018-059/2014 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek Šinko, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Vide Kostanjevec, kot članov senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila »Uvedba integriranega javnega potniškega prometa v RS« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Mikroelektronika spol. s r. o., Dráby 849, Vysoké Mýto, Češka Republika (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 16. 4. 2014

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 10. 2. 2014 se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 27. 9. 2013 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za uvedbo integriranega javnega potniškega prometa v RS (v nadaljevanju: javno naročilo). Obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku je bilo dne 11. 11. 2013 (pod številko objave JN14274/2013) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 13. 11. 2013 pa (pod številko dokumenta 383497) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2013/S 220.

Naročnik je dne 10. 2. 2014 prejel vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 10. 2. 2014, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva, da organ pravnega varstva zahtevku za revizijo ugodi tako, da v delih, ki so v zahtevku za revizijo izpostavljeni, razveljavi objavo in razpisno dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj obenem zahteva tudi, da mu naročnik povrne stroške plačane takse.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da
- ne on ne tuj ponudnik s tujimi partnerji niti teoretično ne more zadostiti 3. oziroma 4. pogoju, določenima v točki 3.1.1 razpisne dokumentacije, saj na dan oddaje ponudbe iz različnih držav ne more pridobiti potrdil, jih istočasno uradno prevesti in celo oddati ponudbo. Glede na navedeno je po stališču vlagatelja razpisna dokumentacija nezakonita, v neskladju s temeljnimi načeli javnega naročanja, povzroča neupravičeno diskriminacijo in neenakopravno obravnavo ponudnikov, hkrati pa onemogoča gospodarsko povezovanje med gospodarskimi subjekti različnih držav,
- so referenčne zahteve postavljene zgolj v namene omejevanja konkurence, saj »v slovenskem prostoru navedenemu referenčnemu pogoju ustreza zgolj eno in edino železničarsko podjetje, SŽ«. Naročnik bi zato moral, kot to zatrjuje vlagatelj, sporno referenčno zahtevo izločiti iz razpisne dokumentacije, kateremukoli ponudniku pa omogočiti sodelovanje z uporabnikom predmeta javnega naročila (v tem primeru s Slovenskimi železnicami),
- je naročnik z odgovorom, po katerem s pojmom železniški promet ne opredeljuje drugih vrst tirnega prometa, pač pa le mednarodni, regionalni in primestni železniški promet, nedopustno omejil konkurenco (neosnovano omejil oblikovanje več možnih konkurenčnih ponudb) in pogoj prikrojil »točno določenim ponudnikom, ki bodo v povezavi s Slovenskimi železnicami«,
- so naročnikove zahteve po »sistemih Oracle v popisih in tehničnih referencah« (ter certifikatih) neutemeljene in nesorazmerne, naročnik pa bi jih moral umakniti iz razpisne dokumentacije, saj je mogoče v celoti postaviti sistem v drugi tehnologiji (predmetno javno naročilo je mogoče izvesti tudi v drugem okolju).

Dne 20. 2. 2014 je naročnik sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, številka 430-108/2013/33, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnil kot neutemeljen, v celoti pa je zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov predrevizijskega postopka (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo).

V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik
- v navezavi na prvo zatrjevano kršitev vlagatelja navaja, da so vse zahteve »v skladu z veljavnim ZJN«, gospodarski subjekti, ki nameravajo sodelovati v ponudbi, pa se lahko dogovorijo za »kakšen drug datum pred rokom za oddajo ponudb in tako oddajo ponudbo tudi dan ali več prej«,
- v navezavi na drugo zatrjevano kršitev vlagatelja poudarja, da so reference s področja železniškega prometa (v dokaz tehnične usposobljenosti ponudnika, kasnejšega izvajalca) nujno potrebne, saj predstavljajo eno od pomembnih nalog »za Uvedbo IJPP«, obenem pa dodaja, da ne držijo navedbe vlagatelja, da lahko referenco za oblikovanje in usklajevanje voznih redov v železniškem prometu izkaže edino »železniško podjetje SŽ«, saj je to ena od bistvenih funkcij, ki jo mora izvajati upravljavec javne železniške infrastrukture,
- v navezavi na tretje zatrjevano kršitev vlagatelja pojasnjuje, da ni dovolil širitev referenc na druge vrste tirnega prometa, ker so temeljne značilnosti slednjih drugačne od ključnih značilnosti železniškega prometa v Republiki Sloveniji, pa tudi zaradi velike razpršenosti železniške mreže (v Republiki Sloveniji) in slabe pokritosti s širokopasovnim signalom,
- v navezavi na četrto zatrjevano kršitev vlagatelja pojasnjuje, da zahteva in nujno potrebuje popolno kompatibilnost (tudi v primeru postavitve novega »sistema IJPP na podatkovni bazi ORACLE in v okolju JAVA«) s ključnimi orodji in bazami podatkov, ki jih je že izdelal in so neposredno povezana s predmetom zadevnega javnega naročila. Vse, kar bo moral na podlagi razpisne dokumentacije izvajalec izvesti, namreč temelji na bazičnih podatkih prometnega omrežja in podatkih Enotnega daljinarja.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 25. 2. 2014.

Naročnik je v prilogi dopisa številka 430-108/2013/38, z dne 25. 2. 2014, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 27. 2. 2014, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 13. 3. 2014 prejela s strani naročnika dodatno odstopljeno dokumentacijo postopka pravnega varstva, s pozivom številka 018-59/2014-5 pa je vlagatelja pozvala na popravo oziroma dopolnitev zahtevka za revizijo. Dopolnjen oziroma popravljen zahtevek za revizijo je Državna revizijska komisija prejela dne 28. 3. 2014.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj zahtevek za revizijo vlaga zoper določbe razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila. Vlagatelj v zahtevku za revizijo (tretji, četrti in peti odstavek 1. točke) namreč med drugim zatrjuje, da kljub temu, da ima skupaj s partnerji in podizvajalci iz tujine interes oddati ponudbo, popolne ponudbe zaradi nezakonitosti določil razpisne dokumentacije (ki predstavljajo neupravičeno diskriminacijo in ga postavljajo v neenakopraven položaj) ne more oddati.

V 3. točki zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da ne on ne tuj ponudnik s tujimi partnerji niti teoretično ne more zadostiti 3. oziroma 4. naročnikovemu pogoju, določenima v točki 3.1.1 razpisne dokumentacije, saj na dan oddaje ponudbe iz različnih držav ne more pridobiti potrdil, jih istočasno uradno prevesti in celo oddati ponudbo. Glede na navedeno je po stališču vlagatelja razpisna dokumentacija nezakonita, v neskladju s temeljnimi načeli javnega naročanja, povzroča neupravičeno diskriminacijo in neenakopravno obravnavo ponudnikov, hkrati pa onemogoča gospodarsko povezovanje med gospodarskimi subjekti različnih držav.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v poglavju »3 POGOJI ZA SODELOVANJE IN UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI« razpisne dokumentacije v 3. oziroma 4. pogoju točke »3.1.1 Dokazovanje osnovne sposobnosti za sodelovanje (42. člen ZJN-2) in za opravljanje poklicne dejavnosti (43. člen ZJN-2)« (v nadaljevanju: točka 3.1.1) določil, da se v predmetnem postopku oddaje javnega naročila lahko prijavi ponudnik, ki med drugim izpolnjuje naslednja osnovna pogoja:
»3. na dan, ko je bila oddana ponudba, v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali v skladu s predpisi države naročnika, nima zapadlih, neplačanih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 EUR ali več.
4. na dan, ko je bila oddana ponudba, ni v stečajnem postopku ali je bil zanj podan predlog za začetek stečajnega postopka in sodišče o tem predlogu še ni odločilo«.

Zahteve glede dokazil, s katerimi izpolnjevanje (omenjenih dveh) pogojev dokazujejo tuji ponudniki, je naročnik določil v zadnjem odstavku točke 3.1.1, pa tudi v obrazcu številka 3 (med obveznimi in neobveznimi prilogami). Omenjene zahteve je naročnik modificiral v odgovoru na 10. vprašanje »ODGOVOR[OV] OD 1 - 12, Datum objave: 11.12.2013, 14:15« (v nadaljevanju: 10. odgovor) in v odgovoru na 50. vprašanje »ODGOVOR[OV] 31 - 68, Datum objave: 30.1.2014, 16:12« (v nadaljevanju: 50. odgovor). Omenjene informacije, ki jih je posredoval naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, se na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) štejejo kot del razpisne dokumentacije.

V 50. odgovoru je naročnik med drugim zadnji odstavek točke 3.1.1 razpisne dokumentacije spremenil tako, da se ta odtlej glasi: »Zaželeno je, da se za vsakega tujega ponudnika/soponudnika/podizvajalca, poleg izjave v skladu z razpisno dokumentacijo predloži še potrdilo pristojnega organa, kjer ima ponudnik svoj sedež, o izpolnitvi pogojev. V kolikor se v ponudbi ne preloži potrdila, se lahko v ponudbi navede v kateri evidenci in pri katerem državnem organu, organu lokalne skupnosti ali nosilcu javnega pooblastila lahko naročnik ta podatek iz uradnih evidenc pridobi sam. Če v državi, kjer ima tuj ponudnik/soponudnik/podizvajalec sedež, noben organ ne izda zahtevanega potrdila, se predloži lastna izjava, overjena na sodišču, pri notarju ali drugem pristojnem upravnem organu, ki izkazuje in potrjuje zahtevano dejstvo. Izjava mora biti predložena v overjenem prevodu v slovenski jezik«. Dokaj primerljiva je tudi vsebina (časovno gledano sicer prej podanega) 10. odgovora naročnika. Kot je razbrati iz uvodnega stavka 10. odgovora, je omenjeno zahtevo naročnik določil »za izpolnjevanje pogojev določenih v 1., 3., 4. in 5. točki pogojev, ki so določeni zgoraj v točki 3.1.1«, 10. in 50. odgovor naročnika pa je po vsebini razumeti, da je naročnik v njiju (v posledici) spremenil tudi drugo alineo rubrike »Obvezne priloge k obrazcu 3« obrazca številka 3, ki je sestavni del razpisne dokumentacije.

Zahteve glede dokazil, s katerimi izpolnjevanje 3. oziroma 4. pogoja točke 3.1.1 razpisne dokumentacije dokazujejo tuji podizvajalci, je naročnik določil v zadnjem odstavku točke 3.1.4 razpisne dokumentacije, pa tudi v obrazcu številka 3.3 (med obveznimi prilogami za tuje podizvajalce). Omenjene zahteve je naročnik modificiral v odgovoru na 50. vprašanje, v katerem je med drugim zadnji odstavek točke 3.1.4 razpisne dokumentacije spremenil tako, da se ta odtlej glasi: »Zaželeno je, da se za tujega podizvajalca poleg izjave predloži tudi dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz 3. odstavka 42. člena ZJN-2. V kolikor se v ponudbi ne predloži potrdila za tujega podizvajalca, se lahko v ponudbi navede v kateri evidenci in pri katerem državnem organu, organu lokalne skupnosti ali nosilcu javnega pooblastila lahko naročnik ta podatek iz uradnih evidenc pridobi sam. Če v državi, kjer ima tuj podizvajalec sedež, noben organ ne izda zahtevanega potrdila, se predloži lastna izjava, overjena na sodišču, pri notarju ali drugem pristojnem upravnem organu, ki izkazuje in potrjuje zahtevano dejstvo. Izjava mora biti predložena v overjenem prevodu v slovenski jezik.
V obrazcu 3.3: Izjava o izpolnjevanju osnovne sposobnosti podizvajalcev se črta besedilo »Obvezna priloga za tuje podizvajalce:« in odstavek za tem besedilom«.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da ne gre slediti zatrjevanju vlagatelja, da je naročnik v 10. odgovoru (četrti odstavek 3. točke na strani 3 zahtevka za revizijo) in v 50. odgovoru (drugi odstavek na strani 4 zahtevka za revizijo) »dvoumno spremenil razpisno dokumentacijo«, oziroma, da je v omenjenih odgovorih »podal dvoumno spremembo razpisne dokumentacije« (tretji odstavek na strani 4 zahtevka za revizijo). Naročnik je namreč v prvotno določeni vsebini zadnjega odstavka točke 3.1.1 in točke 3.1.4 razpisne dokumentacije glede tujih ponudnikov in glede tujih podizvajalcev uporabil besedo »mora«, v modificirani vsebini zadnjega odstavka točke 3.1.1 in točke 3.1.4 razpisne dokumentacije (v 10. in 50. odgovoru) pa je naročnik glede »tujega ponudnika/soponudnika/podizvajalca« uporabil besedno zvezo »[z]aželeno je«. Beseda »mora« in besedna zveza »[z]aželeno je« pa se v vsebini bistveno razlikujeta. Medtem, ko beseda »mora« izraža nujno ravnanje, besedna zveza »[z]aželeno je« izraža ravnanje »ponudnika/soponudnika/podizvajalca«, ki je zaželeno (dobrodošlo), kar potrjuje tudi zapis naročnika »V kolikor se v ponudbi ne preloži potrdila«. V prvotno določeni vsebini zadnjega odstavka točke 3.1.1 razpisne dokumentacije je tako naročnik določil, da tuji ponudnik, ki »nastopa samostojno ali kot partner v skupini izvajalcev, mora za izpolnjevanje pogojev« […] »poleg izjave predložiti še potrdilo pristojnega organa, kjer ima ponudnik svoj sedež, o izpolnitvi pogojev« (podčrtala Državna revizijska komisija), v modificirani vsebini zadnjega odstavka točke 3.1.1 razpisne dokumentacije pa je naročnik prvotno določeno zahtevo omilil in določil, da je (zgolj) zaželeno, da »se za vsakega tujega ponudnika/soponudnika/podizvajalca, poleg izjave v skladu z razpisno dokumentacijo predloži še potrdilo pristojnega organa, kjer ima ponudnik svoj sedež, o izpolnitvi pogojev«. Vsebinsko primerljivo velja glede četrtega odstavka točke 3.1.4 razpisne dokumentacije. V prvotno določeni vsebini zadnjega odstavka točke 3.1.4 razpisne dokumentacije je naročnik določil »[t]uji podizvajalec mora poleg izjave predložiti tudi dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 3. odstavka 42. člena ZJN-2« (podčrtala Državna revizijska komisija), v modificirani vsebini zadnjega odstavka točke 3.1.4 razpisne dokumentacije pa je naročnik prvotno določeno zahtevo omilil in določil, da je (zgolj) zaželeno, da »se za tujega podizvajalca poleg izjave predloži tudi dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz 3. odstavka 42. člena ZJN-2«.

V posledici navedenega (v predstavljenem smislu) ne gre slediti niti zatrjevanju vlagatelja, da sprememba razpisne dokumentacije (upoštevaje 10. in 50. odgovor naročnika) glede tujih ponudnikov »ob oddaji ponudbe zahteva predložitev enake dokumentacije kot pred dvoumno spremembo«, niti, da »na podlagi postavljene "želje" naročnika ni mogoče predivideti, kako bo v primeru preložitve oz. nepredložitve dokazila ali izjave ravnal naročnik« (tretji odstavek na strani 4 zahtevka za revizijo). Jasno je namreč, da naročnik na podlagi predstavljene (v posledici 10. in 50. odgovora naročnika modificirane) vsebine zadnjega odstavka točke 3.1.1 razpisne dokumentacije v primeru, če »potrdilo pristojnega organa, kjer ima ponudnik svoj sedež, o izpolnitvi pogojev« ne bo predloženo v ponudbi, v razpisni dokumentaciji nima pravne podlage za izločitev ponudbe. Vsebinsko enak zaključek pa velja tudi v navezavi na zadnji odstavek točke 3.1.4 razpisne dokumentacije v primeru, če »za tujega podizvajalca poleg izjave« v ponudbi ne bo predloženo »tudi dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz 3. odstavka 42. člena ZJN-2«.

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja (četrti odstavek na strani 4 zahtevka za revizijo), da »mora biti na dan oddaje ponudbe (npr. 10.2.2014, oddaja pa je ob 10.00 uri) ponudba že pripravljena za pravočasno oddajo, zato tuj partner niti fizično ne more na dan 10.2.2013« (očitna pomota; pravilno 10. 2. 2014 – opomba Državne revizijske komisije) »pridobiti vseh zahtevanih potrdil na dan 10.2.2014 (!!) s strani pristojnih organov in vrh vsega pridobiti še overjen prevod v slovenščino«, Državna revizijska komisija opozarja na razlikovanje med rokom za prejem ponudb (v zvezi s tem pogledati peto poglavje ZJN-2) in dnem, ko je bila oddana ponudba (v zvezi s tem pogledati tretji odstavek 42. člena ZJN-2). Kot pravilno ugotavlja že naročnik v 10. odgovoru, je »[d]an oddaje ponudbe« […] »dan, ko ponudnik odda ponudbo naročniku in ni to nujno tudi isti dan kot je določen kot skrajni rok za oddajo ponudbe. Ponudnik lahko odda ponudbo pred skrajnim rokom za oddajo ponudb«. Ni torej nujno, da bi moral tuj ponudnik, soponudnik (partner v skupni ponudbi) ali podizvajalec »potrdilo pristojnega organa, kjer ima ponudnik svoj sedež, o izpolnitvi pogojev« pridobiti prav na dan 10. 2. 2014 (ko je, kot zatrjuje vlagatelj, »oddaja« […] »ob 10.00 uri«), pač pa na dan oddaje ponudbe, ki je lahko tudi kak dan prej. Ob tem kot ključnega ne gre prezreti niti dejstva, da je naročnik kot dokazilo, s katerim se dokazuje izpolnjevanje 3. oziroma 4. pogoja točke 3.1.1 razpisne dokumentacije, določil izjavo na obrazcu številka 3, v primeru nastopa s podizvajalci pa tudi izjavo na obrazcu številka 3.3 (besedilo v prvem pravokotniku na strani 11 in odstavki pod njim), kar je glede tujih ponudnikov, soponudnikov (partnerjev v skupni ponudbi) oziroma podizvajalcev potrdil tudi v 10. in 50. odgovoru z besedno zvezo »poleg izjave«. Ker se torej izpolnjevanje 3. oziroma 4. pogoja točke 3.1.1 razpisne dokumentacije dokazuje z izjavo na obrazcu številka 3, v primeru nastopa s podizvajalci pa tudi z izjavo na obrazcu številka 3.3, predložitev potrdil pristojnih organov, kjer ima (tuj) »ponudnik svoj sedež, o izpolnitvi pogojev« pa je zgolj zaželena (ni torej nujna, ni obvezna), Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni dokazal, da omenjenih izjav (na obrazcih 3 oziroma 3.3), ki sta dokaj kratki in v slovenskem jeziku, zase, za morebitne partnerje v skupnem nastopu in morebitne podizvajalce ne bi mogel predložiti na dan, ko naj bi bila ponudba oddana. Ker se tudi v primeru, če »v državi, kjer ima tuj ponudnik/soponudnik/podizvajalec sedež, noben organ ne izda zahtevanega potrdila,« predloži lastna izjava, dosedanji zaključki smiselno prav tako veljajo za omenjeni primer (s tem, da mora biti takšna izjava »overjena na sodišču, pri notarju ali drugem pristojnem upravnem organu, ki izkazuje in potrjuje zahtevano dejstvo«). Vlagatelj v zahtevku za revizijo z ničemer ni dokazal, da bo v primeru nameravane oddaje ponudbe izpolnjen dejanski stan razpisne dokumentacije, po katerem »v državi, kjer ima tuj ponudnik/soponudnik/podizvajalec sedež, noben organ ne izda zahtevanega potrdila,« niti ni dokazal, da mu zahteva, da mora biti v tem primeru omenjena izjava »overjena na sodišču, pri notarju ali drugem pristojnem upravnem organu, ki izkazuje in potrjuje zahtevano dejstvo«, dejansko onemogoča oddajo ponudbe. V posledici vlagatelj z ničemer ni dokazal svojega zatrjevanja (četrti odstavek na strani 4 zahtevka za revizijo), da je (ker »gre za tuje partnerje iz različnih držav«) »navedeno onemogočeno izvesti tudi v primeru, da se ponudba oddaja kakšen drug dan, pred skrajnim rokom za oddajo ponudbe«.

Ob doslej ugotovljenem ne gre prezreti niti dejstva, da bi v konkretnem primeru ponudba, v kateri bi bil morebiti predložen skeniran izvirnik izjav na obrazcih 3 oziroma 3.3 (v overjenem prevodu v slovenski jezik), v katerih bi bila jasno izražena volja subjekta, ki izjavo podaja, lahko štela zgolj za formalno nepopolno ponudbo (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), kar pomeni, da bi moral naročnik v primeru, če dejstva ne bi mogel sam preveriti, od ponudnika na podlagi 78. člena ZJN-2 (ob upoštevanju tretjega odstavka istega člena) zahtevati dopolnitev njegove (formalno nepopolne) ponudbe. Obstoj omenjenih izjav na dan, ko je bila oddana ponudba, in njeno vsebino bi bilo namreč v predstavljenem primeru mogoče objektivno preveriti (primerjati 39 točko sodbe Sodišča Evropske unije, dne 10. 10. 2013 sprejete v zadevi C 336/12, Ministeriet for Forskning, Innovation og Videregående Uddannelser proti Manova A/S).

Glede na vse doslej navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni dokazal, da je razpisna dokumentacija v doslej predstavljenih delih nezakonita (v nasprotju z določbami ZJN-2), da je v neskladju s temeljnimi načeli javnega naročanja, da povzroča neupravičeno diskriminacijo in neenakopravno obravnavo ponudnikov, dokazal pa ni niti, da razpisna dokumentacija v doslej predstavljenih delih onemogoča gospodarsko povezovanje med gospodarskimi subjekti različnih držav.

V posledici je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo v izpostavljenem delu (v vsebini njegove 3. točke) na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljen zavrnila.

V 4. točki zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da so referenčne zahteve postavljene zgolj v namene omejevanja konkurence, saj »v slovenskem prostoru navedenemu referenčnemu pogoju ustreza zgolj eno in edino železničarsko podjetje, SŽ«. Naročnik bi zato moral, kot to zatrjuje vlagatelj, sporno referenčno zahtevo izločiti iz razpisne dokumentacije, kateremukoli ponudniku pa omogočiti sodelovanje z uporabnikom predmeta javnega naročila (v tem primeru s Slovenskimi železnicami).

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da iz zahtevka za revizijo ni mogoče povsem jasno in zanesljivo razbrati, kateri od referenčnih pogojev iz točke 3.1.3 razpisne dokumentacije je (v delu, ki se nanaša na ponudnike) vlagatelju sporen. Ker je Državna revizijska komisija ob upoštevanju vsebine 4. točke zahtevka za revizijo razbrala, da se ta v pretežnem delu nanaša (zgolj) na 6. in 7. pogoj točke 3.1.3 razpisne dokumentacije (omenjeni zaključek potrjujejo zlasti prvi trije odstavki na strani 5 in drugi odstavek na strani 7), je zahtevek za revizijo v tem delu presojala v predstavljeni vsebini.

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja (tretji odstavek 4. točke na strani 5 zahtevka za revizijo), da se je pojasnilo naročnika »vezalo na drug referenčni pogoj« […] »in ne na sporen referenčni pogoj, na katerega je opozoril vlagatelj«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je tudi pravno relevantna zahteva v delu, ki je sestavni del 64. vprašanja »ODGOVOR[OV] 31 - 68, Datum objave: 30.1.2014, 16:12« (v nadaljevanju: 64. odgovor), nejasna. Omenjena zahteva se glasi: »Naročnik naj preneha z omejevanjem konkurece in umakne zahtevo 3.1.3.,1,7 (Uspešno izvajanje sistema javnega potniškega prometa, ki vključuje oblikovanje in usklajevanje voznih redov in izvajanje sistema poravnave v železniškem prometu)«. Iz zapisa »3.1.3.,1,7« bi se tako dalo razbrati, da gospodarski subjekt, ki je vprašanje zastavil, zahtevo postavlja v navezavi na 1. in/ali zgolj 7. referenčni pogoj točke 3.1.3 razpisne dokumentacije (v delu, ki se nanaša na ponudnike), vendar pa (po drugi strani) iz besedila v oklepaju izhaja vsebina 6. referenčnega pogoja točke 3.1.3 razpisne dokumentacije (v delu, ki se nanaša na ponudnike). Naročnik je torej v odgovoru na vprašanje, ki v predstavljenem segmentu ni bilo jasno, izhajal iz enega od možnih razumevanj, zato s podajo 64. odgovora ni kršil določb ZJN-2.

Naročnik je v 6. referenčnem pogoju točke 3.1.3 razpisne dokumentacije (v delu, ki se nanaša na ponudnike) določil, da mora ponudnik izkazati »[u]spešno izvajanje sistema javnega potniškega prometa, ki vključuje oblikovanje in usklajevanje voznih redov in izvajanje sistema poravnave v železniškem prometu« (v nadaljevanju: 6. referenčni pogoj). V 7. referenčnem pogoju iste točke razpisne dokumentacije je naročnik določil, da mora ponudnik izkazati »[u]spešno izvajanje sistema javnega potniškega prometa, ki vključuje oblikovanje in usklajevanje voznih redov in izvajanje sistema poravnave v avtobusnem prometu« (v nadaljevanju: 7. referenčni pogoj).

V navezavi na referenčni pogoj in referenčna dokazila, s katerimi se dokazuje tehnična sposobnost ponudnikov, je naročnik podal več odgovorov. Naročnik je podal (vsaj) odgovor na 5. vprašanje »ODGOVOR[OV] OD 1 - 12, Datum objave: 11.12.2013, 14:15«, odgovor na 30. vprašanje »ODGOVOR[OV] OD 13-30, Datum objave: 17.1.2014, 10:27«, odgovore na 31., 46., 63. in 64. vprašanje »ODGOVOR[OV] 31 - 68, Datum objave: 30.1.2014, 16:12«, odgovor na 83. vprašanje »ODGOVOR[OV] 75 - 85, Datum objave: 3.2.2014, 15:32«, odgovor na 100. vprašanje »ODGOVOR[OV] 86 - 100, Datum objave: 3.2.2014, 15:36«, pa tudi odgovore na 101., 102., 105. in 107. vprašanje »VPRAŠAN[J] IN ODGOVOR[OV] 101-110, Datum objave: 4.2.2014, 13:08«. Odgovori naročnika v navezavi na referenčni pogoj in referenčna dokazila, s katerimi se dokazuje tehnična sposobnost ponudnikov, so zapisani tudi kot 101., 102., 105. in 107. odgovor »ODGOVOR[OV] 101-110, Datum objave: 3.2.2014, 16:25«. Omenjene informacije, ki jih je posredoval naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, se na podlagi drugega odstavka 71. člena ZJN-2 štejejo kot del razpisne dokumentacije.

Kot v zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 7) ugotavlja že vlagatelj, naročnik »kljub zahtevam po umiku, spornih referenčnih zahtev iz razpisne dokumentacije ni umaknil«.

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja, da je že iz opisa del razvidno, da je predmet naročila »po dejavnosti nekaj popolnoma drugega, kot je dejavnost avtobusnih in železniških organizacij, ki izvajajo javne potniške prevoze v okviru javnih gospodarskih služb in so v predmetnem javnem naročilu zgolj uporabniki sistema, ki bo izveden v predmetnem javnem naročilu, ne pa tisti izvajalci, ki bodo sistem implementirali«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da omejitev, kot jo v predstavljenem delu zahtevka za revizijo zatrjuje vlagatelj, iz 6. oziroma 7. referenčnega pogoja točke 3.1.3 razpisne dokumentacije (v delu, ki se nanaša na ponudnike) ne izhaja. Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da »je za izvedbo projekta Uvedba IJPP naloga uskladitve voznih redov med vsemi prevozniki (železniškem in avtobusnimi) bistvena za izvedbo predmeta javnega naročila« (stran 4 odločitve o zahtevku za revizijo), obenem pa ugotavlja, da sta zadevna pogoja smiselno povezana s predmetom javnega naročila. Poseben poudarek omenjenih pogojev je na zahtevi po dokazu o preteklem (referenčnem) oblikovanju in usklajevanju voznih redov ter izvajanju sistema poravnave. V predstavljenem smislu je zato pritrditi 83. odgovoru »ODGOVOR[OV] 75 - 85, Datum objave: 3.2.2014, 15:32« naročnika, po katerem »[r]eferenca o Izvajanju sistema javnega potniškega prometa, kjer sta posebej navedeni specifični nalogi (usklajevanje voznih redov in izvajanje sistema poravnave) ne omejuje možnosti za dokazovanje reference na prevoznike v železniškem ali avtobusnem prometu«. Ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da je ob upoštevanju
- Direktive 2001/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (Uradni list EU, št. L 75/2001 in sprem.; v nadaljevanju: Direktiva številka 2001/14/ES),
- Direktive številka 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (Uradni list EU, št. L 343/2012), s katero je bila Direktiva številka 2001/14/ES razveljavljena z učinkom od 15. 12. 2012 (glej člen 65 omenjene direktive)
upravljavec infrastrukture tisti, ki ima nalogo načrtovanja in usklajevanja voznega reda. V Republiki Sloveniji pa je tista, ki opravlja naloge za zagotovitev nediskriminatornega dostopa do železniške infrastrukture (kar med drugim vključuje tudi izdelavo, sprejem in objavo voznega reda omrežja ter nadzor nad izvajanjem voznega reda omrežja), Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije (tretja alinea tretjega odstavka 21. člena Zakona o železniškem prometu; Uradni list RS, št. 92/1999 in sprem.).

Ker 6. oziroma 7. referenčni pogoj točke 3.1.3 razpisne dokumentacije (v delu, ki se nanaša na ponudnike), kot upravičeno v 83. odgovoru »ODGOVOR[OV] 75 - 85, Datum objave: 3.2.2014, 15:32« ugotavlja že naročnik, »nis[ta] omejen[a] le na ponudnike iz Republike Slovenije«, za odločitev o zahtevku za revizijo tudi ni pravno relevantno zatrjevanje vlagatelja (drugi odstavek na strani 7 zahtevka za revizijo), kateri gospodarski subjekt (kot edini) »navedenemu referenčnemu pogoju ustreza« […] »v slovenskem prostoru«. V konkretnem primeru je namreč potrebno upoštevati svetovni trg (svetovni prostor). Ob upoštevanju navedenega vlagatelj kot gospodarski subjekt tujega (in ne slovenskega) prava v zahtevku za revizijo tudi ni izkazal, kako bi omenjena (zgolj) zatrjevana domnevna kršitev naročnika vplivala na njegov položaj v postopku oddaje zadevnega javnega naročila.

Kljub temu, da je ob upoštevanju doslej navedenega v fazi priprave razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila (4. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2) vsaj preuranjeno vlagateljevo zatrjevanje, da »SŽ« […] »nima razvojnega in izvedbenega oddelka, ki bi lahko skrbela za izvedbo predmetnega javnega naročila.SŽ do sedaj sistema integracije oz. ureditve potniške vozovnice samostojno sploh ni urejalo in je za usklajevanje voznih redov ter izvajanja sistema poravnave v železniškem prometu naročalo zunanje ponudnike«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi sicer ni podal ustreznih dokazov, ki bi citirana zatrjevanja dokazovali, pa čeprav bi ob upoštevanju pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku – Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP – v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN) to moral storiti (omenjena dejstva namreč niso priznana ali splošno znana). Smiselno enako velja za zatrjevanje vlagatelja, da »[p]odobno nimajo takih kompetenc tudi tuje železničarske družbe« (vlagatelj pri tem ni konkretiziral firm »tuj[ih] železničarsk[ih] druž[b]«, ki »nimajo takih kompetenc«).

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni dokazal, da bi moral naročnik referenčni zahtevi, kot izhajata iz 6. oziroma 7. referenčnega pogoja točke 3.1.3 razpisne dokumentacije (v delu, ki se nanaša na ponudnike), izločiti iz razpisne dokumentacije. V posledici vlagatelj v predstavljenem delu zahtevka za revizijo tudi ni dokazal, da je naročnik z določitvijo vsebine 6. oziroma 7. referenčnega pogoja točke 3.1.3 razpisne dokumentacije (v delu, ki se nanaša na ponudnike) iz razlogov, navedenih v zahtevku za revizijo, kršil katero od določb ZJN-2.

Državna revizijska komisija je zato vlagateljev zahtevek za revizijo v izpostavljenem delu (v vsebini njegove 4. točke) na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljen zavrnila.

V 5. točki zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je naročnik z odgovorom, po katerem s pojmom železniški promet ne opredeljuje drugih vrst tirnega prometa, pač pa le mednarodni, regionalni in primestni železniški promet, nedopustno omejil konkurenco (neosnovano omejil oblikovanje več možnih konkurenčnih ponudb) in pogoj prikrojil »točno določenim ponudnikom, ki bodo v povezavi s Slovenskimi železnicami«.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v 1. referenčnem pogoju točke 3.1.3 razpisne dokumentacije (v delu, ki se nanaša na ponudnike) določil, da mora ponudnik izkazati »[u]spešno implementiran in delujoč sistem elektronske vozovnice v železniškem prometu z vsaj 150 mesti za validacijo vozovnic in 10 prodajnimi mesti*« (v nadaljevanju: 1. referenčni pogoj). Vsebina 6. referenčnega pogoja točke 3.1.3 razpisne dokumentacije (v delu, ki se nanaša na ponudnike) je citirana v četrtem odstavku na strani 7 obrazložitve predmetnega sklepa Državne revizijske komisije.

Kot naslednje Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju v njegovem zatrjevanju, da je naročnik v 46. odgovoru »ODGOVOR[OV] 31 - 68, Datum objave: 30.1.2014, 16:12« na vprašanje, ki se je navezovalo na 1. in 6. referenčni pogoj točke 3.1.3 razpisne dokumentacije (v delu, ki se nanaša na ponudnike), ter se je glasilo »Ali naročnik smatra pod železniški promet tudi podzemne železnice, metro, travmaj in podobne sisteme javnega potniškega prometa, saj so sorodni železniškemu prometu in vsebujejo vse bistvene elemente, ki se zahtevajo v tem predmetnem javnem naročilu?«, v pravno relevantnem delu odgovoril: »S pojmom železniški promet opredeljuje naročnik mednarodni, regionalni in primestni železniški promet in ne drugih vrst tirnega prometa« (v nadaljevanju: 46. odgovor).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 8) sicer (zgolj pavšalno) zatrjuje, da je mednarodni, regionalni ali primestni železniški promet »po vsebini in tejnični zahtevnosti popolnoma identičen drugi vrsti tirnega prometa (tramvaj, podzemna železnica ipd.) in se v ničemer ne razlikuje z "železniškim prometom"«, vendar pa za svoja zatrjevanja ni podal nobenega pravno relevantnega dokaza, pa čeprav bi ob upoštevanju pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN) to moral storiti (omenjena dejstva namreč niso priznana ali splošno znana). Vsebinsko enak zaključek je Državna revizijska komisija napravila v navezavi na zatrjevanja vlagatelja, da je »[z]ahtevnost izvajanja prometa podzemne železnice« […] »glede na gostoto prevoza, število postaj, število vlakov in potnikov bistveno tehnično in organizacijsko bolj zahtevno kot npr. železniški promet v Sloveniji, ki v enem letu opravi število prevozov, kot ga določena podzemna železnica opravi v enem dnevu«. Tudi v navezavi na slednje citirana zatrjevanja vlagatelj namreč ni podal nobenega pravno relevantnega dokaza, pa čeprav bi ob upoštevanju pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena to moral storiti (citirana dejstva namreč niso priznana ali splošno znana).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v odločitvi o zahtevku za revizijo (tretji odstavek na strani 5) naročnik tudi sicer prepričljivo pojasnjuje, da širitev referenc na druge vrste tirnega prometa ni dovolil najprej iz razloga, ker so njihove temeljne značilnosti drugačne od ključnih značilnosti železniškega prometa v Republiki Sloveniji. Vozovnični sistem temelji na odprtem sistemu, pri katerem poteka validacija vozovnic z mobilnimi terminali, ki jih imajo sprevodniki, slednji pa opravljajo tudi prodajo vozovnic za potnike s postaj in postajališč, kjer ni organizirane prodaje. Tak sistem je popolnoma drugačen od najbolj pogostih zaprtih sistemov pri podzemni železnici, kjer lahko potnik vstopi v prostore podzemne železnice le z veljavno vozovnico, ki jo potrebuje tudi za izhod iz prostorov. Sistem »CICO (check in – check out) je bil v nalogi Standard enotne vozovnice« zaradi velike rezpršenosti postaj in postajališč ocenjen kot sistem, ki ni primeren za razmere v Republiki Sloveniji, druge vrste tirnega prometa pa delujejo na območju mest oziroma gostejših poselitev v neposredni bližini metropolitanskih naselij, kar omogoča tehnološke rešitve, ki trenutno (on line) beležijo vse dogodke z elektronsko vozovnico. Kot drugi razlog, zaradi katerega naročnik ni dovolil širitev referenc na druge vrste tirnega prometa, je (kot zapisano že doslej) velika razpršenost, poleg tega pa tudi slaba pokritost s širokopasovnim signalom. Državna revizijska komisija do sprejema predmetne odločitve o zahtevku za revizijo ni prejela vlagateljeve vloge, v kateri bi se ta opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (peti odstavek 29. člena ZPVPJN) in v njej predstavljenim naročnikovim zatrjevanjem (morebiti) nasprotoval.

Ker 1. oziroma 6. referenčni pogoj točke 3.1.3 razpisne dokumentacije (v delu, ki se nanaša na ponudnike), nista omejena le na ponudnike iz Republike Slovenije, pač pa je v konkretnem primeru potrebno upoštevati svetovni trg (svetovni prostor), ni pravno relevantno zatrjevanje vlagatelja (drugi odstavek na strani 8 zahtevka za revizijo), da »v Slovenskem prostoru tak referenčni pogoj izpolnjuje samo eno podjetje«. Ob upoštevanju navedenega vlagatelj kot gospodarski subjekt tujega (in ne slovenskega) prava v zahtevku za revizijo tudi sicer ni izkazal, kako bi omenjena (zgolj) zatrjevana domnevna kršitev naročnika vplivala na njegov položaj v postopku oddaje zadevnega javnega naročila. Vlagatelj v zahtevku za revizijo z ničemer ni dokazal niti, da ima samo eno »podjetj[e]« […] »zahtevano železničarsko reference« (drugi odstavek na strani 8 zahtevka za revizijo), Državna revizijska komisija pa do sprejema predmetne odločitve o zahtevku za revizijo ni prejela vlagateljeve vloge (peti odstavek 29. člena ZPVPJN), v kateri bi ta (morebiti) nasprotoval zaključku naročnika (četrti odstavek na strani 5 odločitve o zahtevku za revizijo), da »[z]ahteva naročnika« […] »ni takšna, da bi jo lahko izpolnjevale le SŽ, in da ne bi mogli podati ponudbe tudi tuji ponudniki s področja železniškega prometa kot ponudniki oz. soponudniki ali podizvajalci v ponudbi«.

1. oziroma 6. referenčni pogoj točke 3.1.3 razpisne dokumentacije (v delu, ki se nanaša na ponudnike) sta ob upoštevanju predmeta razpisne dokumentacije (vključno s projektno nalogo) tudi smiselno povezana s predmetom javnega naročila. V posledici vlagatelju ne gre slediti niti v njegovem zatrjevanju (drugi odstavek na strani 8 zahtevka za revizijo), da ta dva referenčna pogoja »z dejansko izvedbo javnega naročila nimata nobene povezave«.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni dokazal, da je naročnik s 46. odgovorom (po katerem s pojmom železniški promet ne opredeljuje drugih vrst tirnega prometa, pač pa le mednarodni, regionalni in primestni železniški promet), nedopustno omejil konkurenco (neosnovano omejil oblikovanje več možnih konkurenčnih ponudb) in pogoj prikrojil »točno določenim ponudnikom, ki bodo v povezavi s Slovenskimi železnicami«. V posledici vlagatelj v predstavljenem delu zahtevka za revizijo tudi ni dokazal zatrjevanja, da je 1. oziroma 6. referenčni pogoj točke 3.1.3 razpisne dokumentacije (v delu, ki se nanaša na ponudnike), kot ga je oblikoval naročnik, »izracito pristranski«, niti, da je naročnik z določitvijo vsebine omenjenih dveh pogojev iz razlogov, navedenih v zahtevku za revizijo, kršil katero od določb ZJN-2.

Državna revizijska komisija je zato vlagateljev zahtevek za revizijo v izpostavljenem delu (v vsebini njegove 5. točke) na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljen zavrnila.

V 6. točki zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da so naročnikove zahteve po »sistemih Oracle v popisih in tehničnih referencah« (ter certifikatih) neutemeljene in nesorazmerne, naročnik pa bi jih moral umakniti iz razpisne dokumentacije, saj je mogoče v celoti postaviti sistem v drugi tehnologiji (predmetno javno naročilo je mogoče izvesti tudi v drugem okolju).

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo (v 6. točki) ne zatrjuje, da predmeta zadevnega javnega naročila (sistema) ne more v celoti postaviti v tehnologiji Oracle (na podatkovni bazi Oracle in v Java okolju), pač pa zatrjuje, da naročnik z zahtevami po »sistemih Oracle v popisih in tehničnih referencah« zgolj favorizira obstoječe sisteme in druge ponudnike (tudi njega kot vlagatelja) omejuje, saj bi se morali za izpolnjevanje pogojev »s temi upravljavci oz. lastniki že obstoječih sistemov« povezovati, kar je nedopustno. Vlagatelj tudi ne zatrjuje, da se v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ne more povezati z drugimi gospodarskimi subjekti in z njimi predložiti (skupne) ponudbe ali pa predložiti ponudbe s podizvajalci.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da je predmet zadevnega javnega naročila kompleksen in v marsičem povezan z obstoječimi razmerami pri naročniku. Četudi bi bilo lahko res, da bi bilo mogoče predmet zadevnega javnega naročila načeloma izvesti tudi v drugem (programskem) okolju, Državna revizijska komisija kot prepričljivo ocenjuje zatrjevanje naročnika (tretji in sedmi odstavek odločitve o zahtevku za revizijo na strani 7), da zahteva in nujno potrebuje popolno kompatibilnost (tudi v primeru postavitve novega »sistema IJPP na podatkovni bazi ORACLE in v okolju JAVA«) s ključnimi orodji in bazami podatkov, ki jih je že izdelal in so neposredno povezana s predmetom zadevnega javnega naročila. Vse, kar bo moral na podlagi razpisne dokumentacije izvajalec izvesti, namreč temelji na bazičnih podatkih prometnega omrežja in podatkih Enotnega daljinarja. Državna revizijska komisija do sprejema predmetne odločitve o zahtevku za revizijo ni prejela vlagateljeve vloge, v kateri bi se ta opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (peti odstavek 29. člena ZPVPJN) in v njej predstavljenim naročnikovim zatrjevanjem (morebiti) nasprotoval.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni dokazal, da z zahtevami po »sistemih Oracle v popisih in tehničnih referencah« naročnik zgolj favorizira obstoječe sisteme in ga nezakonito omejuje pri oddaji ponudbe v postopku oddaje zadevnega javnega naročila. V posledici vlagatelj v zahtevku za revizijo ni dokazal neutemeljenosti in nesorazmernosti zahtev po »certifikatih Oracle«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj za svoja zatrjevanja (drugi odstavek na strani 9 zahtevka za revizijo), da
- »je večina tovrstnih sistemov v Evropi narejenih v Microsoft tehnologiji, kar se pozna tudi pri naboru strokovnjakov v Evropi in tudi v Sloveniji« (vlagatelj pri tem »tovrstnih sistemov« niti ne konkretizira oziroma ne našteje),
- »bi zamenjava celotnega sistema z vsemi validatorji in celotno opremo bila ob novi postavitvi celo cenejša in racionalnejša« kot pa nadgradnja že obstoječih sistemov, s katerimi razpolaga naročnik,
- je »[u]stanovitev novega sistema brez vezave na že obstoječi sistem« […] »racionalnejši, cenejši in bistveno bolj interoperatibilen kot vezanost na zastarele sisteme različnih proizvajalcev, kjer je povezljivost tehnično vprašljiva in namenjena zgolj temu, da se jim omogoča njihova nadaljnja uporaba, ki je draga in zastarela«,
ni podal nobenega pravno relevantnega dokaza, pa čeprav bi ob upoštevanju pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN) to moral storiti (omenjena dejstva namreč niso priznana ali splošno znana). Zatrjevanja, navedena v drugi in tretji alinei tega odstavka, so tudi sicer vsaj preuranjena, saj bo njihovo upravičenost mogoče ugotoviti šele v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2) oziroma (glede interoperabilnosti) pri izvedbi predmeta zadevnega javnega naročila.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni dokazal, da so naročnikove zahteve po »sistemih Oracle v popisih in tehničnih referencah« (ter certifikatih) neutemeljene in nesorazmerne (in bi jih naročnik moral umakniti iz razpisne dokumentacije). V posledici vlagatelj v predstavljenem delu zahtevka za revizijo tudi ni dokazal, da je naročnik z zahtevami, ki se navezujejo na tehnologijo oziroma podatkovne baze Oracle in Java okolje, iz razlogov, navedenih v zahtevku za revizijo, kršil katero od določb ZJN-2.

Državna revizijska komisija je zato vlagateljev zahtevek za revizijo v izpostavljenem delu (v vsebini njegove 6. točke) na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljen zavrnila.

V povzetku vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva tudi, da mu naročnik povrne stroške plačane takse.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku in ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija, na podlagi 70. člena ZPVPJN, zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 16. 4. 2014


Predsednica senata
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije























Vročiti:
– Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana
– Mikroelektronika spol. s r. o., Dráby 849, 566 01 Vysoké Mýto, Češka Republika
– Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran