in »[p]redlog za spremembo odločitve, z dne 21.3.2014 (pri naročniku)«, ki ju v zahtevku za revizijo podaja vlagatelj. Iz razlogov, ki so bili predstavljeni že doslej, namreč tudi izvedba omenjenih dokaznih predlogov v ničemer ne bi spremenila dosedanjih zaključkov Državne revizijske komisije. Glede na navedeno je prav tako pritrditi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (na strani 3) zaključuje, da »[n]ajemna pogodba, ki jo je vlagatelj priložil predlogu za spremembo odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila« […] »ni relevantna za presojo pravilnosti vlagateljeve ponudbe«. Državna revizijska komisija tudi sicer pritrjuje naročniku (stran 3 odločitve o zahtevku za revizijo) v tem, da
- »[r]azlaga vlagatelja, da gre za njegovo poslovno odločitev za priglasitev podizvajalca, ni relevantna za presojo izpolnjevanja zahtev iz razpisne dokumentacije«,
- »[t]udi v kolikor bi bila najemna pogodba« […] »predložena že v ponudbi, le-ta ne bi spremenila dejstva, da je vlagatelj« […] »priglasil podizvajalca, ki bo izvajal servisno storitev«.

V posledici dosedanjih ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da je naročnik (zaradi neizpolnjevanja pogoja iz točke II.4.1. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe podizvajalca V. D., s. p.) njegovo ponudbo v postopku oddaje zadevnega javnega naročila izločil v nasprotju z določili razpisne dokumentacije, niti, da je naročnik s predstavljenim ravnanjem kršil določbo 77. člena ali 78. člena ZJN-2 oziroma določbo 80. člena ZJN-2 (v povezavi s 16., 17. ter 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Za ponudnika, ki je kršil jasno, natančno in brezpogojno obveznost iz javnega razpisa, je treba namreč šteti, da ni izpolnil zahtev, predpisanih za vse ponudnike, ki so se odločili predložiti ponudbo v okviru postopka oddaje zadevnega javnega naročila (smiselno primerjati 77 točko sodbe Splošnega sodišča Evropske unije, sprejeto v zadevi številka T 637/11, Euris Consult Ltd proti Evropskemu parlamentu).

Iz razloga, ker vlagatelj ni upravičena oseba za uveljavljanje pravnega varstva javnega interesa (druga alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, v povezavi s 6. členom ZPVPJN), Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ni ugotovila niti, da je naročnik »z izborom ponudbe izbranega ponudnika kršil« prvi odstavek 6. člena ZPVPJN (zadnji odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo). Pri tem ne gre prezreti niti dejstva, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika morebiti nepopolna.

Glede na vse dosedanje ugotovitve in zaključke je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 3. 4. 2014 na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljenega zavrnila.

V povezavi z delom vlagateljevega pravovarstvenega predloga, da se »ugotovi, da je ponudba vlagatelja popolna«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ta (po vsebini) postavljen naročniku, ne pa Državni revizijski komisiji. V posledici navedenega Državna revizijska komisija zahtevka za revizijo v vsebini izpostavljenega dela pravovarstvenega predloga ni obravnavala.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga in zahteva, da mu naročnik povrne »stroške nastale z revizijo«, v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo pa vlagatelj »zahtevo po povrnitvi stroškov revizijskega postopka« […] »zvišuje za stroške priprave te vloge«.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija njegovo zahtevo za povrnitev stroškov na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila. Vlagatelj stroškov, katerih povrnitev zahteva v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, tudi sicer ni opredeljeno navedel, kot to določa peti odstavek 70. člena ZPVPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 15. 5. 2014


Predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije

















Vročiti:
– DARS, d. d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
– AUTODELTA, d. o. o., Ljubljana, Dunajska cesta 122, 1000 Ljubljana
– PORSCHE INTER AUTO, d. o. o., Bravničarjeva ulica 5, 1000 Ljubljana
– Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran