018-083/2014 Splošna bolnišnica Jesenice

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata in Vide Kostanjevec ter Sonje Drozdek – Šinko kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Sredstva za dezinfekcijo«, v sklopu 2: »Sredstvo za razkuževanje rok«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika KIMI, d. o. o., proizvodno trgovsko podjetje Trzin, Planjava 1, Trzin (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Splošna bolnišnica Jesenice, Cesta maršala Tita 112, Jesenice (v nadaljevanju: naročnik), dne 5. 5. 2014

odločila:

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 3.3.2014 se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila »Sredstva za dezinfekcijo«, v sklopu 2: »Sredstvo za razkuževanje rok«, kot je vsebovana v dokumentu Odločitev o oddaji javnega naročila št. 0301-36/2014:1 z dne 11. 2. 2014.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 1.678,46 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu »Sredstva za dezinfekcijo«, ki ga oddaja po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi z namenom sklenitve okvirnega sporazuma, dne 17. 12. 2013 objavil na portalu javnih naročil pod številko objave JN15927/2013.

Naročnik je dne 11. 2. 2014 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, dokument številka 0301-36/2014:1 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere izhaja, da se javno naročilo za sukcesivno dobavo sredstev za dezinfekcijo za sklop 1 (Sredstvo za razkuževanje kože) in za sklop 2 (Sredstva za razkuževanje rok) odda ponudniku KEMOFARMACIJA, d. d., Cesta na Brdo 100, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), za prvo obdobje (12 mesecev). Iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila izhaja, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila prejel šest (6) pravočasnih in pravilnih ponudb. Za sklop 2, kjer je naročnik prejel pet (5) ponudb, je vlagatelj predložil najugodnejšo ponudbo, njegove ponujene artikle pa je naročnik zaradi nepoznavanja testiral in ugotovil, da sredstvo za razkuževanje rok, ki ga ponuja vlagatelj, ne ustreza iz naslednjih razlogov: 1. razkužilo kožo na rokah suši; 2. ima neprijeten vonj, zaradi česar zaposleni razkužilo odklanjajo ter 3. plastenka je previsoka, zato je ni moč namestiti v obstoječa držala v SB Jesenice. Iz obrazložitve nadalje izhaja, da je naročnik zaradi neustreznosti omenjenega razkužila izbral v sklopu 2 drugega cenovno najugodnejšega ponudnika (tj. izbranega ponudnika), s katerim bo sklenil pogodbo o dobavi blaga za dobo dvanajst (12) mesecev, okvirni sporazum za dobo treh (3) let pa bo sklenil z vsemi šestimi ponudniki za prvo dvanajstmesečno obdobje, vključno z vlagateljem.

Odločitev o oddaji naročila je bila, izhajajoč iz vročilnice, vlagatelju vročena dne 14. 2. 2014, z vlogo z dne 17. 2. 2014 pa je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila in zahtevo za vpogled v celotno dokumentacijo naročnika.

Naročnik je vlagatelju z vlogo z dne 21. 2. 2014 posredoval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, v kateri po pregledu vlagateljeve dokumentacije za ponujeni artikel Dezikim ugotavlja, da je v vlagateljevem poročilu o učinkovitosti razkužila po standardu EN 1500 sporna količina razkužila, ki je potrebna za dosego primerne učinkovitosti (3 ml razkužila in 30 s kontaktni čas). Po testiranju je naročnik tudi ugotovil, da ponujeno razkužilo suši roke in ima moteč vonj, kar predstavlja tveganje za znižano komplianco razkuževanja rok predvsem bolnišničnega osebja. Naročnik ugotavlja tudi, da embalaža razkužila za roke Dezikim Derm ni kompatibilna z obstoječimi nosilci v SB Jesenice, sporno pa je tudi poročilo o baktericidni učinkovitosti na medicinskih površinah po standardu EN13727:2003, saj gre za poročilo o kvantitativnem suspenzijskem testu za evaluacijo baktericidne učinkovitosti na inštrumentih in medicinskih površinah, medtem ko naročnik želi razkužilo za roke. Pri vlagateljevem navajanju učinkovitosti po standardu EN 12791 (kirurško razkuževanje rok) se, kot ugotavlja naročnik, pri poročilu o preizkusu namesto razkužila za roke navaja kozmetika. Razkužilo za roke Desmanol pure, ki ga ponuja izbrani ponudnik, ima v primerjavi s ponujenim razkužilom vlagatelja naslednje prednosti: po mnenju zaposlenih ne izsušuje rok in ima sprejemljiv vonj; vsebuje dekspantenol, ki kožo ščiti in neguje ter jo ohranja v optimalnem stanju tudi pri pogosti uporabi, medtem ko ponujeno razkužilo vlagatelja vsebuje le glicerol; ustreza vsem strokovnim zahtevam glede mikrobiološke učinkovitosti; glavna aktivna snov v razkužilu izbranega ponudnika je propan-2-ol, kot je želel naročnik glede na predhodne slabe izkušnje z etanolom, poleg tega pa je embalaža izdelka izbranega ponudnika kompatibilna z obstoječimi nosilci naročnika v SB Jesenice.

Vpogled je bil pri naročniku izveden dne 24. 2. 2014, na njem pa je vlagatelj vpogledal v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, postopkovno dokumentacijo naročnika in zlasti v dokumentacijo, vezano na testiranje vlagateljevega sredstva za razkuževanje rok.

Vlagatelj je pravočasno, z vlogo z dne 3. 3. 2014, vložil zahtevek za revizijo v sklopu 2, v katerem navaja, da je naročnik njegovo ponudbo neutemeljeno označil kot neustrezno, zato predlaga, naj se njegovemu zahtevku za revizijo ugodi, njegovo ponudbo za sklop 2 prizna kot ustrezno in posledično popolno, razveljavi naročnikovo odločitev o oddaji naročila ter naročilo odda vlagatelju. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Vlagatelj zatrjuje, da je bilo naročnikovo postopanje nepravilno in sicer iz razloga, ker je naročnik po testiranju vzorcev ponujenega artikla vlagatelja le-tega ocenil kot neustreznega, ponudbo vlagatelja z najnižjo ceno zavrnil, za prvo pogodbeno obdobje (12 mesecev) izbral po ceni drugo uvrščenega ponudnika (tj. izbranega ponudnika), kljub temu pa je naročnik v odločitvi o oddaji naročila ugotovil popolnost vseh prejetih ponudb, tudi vlagateljeve, ter najavil sklenitev okvirnega sporazuma z vsemi ponudniki, tudi z vlagateljem.
Vlagatelj nasprotuje naročnikovim ugotovitvam, na podlagi katerih je vlagateljevo ponujeno dezinfekcijsko sredstvo za roke ocenil kot neustrezno in navaja, da domnevno neprijeten vonj razkužila ne more biti razlog za izločitev, saj naročnik ni podal nobenih tehničnih in strokovnih zahtev glede pričakovanega vonja. Zahteval je sredstvo brez parfumov, to zahtevo pa sredstvo vlagatelja, kot izhaja iz tehnične dokumentacije, izpolnjuje. Nadalje vlagatelj oporeka ustreznosti naročnikovega postopka testiranja ponujenih razkužil za roke vlagatelja in izbranega ponudnika, saj iz dokumentacije o testiranju ni razvidnega protokola ali metod testiranja, rezultati testiranja pa objektivno niso primerljivi. Kot sporno navaja tudi ugotovitev, da je naročnik sredstvo izbranega ponudnika testiral že pred objavo predmetnega javnega naročila in sicer na petih lokacijah, sredstvo vlagatelja pa na sedmih. Vlagatelj izpostavlja nezmožnost medsebojne primerljivosti obeh ponudb ter označuje, da je tako naročnikovo ravnanje v nasprotju z načelom transparentnosti in načelom enakopravne obravnave ponudnikov. V nadaljevanju vlagatelj kot sporen izpostavlja naročnikov sklep, da vlagateljevo sredstvo Dezikim Derm domnevno suši roke, in poudarja, da so bile naročnikove strokovne zahteve v tem delu sledeče: da mora ponujeno sredstvo vsebovati sestavine za zaščito in nego rok ter komponento za zniževanje površinske napetosti na koži in ohranjanje vlage, da ne sme izsuševati kože, je dermatološko preizkušeno in hipoalergeno. Vlagatelj zatrjuje, da je iz tehnične dokumentacije ponujenega sredstva razvidno, da vse naštete strokovne zahteve naročnika tudi izpolnjuje, poudarja, da je njegovo sredstvo dermatološko testirano v priznanem tujem laboratoriju, ponovno pa zavrača rezultate testiranja sredstev za razkuževanje rok izbranega ponudnika in vlagatelja iz že navedenih razlogov. V nadaljevanju vlagatelj nasprotuje naročnikovim ugotovitvam o domnevni neustreznosti embalaže ponujenega sredstva iz razloga nekompatibilnosti z obstoječimi nosilci naročnika in zatrjuje nasprotno ter kot dokazilo prilaga strokovni material o kompatibilnosti embalaže ponujenega sredstva z nosilci naročnika. Vlagatelj poudarja, da je bila tovrstna kompatibilnost ugotovljena tudi na vpogledu pri naročniku, ko je bila demonstracija uspešno izvedena, kompatibilnost pa je naročnik pred vsemi udeležencu na vpogledu tudi potrdil, dodatno pa opozarja, da predhoden ogled nosilcev naročnika ni bil obvezen. Vlagatelj nasprotuje tudi naslednjemu izločitvenemu razlogu naročnika, ki se glasi, da je za učinkovitost razkužila Dezikim Derm po standardu EN 1500 potrebna količina 3,5 ml v kontaktnem času 30 s, ne pa 3 ml v kontaktnem času 30 s. Vlagatelj pojasnjuje, da standard EN 1500 predstavlja standardni postopek za razkuževanje rok z drgnjenjem v skladu z evropsko normo 1500 (zlati standard), kjer količina dezinfekcijskega sredstva ni predpisana, ampak jo določi naročnik testa. Ker naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval postopka higienske dezinfekcije z maksimalno količino dezinfekcijskega sredstva, to ne more predstavljati izločitvenega pogoja. Vlagatelj nadalje pojasnjuje, da gre pri poročilu o baktericidni učinkovitosti na medicinski površini po standardu EN 13727, ki ga naročnik označuje kot spornega, za predložitev uspešno opravljenega testa učinkovitosti na podlagi tega standarda, ki dokazuje dodatno učinkovitost na bakterije. Ker gre za dodatno dokazilo, standarda EN 13727 pa naročnik ni zahteval, to ne more predstavljati izločitvenega pogoja. Naročnik je neustreznost vlagateljevega sredstva Dezikim Derm ocenil tudi iz razloga, da vlagatelj navaja učinkovitost sredstva po standardu EN 12791 (kirurško razkuževanje rok), pri poročilu o preizkusu pa se namesto razkužila navaja kozmetika. Vlagatelj taki ugotovitvi nasprotuje in posreduje odgovor izvajalca storitve testiranja po standardu EN 12791 (Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano), iz katerega izhaja, da »… razkužila in kozmetika pri njem spadata pod isti laboratorij, razen, ko je od naročnika zahtevano drugače. Ne glede na izbor laboratorija in posledično izpisa na poročilu pa je iz zapisane metode razvidno, kaj, kako in zakaj se je preizkušalo«, vlagatelj pa dodatno prilaga nov izvid, ki upošteva enake podatke in rezultate preskušanja, kot za vzorec razkužila.
Na podlagi navedenega vlagatelj zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo nezakonito ocenil kot neustrezno in posledično nepopolno ter jo kot tako neupravičeno in nezakonito izločil iz postopka oddaje javnega naročila za prvo pogodbeno obdobje (12 mesecev), v posledici navedenega pa zahteva razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov.

Naročnik je dne 3. 4. 2014 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo za sklop 2: Sredstvo za razkuževanje rok zavrnil kot neutemeljen, prav tako je zavrnil vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. V obrazložitvi sklepa naročnik utemeljuje svojo oceno razkužila Dezikim Derm kot neustreznega zaradi neprijetnega vonja z ugotovitvijo, da je vonj ponujenega razkužila neprimeren in so ga vsi zaposleni, ki so ga testirali, zavrnili. Naročnik navaja, da je v kriterijih za izbor razkužila za roke opredelil vonj kot nevtralen, ponujeni izdelek pa je neprijeten, zato ga je zavrnil. Nadalje naročnik utemeljuje svojo ugotovitev, da je razkužilo Dezikim Derm ocenil kot neustrezno, saj suši roke, z navedbo, da so vsi zaposleni, ki so testirali razkužilo, po njem imeli izredno suho kožo, pri čemer je bilo testiranje izvedeno na različnih oddelkih in enotah ter na vseh zaposlenih v njih. V nadaljevanju naročnik svojo ugotovitev, da so plastenke vlagateljevega razkužila nekompatibilne z obstoječimi nosilci naročnika, utemeljuje z navedbami, da omenjena plastenka že vizuelno odstopa, saj je ožja in višja, v stenski nosilec pa se jo lahko namesti le z uporabo sile ter s stiskanjem plastenke, kar privede do polivanja vsebine plastenke, s tem pa se veča poraba razkužila, poškoduje premaz na tleh in razbarva barva na steni. V nosilce na terapevtskih in negovalnih vozičkih ter na bolniških posteljah pa se embalaže vlagateljevega razkužila tudi s silo ne da namestiti, pri čemer naročnik opozarja, da se vlagatelj možnosti predhodnega ogleda nosilcev ni poslužil, svoje navedbe o nekompatibilnosti pa potrjuje s priloženim slikovnim materialom. Nadalje naročnik navaja, da spornost poročila o baktericidni učinkovitosti na medicinskih površinah po EN 13727:2003 ter učinkovitosti po standardu EN 12791 sicer ni predstavljala (dodatnih) izločitvenih razlogov, zaradi katerih ponudnikovo razkužilo Dezikim Derm ni bilo izbrano kot sprejemljivo za uporabo, ampak gre pri tem zgolj za navedbe iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, ki jih v nadaljevanju sklepa naročnik natančneje utemeljuje. Na podlagi navedenega naročnik vlagateljeve očitke v celoti zavrača kot neutemeljene.

Naročnik je z vlogo z dne 3. 4. 2014 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj je v skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN podal vlogo z dne 7. 4. 2014. V njej se je opredelil do navedb naročnika in dodatno pojasnil svoje navedbe iz zahtevka za revizijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal nezakonito s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil kot neprimerno in posledično nepopolno.

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (česa ponudnik ne sme spreminjati) in četrtega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak). Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. V skladu z 20. točko ZJN-2 pa je neprimerna ponudba tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji.

Po vpogledu v dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v opisu predmeta (Priloga 1) določil, da javno naročilo zajema dva sklopa, sklop 1: Sredstvo za razkuževanje kože in sklop 2: Sredstvo za razkuževanje rok. Poleg splošnih strokovnih zahtev, ki veljajo za razpisano blago, je naročnik določil tudi dodatne strokovne zahteve, pri čemer so strokovni kriteriji za dobavo sredstev za dezinfekcijo (str. 4 razpisne dokumentacije) za Sredstvo za razkuževanje rok naslednji: »ALKOHOLNO RAZKUŽILO ZA ROKE: Alkoholna raztopina za higiensko in kirurško razkuževanje rok. Vsebnost alkohola: 75 g propan-2-ol/100 g raztopine /z objavo na portalu javnih naročil je naročnik naknadno poleg učinkovine propan-2-ol dopustil tudi etanol – opomba Državne revizijske komisije/, s podaljšanim delovanjem. Vsebovati mora sestavine za zaščito in nego rok ter komponento za zniževanje površinske napetosti na koži in ohranjanja vlage. Baktericidno, virucidno delovanje, rota virus, noro virus v kratkem kontaktnem času, adeno virus max. 2 min. kontaktni čas. Izdelek ne sme izsuševati kože, dermatološko preizkušen, brez parfumov in barvil – hipoalergen, z dozatorjem, ena aktivacija 3 ml, embalaža kompatibilna z nosilci v SBJ, 1 dozator na eno plastenko. Učinkovitost mora biti zagotovljena po standardu EN1500, DVV/RKI, EN14476 in EN12791. Splošna dokazila, ki jih mora predložiti ponudnik: CE oznako za posamezni izdelek (to zahtevo je kasneje naročnik umaknil), varnostni list v slovenskem jeziku«. V Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila) je naročnik v 1. členu navedel, da bo »…sklenil okvirni sporazum z najmanj tremi ponudniki za obdobje 3 let – z odpiranjem konkurence. … Z najugodnejšim ponudnikom bo naročnik sklenil pogodbo o dobavi blaga za 12 (dvanajst) mesecev.« V 5. členu Navodil je naročnik izrecno naštel dokumente, ki jih mora vsak ponudnik predložiti za popolnost ponudbe, iz 6. člena pa izhaja, da »bo naročnik kot nepopolno zavrnil tisto ponudbo, ki ne bo izpolnjevala vseh tehničnih zahtev predmeta naročila«. Naročnik je v 9. členu Navodil določil, da »bo priznal sposobnost ponudnikom na osnovi izpolnjevanja naslednjih pogojev: A. Osnovna sposobnost, … B. Poklicna sposobnost, … C. Ekonomska in finančna sposobnost, … D. Tehnična in kadrovska sposobnost«, pri čemer je kot enega izmed pogojev za izpolnjevanje tehnične sposobnosti v točki 12 določil: »Da bo blago ustrezalo deklarirani kvaliteti na embalaži izdelka in bo v skladu z vsemi predpisi in standardi, ki veljajo za to področje ter so v skladu z minimalnimi zahtevami naročnika, podanimi v razpisni dokumentaciji. Dokazilo: Izjava ponudnika (OBR-8).« V 11. členu Navodil je naročnik določil, da »morajo ponujeno blago in vzorci v celoti ustrezati vsem navedenim kriterijem kvalitete – zahtevam iz razpisne dokumentacije«, iz 13. člena pa izhaja, da je »merilo za izbor najugodnejšega ponudnika najnižja končna ponudbena vrednost sklopa – 100%, ob predpostavki, da blago izpolnjuje vse strokovne zahteve, ki so opredeljene v specifikaciji zahtev naročnika (Opis predmeta naročila – priloga 1)«. Naročnik v 14. členu Navodil še določa, da »v primeru, da bo naročnik od ponudnika zahteval predložitev vzorcev, je treba te predložiti najkasneje v roku treh (3) dni«, pri tem pa mora biti »količina vzorcev primerna za učinkovito preveritev ustreznosti ponujene kvalitete glede na razpisno dokumentacijo«.

Iz navedenega je mogoče razumeti, da bo naročnik po zaključenem postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi za predmet javnega naročila »Dobava sredstev za dezinfekcijo« sklenil okvirni sporazum z najmanj tremi ponudniki za obdobje 3 let, z odpiranjem konkurence, z najugodnejšim ponudnikom pa bo naročnik sklenil pogodbo o dobavi blaga za 12 mesecev. Pogoj za sklenitev okvirnega sporazuma je popolnost ponudbe ponudnikov, pri čemer je naročnik izrecno navedel, da bo kot nepopolno zavrnil tudi tisto ponudbo, ki ne bo izpolnjevala vseh tehničnih zahtev predmeta naročila. Tehnične zahteve, ki jih mora med drugim izpolnjevati ponudnik, da mu bo naročnik priznal sposobnost, je naročnik določil v svoji razpisni dokumentaciji, strokovne zahteve pa je naročnik opredelil v specifikaciji zahtev, to je v Prilogi 1 – Opis predmeta naročila.

Med strankama je nesporno, enako pa ugotavlja tudi Državna revizijska komisija, da je naročnik v razpisni dokumentaciji na več mestih eksplicitno določil, da bo imelo neizpolnjevanje njegovih tehničnih zahtev za ponudbo posameznega ponudnika posledico v njeni izločitvi. Takim ponudnikom naj naročnik ne bi priznal osnovne sposobnosti, niti naj jih ne bi vključil v okvirni sporazum ali z njimi sklenil pogodbe o dobavi blaga. Kot nesporno gre ugotoviti tudi, da je naročnik po prejemu ponudbe vlagatelja zaradi nepoznavanja ponujenega izdelka v sklopu 2, skladno z možnostjo iz Navodil, zahteval predložitev vzorcev ponujenega razkužila, ki jih je vlagatelj tudi predložil, naročnik pa je nato na več lokacijah izvedel njihovo testiranje. Na podlagi lastnih ugotovitev in izsledkov testiranja je naročnik, izhajajoč iz odločitve o oddaji naročila, razkužilo vlagatelja ocenil kot neustrezno, pogodbo o dobavi blaga v sklopu 2 pa naj bi zato za dobo 12 mesecev sklenil z drugim najugodnejšim ponudnikom v tem sklopu.

Iz naročnikove odločitve o oddaji naročila tako na eni strani izhaja nedvoumna ugotovitev o neustreznosti s strani vlagatelja ponujenih artiklov, kar bi, upoštevaje določbe razpisne dokumentacije, utemeljevalo izločitev njegove ponudbe zaradi neizpolnjevanja strokovnih zahtev, določenih v tehničnih specifikacijah, in s tem njene neprimernosti in nepopolnosti. Vendar pa iz nadaljevanja odločitve o oddaji naročila, v nasprotju z navedenim, izhaja naročnikova izrecna ugotovitev, da so vse prejete ponudbe ponudnikov formalno popolne, sprejemljive, pravilne, primerne in pravočasne ter izpolnjujejo vse pogoje iz predhodne objave obvestila o javnem naročilu in razpisne dokumentacije. Naročnik tako nadaljuje, da »… bo okvirni sporazum za dobo treh let sklenil z vsemi šestimi ponudniki, vključno z neizbranim ponudnikom KIMI, d. o. o. (tj. vlagatelj), za prvo dvanajstmesečno obdobje. … Po pravnomočnosti te odločitve bo naročnik vse ponudnike pozval k podpisu okvirnega sporazuma, kupoprodajno pogodbo za prvo obdobje pa bo naročnik sklenil z izbranim ponudnikom.«

Državna revizijska komisija torej ugotavlja, da je naročnik v istem dokumentu, to je v odločitvi o oddaji naročila z dne 11. 2. 2014, sprva ugotovil neustreznost razkužila, ki ga je v sklopu 2 ponudil vlagatelj, takoj zatem pa je navedel, da bo tudi z vlagateljem, katerega ponudbena cena je najnižja od prejetih ponudb za ta sklop, sklenil okvirni sporazum, medtem ko bo pogodbo o dobavi blaga za prvo 12-mesečno obdobje navkljub navedenemu sklenil s ponudnikom, katerega ponudba je glede na merilo uvrščena na drugo mesto. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da opisano naročnikovo ravnanje ne zagotavlja jasnih zaključkov, ali je vlagateljeva ponudba po njegovi presoji nepopolna ali popolna, kar pa je za oddajo predmetnega javnega naročila bistveno. V kolikor bi namreč naročnik ugotovil nepopolnost vlagateljeve ponudbe, bi jo moral, skladno z zakonskimi določili in določbami razpisne dokumentacije, izločiti. Ker pa je ponudbo vlagatelja (hkrati) označil kot popolno ter izrecno navedel, da bo tudi njega povabil k sklenitvi okvirnega sporazuma, tako naročnikovo ravnanje napotuje na sklepanje, da je vlagateljeva ponudba po naročnikovi oceni popolna. V tem primeru pa bi naročnik z vlagateljem, skladno z določili lastne razpisne dokumentacije, ob predhodni ugotovitvi, da je njegova ponudba glede na merilo najnižje cene najugodnejša, kar pa med strankama ni sporno, po tem, ko bi z njim sklenil okvirni sporazum, moral skleniti tudi pogodbo o dobavi blaga za prvo obdobje 12 mesecev.

V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi moral naročnik pred sprejemom odločitve o oddaji naročila najprej nedvoumno ugotoviti, ali je ponudba vlagatelja popolna ali ne. Zgolj z nedvoumno seznanitvijo vlagatelja z naročnikovo odločitvijo o statusu njegove ponudbe v postopku oddaje javnega naročila, je vlagatelju namreč omogočeno učinkovito pravno varstvo v zvezi s tem postopkom. Ker iz naročnikove odločitve o oddaji naročila status vlagateljeve ponudbe (popolnost/nepopolnost) ni jasno razviden (oz. si je naročnikova odločitev s tem v zvezi v različnih delih sama s seboj v nasprotju), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pri njeni izdaji kršil določila prvega odstavka 80. člena ZJN-2. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja so utemeljene.

Ker že navedena ugotovitev narekuje razveljavitev izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila, Državna revizijska komisija ni obravnavala revizijskih navedb, ki se nanašajo na posamezne razloge za domnevno neprimernost vlagateljeve ponudbe – obravnava teh navedb namreč ne bi mogla v ničemer vplivati na vlagateljev položaj v predmetnem postopku pravnega varstva.

V posledici vsega navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 3. 3. 2014 na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in je razveljavila odločitev naročnika o oddaji zadevnega javnega naročila v sklopu 2, vsebovano v dokumentu Odločitev o oddaji javnega naročila št. 0301-36/2014:1, z dne 11. 2. 2014.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila v sklopu 2, vsebovane v dokumentu Odločitev o oddaji javnega naročila št. 0301-36/2014:1 z dne 11. 2. 2014, se postopek oddaje zadevnega javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v primeru, če bo s postopkom oddaje zadevnega javnega naročila nadaljeval, sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

Zaradi zagotovitve zakonite izvedbe morebitnih nadaljnjih faz predmetnega postopka oddaje javnega naročila Državna revizijska komisija na tem mestu pojasnjuje še, da lahko naročniki v postopkih javnega naročanja svojo presojo primernosti ponudbe oz. ustreznosti ponujenega blaga postavljenim tehničnim zahtevam, podajo tudi na podlagi izvedenega testiranja predloženih vzorcev. Vendar pa mora biti testiranje izvedeno ob zagotovitvi enakopravne obravnave ponudnikov, v okviru testiranja se lahko preverja zgolj izpolnjevanje vnaprej postavljenih zahtev iz tehničnih specifikacij, rezultati testiranja oziroma ugotovitve o (ne)izpolnjevanju postavljenih zahtev pa morajo biti v postopku testiranja ustrezno dokumentirati, in sicer na način, ki zagotavlja objektivno preverljivost rezultatov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN mora naročnik, če je zahtevek za revizijo utemeljen, iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso. V zahtevku za revizijo je vlagatelj zahteval povrnitev stroškov plačane takse za postopek revizije v višini 1.678,46 EUR. Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju kot potreben in opredeljeno naveden strošek, nastal v zadevnem postopku pravnega varstva (osmi odstavek 70. člena ZPVPJN), priznala strošek plačane takse v znesku 1.678,46 EUR. Naročnik je tako dolžan povrniti vlagatelju stroške v znesku 1.678,46 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 5. 5. 2014




Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
Predsednik Državne revizijske komisije






Vročiti:
- KIMI, d. o. o., proizvodno trgovsko podjetje Trzin, Planjava 1, 1236 Trzin,
- Splošna bolnišnica Jesenice, Cesta maršala Tita 112, 4270 Jesenice,
- KEMOFARMACIJA, d. d., Cesta na Brdo 100, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran