018-079/2014 Univerzitetni klinični center Maribor
Številka: 018-079/2014-4Datum sprejema: 5. 5. 2014
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sonje Drozdek Šinko kot predsednice senata, Vide Kostanjevec kot članice senata in Boruta Smrdela kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »reagente in kemikalije 2014–2015« in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki jih je vložil vlagatelj Ivec & Ivec, d. o. o., Zgornji Duplek 137e, Spodnji Duplek (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), 5. 5. 2014
odločila:
1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo, ki jih je vlagatelj vložil zoper naročnikovo odločitev v zvezi z artikli šifra 345920, 357227 in 850616, se združi v en revizijski postopek.
2. Zahtevkom za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev, da se z vlagateljem ne sklene okvirnega sporazuma za artikle šifra 345920, 357227 in 850616, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. DS-197/14 z dne 25. 2. 2014.
3. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 500 eurov, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa.
Obrazložitev:
Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 13. 9. 2013 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN11663/2013, in 18. 9. 2013 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2013/S 181-312068) z dokumentom »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. DS-197/14 z dne 25. 2. 2014, ki mu je predložil priloge »Analiza ponujenih vrst blaga«, sodelujoče gospodarske subjekte med drugim obvestil, da z družbo Ivec & Ivec, d. n. o., Zgornji Duplek 137e, Spodnji Duplek (v nadaljevanju: družba Ivec & Ivec, d. n. o., Zgornji Duplek) ne sklene ne okvirnega sporazuma ne pogodbe za artikle šifra 345920, 357227, 441627, 509043 in 850616.
Vlagatelj je z vlogo z dne 3. 3. 2014 naročniku sporočil, da je družba Ivec & Ivec, d. n. o., Zgornji Duplek spremenila pravnoorganizacijsko obliko in postala d. o. o.
Vlagatelj je z vlogo z dne 3. 3. 2014 zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, med drugim v zvezi z artikli šifra 345920, 357227, 441627, 509043 in 850616. Naročnik je izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila (dokument št. DS-223/14 z dne 6. 3. 2014) in jo vlagatelju vročil 7. 3. 2014 (razvidno iz podpisane vročilnice).
Naročnik je z dokumentom »Popravek Obvestila o oddaji javnega naročila« št. DS-242/14 z dne 17. 3. 2014, ki mu je predložil priloge »Analiza ponujenih vrst blaga«, vlagatelju pa ga je vročil 18. 3. 2014 (razvidno iz podpisane vročilnice), sodelujoče gospodarske subjekte med drugim obvestil, da z vlagateljem ne sklene ne okvirnega sporazuma ne pogodbe za artikel šifra 509043.
Vlagatelj je 18. 3. 2014 osebno pri naročniku vložil štiri zahtevke za revizijo, in sicer zoper odločitev v zvezi z artikli šifra 357227, 441627, 509043 in 850616.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zoper odločitev v zvezi z artiklom šifra 357227 predlagal, da se razveljavi oceno, da ponujeni artikel ni ustrezen. Vlagatelj je navedel, da je naročnik zavrnil artikel, ki po sestavi, namenu in uporabi ustreza iskanemu artiklu v razpisni dokumentaciji, brez strokovne utemeljitve na osnovi uporabe merila učinkovitosti, ki pa ga v razpisni dokumentaciji ni navedel, zanj pa ni določil niti minimalnih zahtevanih vrednosti za učinkovitost. Vlagatelj je nadalje navedel, da je strokovno neutemeljeno predpostavljati, da ponujeni medij ni vsaj enako, če ne celo za naročnika bolj primeren za postopke obdelave semena kot iskani medij, sicer pa so naročnikove trditve v nasprotju s stroko in nepreverljive, saj merilo učinkovitost ni poznano.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zoper odločitev v zvezi z artiklom šifra 441627 predlagal, da se razveljavi oceno, da ponujeni artikel ni ustrezen.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zoper odločitev v zvezi z artiklom šifra 509043 predlagal, da se razveljavi oceno, da ponujeni artikel ni ustrezen, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zoper odločitev v zvezi z artiklom šifra 850616 predlagal, da se razveljavi oceno, da ponujeni artikel ni ustrezen, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da je naročnik zavrnil artikel na podlagi tehničnih zahtev, ki iz razpisne dokumentacije niso razvidne, sicer pa naročnikova odločitev, da zavrne ponudbo, ni strokovno utemeljena. Vlagatelj je navedel, da iz razpisne dokumentacije ni razvidna zahteva po kompatibilnosti pipet za denudacijo z različnimi pipetorji, ki niso navedeni v navodilih proizvajalca pipet, sicer pa bi v primeru postavitve take zahteve naročnik moral navesti vse proizvajalce in tipe pipetorjev, ki jih uporablja in ima namen uporabljati v IVF laboratoriju, da bi lahko pripravil ponudbo. Vlagatelj je nadaljeval, da naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila tudi ni navedel, s katerimi pipetorji ne more uporabljati ponujenih artiklov, da bi lahko preveril dejstva in skušal ovreči naročnikove trditve. Vlagatelj je še navedel, da iz prakse lahko pove, da za obseg dela v naročnikovem IVF laboratoriju zadošča en pipetor.
Vlagatelj je 18. 3. 2014 po pošti priporočeno vložil še zahtevek za revizijo zoper odločitev v zvezi z artiklom šifra 345920 in predlagal, da se razveljavi oceno, da ponujeni artikel ni ustrezen. Vlagatelj je navedel, da naročnik ni ravnal gospodarno, ker ni sprejel dvakrat cenejše ponudbe od maksimalno dopustne cene za artikel, ki je tudi primernejši od artikla, ki ga je naročnik izbral. Vlagatelj se ne strinja z naročnikovo utemeljitvijo, da ponujeni artikel ne omogoča hiperaktivacije semenčic in bi za to potreboval dodaten medij, ne strinja pa se niti z namigom, da ponujeni medij ni kompatibilen z drugimi mediji v IVF laboratoriju.
Vlagatelj je z vlogama, ki ju je 20. 3. 2014 vložil osebno pri naročniku, umaknil zahtevka za revizijo zoper odločitev v zvezi z artikloma šifra 441627 in 509043.
Naročnik je s sklepom št. MG-259/14 z dne 21. 3. 2014 ustavil predrevizijski postopek v zvezi z zahtevkoma za revizijo zoper odločitev v zvezi z artikloma šifra 441627 in 509043.
Družba Medical Intertrade, d. o. o., Karlovška cesta 1, Ljubljana (v nadaljevanju: družba Medical Intertrade, d. o. o., Ljubljana), s katero se je naročnik odločil skleniti okvirni sporazum in pogodbo za artikla šifra 509043 in 850616, se je z vlogo z dne 24. 3. 2014 izjasnila o zahtevkih za revizijo zoper odločitev v zvezi z artikloma šifra 509043 in 850616, pri čemer je v zvezi s slednjim artiklom navedla, da so morali vsi ponudniki oddati vzorce, če jih na oddelku pri naročniku še niso poznali. Družba Medical Intertrade, d. o. o., Ljubljana je še navedla, da je vlagatelj imel možnost ponuditi ustrezne pipete, brezpredmetno pa je razpravljanje o količini pipetorjev, ki jih naročnik uporablja na oddelku, saj gre za strokovno odločitev naročnika.
Naročnik je s zahtevke za revizijo zoper odločitev v zvezi z artikli šifra 345920, 357227 in 850616 zavrnil, zavrnil pa je tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik je navedel, da:
- izbora primernih artiklov ni opravila le ena oseba, temveč je o vseh prispelih ponudbah in vzorcih razpravljal celoten kolektiv Oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo pri naročniku, strokovno osebje pa je odločitev sprejelo po detajlnih pregledih ponujenih artiklov, dokumentacije o artiklih in literature,
- je naročnik na Oddelku za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo začel uvajati dejavnost oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), ko na tržišču še ni bilo nobenega komercialnega potrošnega materiala za tehnike OBMP,
- so bile prve naročnikove raziskave in strokovne objave namenjene testiranju kakovosti doma narejenih gojišč in materialov, ki so prihajali v kontakt s spolnimi celicami in zarodki, o razlikah v kliničnih rezultatih po uporabi različnih komercialnih produktov pa je naročnik kasneje večkrat poročal v strokovni literaturi,
- se kljub standardiziranim postopkom, uporabi najsodobnejše tehnologije in predhodno testiranih hormonov, gojišč in potrošnega materiala uspešnost postopkov OBMP med centri zelo razlikuje,
- številne raziskave vsakodnevno odkrivajo nove dejavnike, ki vplivajo na rast in razvoj celic in vitro, to pa vpliva na uspešnost zdravljenja neplodnosti,
- literatura sicer poroča tudi o primerjavah med komercialnimi produkti in njihovimi vplivi na klinične rezultate OBMP, vendar pa je zelo malo »evidence based« študij, na osnovi katerih bi neke izdelke ali gojišča lahko z veliko zanesljivostjo označili za boljše ali slabše,
- se mora stroka previdno odzvati na novosti,
- je dokazano, da se porodna teža otrok razlikuje glede na to, v katerem komercialnem gojišču so se zarodki razvijali, zato v stroki velja načelo ne spreminjaj, kadar sistem dobro deluje,
- pri naročniku sistem dobro deluje, to pa dokazujejo klinični rezultati iz nacionalnega registra, ki že desetletja, v primerjavi s konkurenco, v okolici izstopajo po kakovosti, eden od razlogov za dobre laboratorijske in klinične rezultate pa je tudi v premišljenem izboru potrošnega materiala in gojišč,
- potrošni material, ki ga trenutno uporablja in je dokazano primeren in prilagojen načinu dela pri naročniku, služi kot referenca pri pripravi razpisa za javna naročila, prejete ponudbe pa primerja z referenčnimi artikli in v primeru ugotovljenih pomanjkljivosti izloči neprimerne artikle,
- znanstvene in strokovne publikacije Oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo dokazujejo odprtost za novosti in izboljšave, eden od ključev uspeha pa je tudi ta, da doslej v kompleksnem sistemu OBMP ni nikoli spreminjal več dejavnikov hkrati,
- na previdnost pri vpeljavi novih materialov in metod opozarjajo tudi vsi učbeniki o zdravljenju neplodnosti z metodami OBMP, kar je tudi vodilno načelo sistema kakovosti,
- pri iglah in katetrih za embriotransfer velja posebna previdnost, saj raziskave dokazujejo, da obstajajo razlike v uspešnosti pri prenosu zarodkov med ginekologi z več kot desetletnim stažem in tistimi, katerih staž je krajši,
- v prid referenčnemu artiklu pod šifro 357227 govorijo strokovni članki, ki poročajo o večji učinkovitosti,
- referenčni artikel pod šifro 357227 uspešno uporablja že več let, v preteklosti pa je bilo veliko težav s sorodnimi mediji drugih proizvajalcev, zato je pri izbiri novih artiklov previden,
- pri semenskih vzorcih z visoko koncentracijo semenčic z uporabo teh medijev ni uspel izolirati zadostno število gibljivih semenčic za IVF postopek,
- iz literature izhaja, da se z referenčnim gojiščem pod šifro 357227, uspe pridobiti največje število morfološko normalnih in progresivno gibljivih semenčic, ki so potrebne za postopke izventelesne oploditve, z gojišči, ki jih ponuja vlagatelj pod šifro 357227, pa so dobili najslabše rezultate med šestimi sorodnimi mediji,
- se strinja z vlagateljem, da je nepoškodovana DNK semenčica pomembna za normalen razvoj zarodka, vendar je osnovni pogoj oploditev, ki se doseže z zadostnim številom semenčic,
- referenčni artikel pod šifro 345920 drugače kot ponujeni artikli omogoča hiperaktivacijo semenčic in je po sestavi zanesljivo kompatibilen z drugimi uporabljenimi gojišči v laboratoriju, uporaba gojišč, ki jih je ponudil vlagatelj za artikel pod šifro 345920, pa bi zahtevala vključitev še dodatnega gojišča za IVF,
- literatura omenja, da je pri ICSI postopku, ki ga pri naročniku izvajajo pri 70 % parov, ki jih zdravijo, bolj fiziološko uporabiti ne le hiperaktivirane, temveč celo akrosomsko aktivirane semenčice, s katerimi se dosegajo boljši klinični rezultati,
- referenčni artikel pod šifro 345920 vsebuje poleg bikarbonatnega pufra tudi HEPES, s čimer se mu pH pri sobnih pogojih v času centrifugiranja semena ne spremeni,
- je gojišče, ki ga vlagatelj ponuja za artikel pod šifro 345920, po sestavi zelo enostavno in je zato v zaključni fazi obdelave semena treba uporabiti še dodatno kompleksno gojišče, ki bi ga moral naročnik nabaviti,
- ni ravnal negospodarno, sicer pa gospodarno ravnanje v prvi vrsti ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč je namenjeno zaščiti javnega interesa,
- je pri preizkušanju vzorcev ugotovil, da se IVF pipeta za denudacijo, ki jo je ponudil vlagatelj pod šifro 850616, ne more uporabljati z vsemi pipetorji, ki jih ima naročnik v svojem laboratoriju,
- je v tehničnih specifikacijah navedel tip pipet, ki ustreza za vse pipetorje, ki jih ima v laboratoriju, vlagateljev artikel pod šifro 850616 pa je mogoče uporabljati le na enem tipu pipetorja, kar bi pomenilo prisilo kupovati dodatne nove pipete, ki bi ustrezale na vse naročnikove pipetorje.
Naročnik je kot prilogo dopisu št. MG-267/14 z dne 28. 3. 2014 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevke za revizijo in dokumentacijo.
Vlagatelj se je z vlogo, ki jo je poslal po pošti priporočeno 2. 4. 2014, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevkih za revizijo in navedel, da ga naročnikove izjave skrbijo, ker ne samo, da nakazujejo, da naročnik želi ostati pri starih medicinskih pripomočkih in ne želi sprememb, ampak želi morda celo upravičiti nadaljnjo uporabo raziskovalnega medija v klinične namene, iz česar izhaja, da so naročniku bolj pomembni trenutni klinični rezultati kot ravnanje v skladu z zakonodajo. Vlagatelj še navaja, da se naročnik večinoma ni opredelil do njegovih navedb iz zahtevka za revizijo, v nadaljevanju pa prereka njegove navedbe.
Kot je razvidno iz izpisa iz sodnega registra, se je družba z neomejeno odgovornostjo Ivec & Ivec, d. n. o., Zgornji Duplek na podlagi notarskega zapisnika št. SV 37/2014 z dne 20. 1. 2014 preoblikovala v družbo z omejeno odgovornostjo Ivec & Ivec, d. o. o., Zgornji Duplek, ta sprememba pa je bila vpisana v sodni register 26. 2. 2014. Upoštevajoč drugi odstavek 665. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZGD-1) v zvezi s prvim odstavkom 665. člena ZGD-1 in 650. členom ZGD-1 je Državna revizijska komisija upoštevala izpostavljene podatke pri sprejemu odločitve o zahtevkih za revizijo.
Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, družbe Medical Intertrade, d. o. o., Ljubljana in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Vlagatelj je vložil posamezne zahtevke za revizijo in izpodbijal naročnikove odločitve v zvezi z artikli šifra 345920, 357227, 441627, 509043 in 850616, nato pa je z ločenima vlogama umaknil zahtevka za revizijo zoper naročnikovo odločitev v zvezi z artikloma šifra 441627 in 509043. Naročnik je v zvezi s slednjima zahtevkoma za revizijo skladno s prvo povedjo iz drugega odstavka 18. člena ZPVPJN ustavil postopek pravnega varstva (sklep št. MG-259/14 z dne 21. 3. 2014).
Zaradi pospešitve obravnavanja zahtevkov za revizijo, ki jih je vlagatelj vložil zoper naročnikovo odločitev v zvezi z artikli šifra 345920, 357227 in 850616, je Državna revizijska komisija obravnavanje teh zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek in sprejela skupno odločitev [300. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN].
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Iz dokumentacije je razvidno, da je naročnik izvedel odprti postopek oddaje javnega naročila (točka IV.1.1 objav; prvi odstavek točke 1.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, str. 2 razpisne dokumentacije) z namenom sklenitve okvirnega sporazuma (točka II.1.3 objav; prvi odstavek točke 1.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, str. 2 razpisne dokumentacije). Čeprav naročnik v objavah ni izpolnil tudi točke II.1.8, ki se nanaša na sklope, je iz razpisne dokumentacije (gl. zlasti odstavka iz točke 2.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, str. 7, kjer je navedel: »Ponudnik mora pri skupinah 10, 22 in 23 ponuditi 100% razpisanih vrst in količin blaga iz skupine oz. skupin. Pri vseh ostalih skupinah lahko ponudnik odda ponudbo za posamezno vrsto blaga.«, in prvi odstavek točke 2.13 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, str. 12, kjer je navedel: »Ponudnik mora zagotavljati 100% razpisanih vrst in količin blaga iz skupine oz. skupin za katere oddaja ponudbo (velja za skupine 10, 22 in 23).«) razvidno, da javno naročilo oddaja po sklopih. Vlagatelj je sodeloval v postopku oddaje javnega naročila, naročnik pa ga je z dokumentom »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. DS-197/14 z dne 25. 2. 2014 obvestil, da z njim za artikle šifra 345920, 357227 in 850616 ne sklene ne okvirnega sporazuma ne pogodbe. Vlagatelj z zahtevki za revizijo izpodbija te naročnikove odločitve. Ne glede na to, da je naročnik v izpostavljem obvestilu zapisal, da z vlagateljem ne sklene niti pogodbe, je treba nastali spor razrešiti z vidika vprašanja uporabe prve povedi iz prvega odstavka 32. člena ZJN-2, saj gre v tej fazi postopka oddaje javnega naročila za spor o izbiri strank, skleniteljev okvirnega sporazuma, ne pa že za spor o oddaji naročila na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma. Skladno s to pravno podlago za namen sklenitve okvirnega sporazuma naročnik upošteva postopkovna pravila ZJN-2 za vse faze do oddaje naročil na podlagi tega sporazuma.
Naročnik je dokumentu »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. DS-197/14 z dne 25. 2. 2014 predložil prilogo »Analiza ponujenih vrst blaga«, v kateri je za artikle šifra 345920, 357227 in 850616, ki jih je ponudil vlagatelj, navedel oznako »V«, ki pomeni, da gospodarski subjekt »Ni predl.vzor.oz.vzor.niso ust«.
Iz dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. DS-197/14 z dne 25. 2. 2014 je sicer razvidno, da je naročnik navedel, da za artikla šifra 345920 in 357227 ne sklene ne okvirnega sporazuma ne pogodbe z nobenim gospodarskim subjektom, za artikel šifra 850616 pa, da ne sklene ne okvirnega sporazuma ne pogodbe z družbo Ivec & Ivec, d. n. o., Zgornji Duplek, z gospodarskim subjektom Iris, Mednarodna trgovina, d. o. o., Ljubljana sklene okvirni sporazum, z gospodarskim subjektom Medical Intertrade, d. o. o., Ljubljana pa sklene tudi pogodbo.
Vlagatelj je z vlogo z dne 3. 3. 2014 zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila v zvezi z artikli šifra 345920, 357227 in 850616, ki jo je naročnik tudi izdal (dokument št. DS-223/14 z dne 6. 3. 2014), v njej pa je navedel:
»Ident 345920 − Gojišče ponudnika Iris Mednarodna trgovina, d.o.o. za razliko od preostalih ponujenih artiklov omogoča hiperaktivacijo semenčic in je po sestavi zanesljivo kompatibilno z drugimi uporabljenimi gojišči v laboratoriju. Uporaba gojišč ponudnika IVEC&IVEC, d.o.o. bi zahtevala vključitev še dodatnega gojišča.
[…]
Ident 850616 − Pipeta ponudnika IVEC&IVEC, d.o.o. se ne more uporabljati z vsemi pipetorji, ki jih imamo v laboratoriju.
[…]
Ident 357227 − Ponujeni artikel v primerjavi z razpisanim ne zagotavlja ustrezne učinkovitosti.«
Naročnik je v točki 2.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, naslovljeni kot »Popolnost ponudbe« (str. 7 razpisne dokumentacije), med drugim tudi navedel:
»V “Specifikaciji zahtev naročnika” je naročnik za vrste blaga, ki so predmet tega naročila, navedel blagovno znamko oz. kataloško številko izključno z namenom, da se določi zahtevana raven kakovosti razpisanih vrst blaga. Ponudniki morajo ponuditi enako ali višjo raven kakovosti oz. ustrezno strokovno paralelo.
Naročnik bo kot nepopolno zavrnil tudi tisto ponudbo, ki ne bo ustrezala vsem tehničnim zahtevam za ponujene vrste blaga iz predmetnega naročila. Tehnične zahteve so opredeljene v “Specifikaciji zahtev naročnika”.«
Naročnik je artikle šifra 345920, 357227 in 850616 v obrazcu »Specifikacija zahtev naročnika« opisal:
- 345920: »SPERM PREPARATOR MEDIUM, 5x60 ML, kat.št. 10705060, proizvajalec ORIGIO MEDICULT ali enakovredno«,
- 357227: »PURESPERM, 100 ML, PS-100-100 ali enakovredno, IVF« in
- 850616: »IVF PIPETA ZA DENUDACIJO 135MIKRON, kat.št. K-FPIP-1140, proizvajalec COOK ali enakovredno«.
Naročnik je v točki 2.13 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, naslovljeni kot »Tehnične zahteve naročnika« (str. 12 razpisne dokumentacije), zapisal sedem zahtev, kot eno izmed njih pa:
»Vse ponujene vrste blaga morajo imeti CE oznako, ki jo bo ponudnik na zahtevo naročnika dokazal s predložitvijo ustreznih dokumentov.«
Iz opisa artiklov šifra 345920, 357227 in 850616 v obrazcu »Specifikacija zahtev naročnika« je razvidno, da je naročnik uporabil enak način priprave tehničnih specifikacij, saj je določil referenčni artikel, ki je označen z »blagovno znamko oz. kataloško številko«, gospodarski subjekti pa lahko ponudijo tudi artikel, ki je temu artiklu enakovreden. Naročnik je v točki 2.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 7 razpisne dokumentacije) navedel, da je taka določitev namenjena določitvi »zahtevane« ravni kakovosti blaga. Iz obrazca »Specifikacija zahtev naročnika« ni posebej razvidno, da bi naročnik opisno določil raven kakovosti blaga, temveč je razvidno, kateri artikli so tisti, ki so referenčni za določitev ravni kakovosti blaga.
Opise za artikle šifra 345920, 357227 in 850616 je treba tolmačiti ob upoštevanju devetega odstavka 37. člena ZJN-2, ki določa, da če tega ne upravičuje predmet naročila, se tehnične specifikacije ne smejo sklicevati na posamezno znamko ali vir ali na posebni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izločeni. To sklicevanje je dovoljeno v primerih, ko drugače ni mogoče opisati predmeta naročila v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 37. člena ZJN-2; pri takem sklicevanju se navede besedo »ali enakovredni«.
Državna revizijska komisija opozarja, da načelo transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2) zahteva, da so vsi pogoji in podrobna pravila postopka oddaje v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako in da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo merilom, ki urejajo zadevno naročilo (gl. sodba Sodišča C-368/10 z dne 10. 5. 2012, točka 109). Upoštevajoč navedeno je na podlagi opisov za artikle šifra 345920, 357227 in 850616 treba kot jasne, natančne in nedvoumne obravnavati le tehnične zahteve, ki se nanašajo na vrsto artikla in nekatere njegove dimenzije, ne pa tudi tiste, na katere bi bilo treba šele sklepati prek navedbe blagovne znamke, naziva proizvajalca in kataloške številke. Glede na to, kako je naročnik pripravil razpisno dokumentacijo, je treba šteti, da naročnik ne ugotavlja enakovrednosti artiklov v nasprotju s tehničnimi zahtevami, če so ponujeni artikli skladni že po vrsti in dimenziji, ki jo je naročnik določil, ter nosijo oznako CE.
V Republiki Sloveniji področje medicinskih pripomočkov ureja Zakon o medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 98/2009; v nadaljevanju: ZMedPri), pri čemer ta prevzema ureditev z ravni Evropske unije (gl. drugi odstavek 1. člena ZMedPri). Medicinski pripomočki, ki izpolnjujejo zahteve iz ZMedPri in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov ter predpisov Evropske unije, ki urejajo medicinske pripomočke, morajo, ko se dajejo na trg, nositi oznako CE. Oznaka CE mora biti v vidni, berljivi in neizbrisni obliki tudi na sterilnem zavoju, prodajni embalaži in v navodilih za uporabo (prvi odstavek 28. člena ZMedPri). Oznaka CE je oznaka, s katero proizvajalec medicinskih pripomočkov izjavlja, da je medicinski pripomoček skladen z zahtevami iz ZMedPri in predpisi Evropske unije, ki urejajo medicinske pripomočke (10. točka 9. člena ZMedPri).
Na podlagi člena 3 Direktive Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih (UL L št. 169 z dne 12. 7. 1993, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo 2007/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o spremembah Direktive Sveta 90/385/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o aktivnih medicinskih pripomočkih za vsaditev, Direktive Sveta 93/42/EGS o medicinskih pripomočkih in Direktive 98/8/ES o dajanju biocidnih pripravkov v promet (UL L št. 247 z dne 21. 9. 2007, str. 21), (v nadaljevanju: Direktiva 93/42) mora pripomoček izpolnjevati bistvene zahteve iz Priloge I, ki se uporabljajo zanj, ob upoštevanju predvidenega namena zadevnih pripomočkov (gl. sodba Sodišča C-6/05 z dne 14. 7. 2007, točka 8). Na podlagi člena 5(1) Direktive 93/42 države članice domnevajo skladnost z bistvenimi zahtevami iz člena 3 pri pripomočkih, ki so skladni z ustreznimi nacionalnimi standardi, sprejetimi na podlagi usklajenih standardov, katerih referenčne številke so bile objavljene v Uradnem listu Evropskih skupnosti (gl. sodba Sodišča C-6/05 z dne 14. 7. 2007, točka 10). Obveznost domneve, da so medicinski pripomočki, ki ustrezajo usklajenim standardom in nosijo oznako CE, skladni z zahtevami iz Direktive 93/42, velja tudi za konkretnega naročnika kot subjekt javnega prava (analogija iz sodbe Sodišča C-6/05 z dne 14. 7. 2007, točka 43).
Ob upoštevanju predstavljenih izhodišč predpisov s področja medicinskih pripomočkov glede na določbe razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je treba šteti, da so posamezni artikli (ki so označeni z oznako CE) skladni s tehničnimi zahtevami, čeprav v svojih lastnostih niso enaki lastnostim artiklov, za katere je naročnik navedel blagovno znamko. Vendar je treba tudi upoštevati, da oznaka CE ne more vplivati na tiste lastnosti, ki jih naročnik zahteva in jih oznaka CE ne zajema (npr. zahtevana dimenzija artikla).
Naročnik je za artikel šifra 345920, ki ga je ponudil vlagatelj, navedel, da bi njegova uporaba zahtevala nabavo še dodatnega gojišča, sicer pa referenčni artikel, drugače kot vlagateljev artikel, omogoča hiperaktivacijo semenčic in je po sestavi zanesljivo kompatibilen z drugimi uporabljenimi gojišči v laboratoriju.
Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da vlagateljev očitek, da naročnik ni ravnal gospodarno (kot kršitev 6. člena ZJN-2), ko ni »sprejel skoraj dvakrat cenejše ponudbe od maksimalno dopustne cene za artikel«, ni kršitev, ki bi vplivala na vlagateljev položaj v postopku javnega naročanja. Vlagatelj ima interes pridobiti naročilo, v postopku javnega naročanja pa sodelovati pod enakimi pogoji kot drugi gospodarski subjekti. Vprašanje, ali je naročnikova izbira gospodarna, je vprašanje, ki je povezano z javnim interesom, za varovanje katerega so aktivno legitimirani subjekti iz drugega odstavka 6. člena ZPVPJN.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da razlogi, ki jih je naročnik navedel v utemeljitev izločitve vlagateljeve ponudbe za artikel šifra 345920, pomenijo določanje vsebine tehničnih zahtev po poteku roka za predložitev ponudb, kar je v nasprotju s tretjim odstavkom 71. člena ZJN-2, kar hkrati tudi pomeni ugotavljanje popolnosti ponudbe in odločanje o njeni izbiri na podlagi zahtev, ki niso bile znane vnaprej (kršitev 8. člena ZJN-2 v zvezi s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2).
Državna revizijska komisija sicer lahko razume naročnikove argumente, ki jih je navedel v dokumentu št. DS-223/14 z dne 6. 3. 2014 in sklepu št. MG-266/14 z dne 28. 3. 2014, vendar iz njih ni razvidno, da artikel šifra 345920, ki ga je ponudil vlagatelj, ni medij za pripravo semena, ali da bi vlagatelj ponudil pakiranje in količino, ki odstopata od tistih, ki ju je določil naročnik. Če je naročnik želel, da so ponujeni artikli taki, da se doseže določena lastnost (npr. hiperaktivacija semenčic), bi moral to ponudnikom predstaviti vnaprej pred potekom roka za predložitev ponudb (8. člen ZJN-2), s čimer bi jim tudi zagotovil enake možnosti za pripravo ponudbe in izbiro skleniteljev okvirnega sporazuma (9. člen ZJN-2), s tem pa jim tudi omogočil možnost izpodbijanja take tehnične zahteve (prvi odstavek 5. člena ZPVPJN), če bi šteli, da tehnična zahteva ni skladna z ZJN-2. Seznanitev ponudnikov z naročnikovimi zahtevami bi bila odraz zagotovljanja enakih možnosti ponudnikom v postopku javnega naročanja (9. člen ZJN-2), saj ponudnikovo sodelovanje v postopku javnega naročanja ne more biti odvisno od tega, kako in koliko ponudnik sam pozna naročnikova pričakovanja, temveč od tega, kako in koliko je naročnik ponudnike seznanil v postopku javnega naročanja s svojimi pričakovanji (prim. prvi in drugi odstavek 12. člena, prvi odstavek 58. člena, prvi, drugi in tretji odstavek 71. člena ter 72. člen ZJN-2).
Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je zahtevek za revizijo v zvezi z artiklom šifra 345920 utemeljen, zato mu je skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila odločitev, da naročnik ne sklene okvirnega sporazuma z vlagateljem za artikel šifra 345920, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. DS-197/14 z dne 25. 2. 2014. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo v zvezi z artiklom šifra 345920 ugodila že na podlagi navedenih razlogov, ni preizkušala tudi drugih vlagateljevih argumentov, saj to ne bi vplivalo na sprejeto odločitev.
Naročnik je za artikel šifra 357227, ki ga je ponudil vlagatelj, navedel, da v primerjavi z razpisanim ne zagotavlja ustrezne učinkovitosti. Vendar ne iz opisa artikla šifra 357227 v obrazcu »Specifikacija zahtev naročnika« ne iz drugih delov razpisne dokumentacije, na kar je vlagatelj utemeljeno opozoril, ne izhaja, da bi naročnik določil »merilo učinkovitosti« (ki ga je treba tolmačiti v okviru vprašanja določitve tehničnih specifikacij po 37. členu ZJN-2 in ne kot merilo za ocenjevanje ponudb iz prvega odstavka 48. člena ZJN-2; opomba Državne revizijske komisije) in »minimalne zahtevane vrednosti za učinkovitost«. Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da je mogoče naročnikov razlog razumeti tako, da je ponujeni artikel sicer učinkovit do določene mere, vendar ne do tolikšne mere, kolikor je mera učinkovitosti referenčnega artikla. Naročnik je namreč navedel, da učinkovitost artikla, ki ga je ponudil vlagatelj, ni »ustrezna« in ne da je ni. To sklepanje je mogoče potrditi s pojasnilom iz sklepa št. MG-266/14 z dne 28. 3. 2014, kjer je naročnik navedel, da referenčni artikel uporablja že več let, »s sorodnimi mediji drugih proizvajalcev« pa »ni uspel izolirati zadostno število gibljivih semenčic za IVF postopek«, in da »iz literature izhaja, da z gojiščem PureSperm, ki ga sedaj uporablja naročnik, uspe pridobiti največje število morfološko normalnih in progresivno gibljivih semenčic, ki so potrebni za postopke izventelesne oploditve, z gojiščem SIL-SELECT pa so dobili najslabše rezultate med šestimi sorodnimi mediji (Mousset-Simeon et. al., 2004, PRILOGA 1) Naročnik se strinja z vlagateljem s tem, da je nepoškodovana DNK semnčica pomembna za normalen razvoj zarodka, vendar je predpogoj oploditev, ki se doseže z zadostnim številom semenčic.« (str. 4).
Državna revizijska komisija ugotavlja, da razlog, ki ga je naročnik navedel v utemeljitev izločitve vlagateljeve ponudbe za artikel šifra 357227, pomeni določanje vsebine tehničnih zahtev po poteku roka za predložitev ponudb, kar je v nasprotju s tretjim odstavkom 71. člena ZJN-2, kar hkrati tudi pomeni ugotavljanje popolnosti ponudbe in odločanje o njeni izbiri na podlagi zahtev, ki niso bile znane vnaprej (kršitev 8. člena ZJN-2 v zvezi s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2).
Če je naročnik želel, da so ponujeni artikli taki, da se doseže določena lastnost (na podlagi sklepa št. MG-266/14 z dne 28. 3. 2014 je mogoče sklepati, da bi ta lastnost bila učinkovitost, ta pa se nanaša na »število [gibljivih] semenčic«), bi moral to ponudnikom predstaviti vnaprej pred potekom roka za predložitev ponudb (8. člen ZJN-2), s čimer bi jim tudi zagotovil enake možnosti za pripravo ponudbe in izbiro skleniteljev okvirnega sporazuma (9. člen ZJN-2), s tem pa jim tudi omogočil možnost izpodbijanja take tehnične zahteve (prvi odstavek 5. člena ZPVPJN), če bi šteli, da tehnična zahteva ni skladna z ZJN-2. Seznanitev ponudnikov z naročnikovimi zahtevami bi bila odraz zagotovljanja enakih možnosti ponudnikom v postopku javnega naročanja (9. člen ZJN-2), saj ponudnikovo sodelovanje v postopku javnega naročanja ne more biti odvisno od tega, kako in koliko ponudnik sam pozna naročnikova pričakovanja, temveč od tega, kako in koliko je naročnik ponudnike seznanil v postopku javnega naročanja s svojimi pričakovanji (prim. prvi in drugi odstavek 12. člena, prvi odstavek 58. člena, prvi, drugi in tretji odstavek 71. člena ter 72. člen ZJN-2).
Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je zahtevek za revizijo v zvezi z artiklom šifra 357227 utemeljen, zato mu je skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila odločitev, da naročnik ne sklene okvirnega sporazuma z vlagateljem za artikel šifra 357227, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. DS-197/14 z dne 25. 2. 2014. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo v zvezi z artiklom šifra 357227 ugodila že na podlagi navedenih razlogov, ni preizkušala tudi drugih vlagateljevih argumentov, saj to ne bi vplivalo na sprejeto odločitev.
Naročnik je za artikel šifra 850616, ki ga je ponudil vlagatelj, navedel, da ga ni mogoče uporabiti na vseh pipetorjih, ki jih ima v laboratoriju. Vendar ne iz opisa artikla šifra 850616 v obrazcu »Specifikacija zahtev naročnika« ne iz drugih delov razpisne dokumentacije, na kar je vlagatelj utemeljeno opozoril, ne izhaja, da bi naročnik določil, da morajo biti ponujeni artikli kompatibilni z vsemi pipetorji, ki jih ima v laboratoriju, zlasti pa ni razvidno, da bi naročnik ponudnike seznanil, katere pipetorje ima v laboratoriju. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da razlog, ki ga je naročnik navedel v utemeljitev izločitve vlagateljeve ponudbe za artikel šifra 850616, pomeni določanje vsebine tehničnih zahtev po poteku roka za predložitev ponudb, kar je v nasprotju s tretjim odstavkom 71. člena ZJN-2, kar hkrati tudi pomeni ugotavljanje popolnosti ponudbe in odločanje o njeni izbiri na podlagi zahtev, ki niso bile znane vnaprej (kršitev 8. člena ZJN-2 v zvezi s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2).
Če je naročnik želel, da so ponujeni artikli kompatibilni z vsemi pipetorji, ki jih ima v laboratoriju, bi moral to ponudnikom predstaviti vnaprej pred potekom roka za predložitev ponudb (8. člen ZJN-2), s čimer bi jim tudi zagotovil enake možnosti za pripravo ponudbe in izbiro skleniteljev okvirnega sporazuma (9. člen ZJN-2), s tem pa jim tudi omogočil možnost izpodbijanja take tehnične zahteve (prvi odstavek 5. člena ZPVPJN), če bi šteli, da tehnična zahteva ni skladna z ZJN-2. Seznanitev ponudnikov s pipetorji, ki jih ima v laboratoriju, bi bila odraz zagotovljanja enakih možnosti ponudnikom v postopku javnega naročanja (9. člen ZJN-2), saj ponudnikovo sodelovanje v postopku javnega naročanja ne more biti odvisno od tega, kako in koliko ponudnik sam pozna dejansko stanje v laboratoriju pri naročniku, temveč od tega, kako in koliko je naročnik ponudnike seznanil v postopku javnega naročanja z dejanskim stanjem v laboratoriju (prim. prvi in drugi odstavek 12. člena, prvi odstavek 58. člena, prvi, drugi in tretji odstavek 71. člena ter 72. člen ZJN-2). Naročnik je v sklepu št. MG-266/14 z dne 28. 3. 2014 sicer navedel, da je »v okviru tehničnih specifikacij navedel tip pipet, ki ustreza na vse pipetorje, ki jih ima naročnik v laboratoriju« (str. 5), vendar je ta argument treba zavrniti zlasti zato, ker naročnik neutemeljeno pričakuje (sicer bi šlo za kršitev vsaj 8. in 9. člena ter tretjega odstavka 71. člena ZJN-2), da bi bilo treba na podlagi podatka o pipeti sklepati na podatke o pipetorjih.
Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je zahtevek za revizijo v zvezi z artiklom šifra 850616 utemeljen, zato mu je skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila odločitev, da naročnik ne sklene okvirnega sporazuma z vlagateljem za artikel šifra 850616, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. DS-197/14 z dne 25. 2. 2014. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo v zvezi z artiklom šifra 850616 ugodila že na podlagi navedenih razlogov, ni preizkušala tudi drugih vlagateljevih argumentov, saj to ne bi vplivalo na sprejeto odločitev.
Državna revizijska komisija tako povzema, da je vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik pri sprejemu odločitve o sklenitvi okvirnega sporazuma za artikle šifra 345920, 357227 in 850616 kršil ZJN-2, zato je zahtevkom za revizijo skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila odločitev, da se z vlagateljem ne sklene okvirnega sporazuma za artikle šifra 345920, 357227 in 850616, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. DS-197/14 z dne 25. 2. 2014. Državna revizijska komisija pri tem še poudarja, da sicer lahko razume argumente, ki jih je naročnik navedel v dokumentu št. DS-223/14 z dne 6. 3. 2014 in sklepu št. MG-266/14 z dne 28. 3. 2014, vendar je treba upoštevati, da naročnik po roku za predložitev ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije, za pripravo tehničnih specifikacij pa mora upoštevati 37. člen ZJN-2, pri čemer je te dolžan določiti vnaprej (8. člen ZJN-2). Državna revizijska komisija k temu še dodaja, da je iz naročnikovih argumentov iz dokumentov št. DS-223/14 z dne 6. 3. 2014 in sklepa št. MG-266/14 z dne 28. 3. 2014 vsaj posredno razvidno, da bi bilo mogoče lastnosti, ki naj bi jih imeli ponujeni artikli, določiti drugače kot le s sklicevanjem na referenčne artikle.
Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.
Z razveljavitvijo odločitve, da se z vlagateljem ne sklene okvirnega sporazuma za artikle šifra 345920, 357227 in 850616, se postopek oddaje javnega naročila za te artikle pri naročniku znova znajde v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb (gl. 7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). Če se naročnik odloči, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o sklenitvi okvirnega sporazuma za izpostavljene tri artikle, mora pri tem upoštevati prvi odstavek 32. člena ZJN-2 in obveznosti, ki iz njega izhajajo, pri tem pa spoštovati tudi načelo transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2) in zagotoviti enakopravno obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2). Če pa naročnik ugotovi, da mu vsebina razpisne dokumentacije, kot je sedaj določena, glede na to, kar je navedla Državna revizijska komisija v tem sklepu, ne omogoča izbire strank, skleniteljev okvirnega sporazuma, na način, da bi lahko uresničil namen, zaradi katerega nabavlja artikle, bo moral ponoviti postopek javnega naročanja in pripraviti razpisno dokumentacijo tako, da bo upošteval 37. člen ZJN-2, s tem pa tudi deveti odstavek 37. člena ZJN-2. Če bo naročnik ponovil postopek javnega naročanja, naj v primeru ugotovitve, da so izpolnjeni pogoji iz devetega odstavka 37. člena ZJN-2, ko se sklicuje na enakovrednost, določi splošen opis tistih zahtev referenčnega artikla, ki jih mora imeti tudi ponujeni artikel, da bo na objektivizirani podlagi mogoče ugotavljati, ali je ponujeni artikel enakovreden ali ne.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).
Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov v zahtevkih za revizijo, vloženih zoper naročnikovo odločitev v zvezi z artikloma šifra 509043 in 850616, v zahtevkih za revizijo, vloženih zoper naročnikovo odločitev v zvezi z artikli šifra 345920, 357227 in 441627, pa ni zahteval povrnitve stroškov.
Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo zoper odločitev v zvezi z artiklom šifra 850616 uspel, mu Državna revizijska komisija, upoštevajoč prvi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, kot potrebne priznava stroške takse v višini 500 eurov. Državna revizijska komisija ni odločila o vračilu stroškov, priglašenih v zahtevku za revizijo, vloženem zoper naročnikovo odločitev v zvezi z artiklom šifra 509043, saj je vlagatelj ta zahtevek za revizijo umaknil, o umiku zahtevka za revizijo pa je odločil že naročnik.
Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 500 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.
V Ljubljani, 5. 5. 2014
Predsednica senata:
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor,
- Ivec & Ivec, d. o. o., Zgornji Duplek 137e, 2241 Spodnji Duplek,
- Iris, Mednarodna trgovina, d. o. o., Cesta v Gorice 8, 1000 Ljubljana,
- Medical Intertrade, d. o. o., Karlovška cesta 1, 1000 Ljubljana,
- Thomy F.E., d. o. o., Ljubljana, Vodnikova cesta 170, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.
Vložiti:
- v spis zadeve, tu.