018-049/2014 Slovenske železnice, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter mag. Mateje Škabar in Sonje Drozdek Šinko kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Brezkontaktne pametne kartice ISO 1443/A DESIRE EVI«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika IDENTIKS, d.o.o., Nova pot 124 A, Brezovica pri Ljubljani, ki ga zastopa Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Slovenske železnice, d.o.o., Kolodvorska 11, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 7. 4. 2014

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik predmetno naročilo oddaja po postopku s pogajanji brez predhodne objave, in sicer na podlagi 3. točke prvega odstavka 35. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJNVETPS). Po izvedenih pogajanjih je naročnik dne 16. 12. 2013 izdal odločitev o oddaji javnega naročila, iz katere je razvidno, da je naročilo dodelil edinemu ponudniku Četrta pot, d.o.o., Planina 3, Kranj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Dne 16. 1. 2014 je naročnik na portalu javnih naročil objavil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost (pod št. JN613/2014), v katerem je navedel, da je z vidika tehničnih zahtev predmeta za dobavo brezkontaktnih pametnih kartic utemeljitev specifičnosti tehničnih zahtev naslednja: vsa strojna in programska oprema za branje, kontrolo in zapisovanje na brezkontaktne pametne kartice je dobavljena s strani družbe Četrta pot, d.o.o., zato so dobavitelji teh kartic le oni.

Vlagatelj je z vlogo z dne 20. 1. 2014 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila.

Po opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika in prejemu dodatne obrazložitve je vlagatelj z vlogo z dne 28. 1. 2014 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je registriran za dejavnost, ki je predmet javnega naročila, saj je specializiran za dobavo vseh vrst PVC kartic in bi tudi oddal ponudbo, če bi naročnik naročilo izvajal transparentno. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik kršil določbe ZJNVETPS, ko je javno naročilo izvajal po postopku s pogajanji brez predhodne objave, za katerega ni imel pravne podlage. Naročnik je med postopkom spreminjal in širil razloge za izvedbo postopka, kar kaže na to, da je utemeljitev za izvedbo postopka iskal šele po tem, ko je naročilo že oddal. V sklepu o začetku postopka naročnik ni navedel razlogov, na podlagi katerih izvaja postopek s pogajanji brez predhodne objave, čeprav bi to po mnenju vlagatelja moral storiti. V prostovoljnem obvestilu za predhodno transparentnost je naročnik pojasnil, da so razlogi za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave tehnični, saj naj
bi bila vsa strojna in programska oprema za branje, kontrolo in zapisovanje na brezkontaktne pametne kartice dobavljena s strani družbe Četrta pot, d.o.o., zato so dobavitelji teh kartic le oni. Enaka obrazložitev izhaja tudi iz ostalih dokumentov naročnika, medtem ko je v obrazloženem obvestilu, ki je bilo izdano na podlagi vlagateljeve zahteve za dodatno obrazložitev, naročnik navedel še druge razloge za izvedbo postopka in s tem razširil utemeljitev. Naročnik je bil namreč takrat že seznanjen s sumom kršitve zakona, zato je razloge navedel obširneje kot prej, saj je navedel, da mora biti brezkontaktna pametna kartica standarda ISO 14443/A-DESFIRE EV1 s strani pogodbenega partnerja podvržena predobdelavi z upoštevanjem naslednjih tehničnih zahtev:

- Desfire EV1 8kb varna brezkontaktna tehnologija (AES enkripcija);
- kvaliteta izdelave (izdelava v EU);
- predpersonalizacija;
- varnostni ključ;
- naložena aplikacija za JPP;
- terminska relacijska vozovnica;
- kuponska relacijska vozovnica;
- zneskovna predplačilna kartica;
- dvostranski barvni tisk;
- tisk serijske številke.

Naročnik je še navedel, da izključno ponudnik Četrta pot, d.o.o., v zvezi s kartico, ki je predmet tega javnega naročila, personalizira, naloži varnostne ključe, ki jih pozna le on in pripravi kartico za uporabo z MT in ST aplikacijo, saj brez tega naročnik ne more uporabljati kartic. Vlagatelj poudarja, da je naročnik po seznanitvi s sumom nezakonitosti začel razloge za izvedbo postopka navajati obširneje, kar je po vlagateljevem mnenju nezakonito. Namen obvestila za predhodno transparentnost je ta, da se zainteresirani ponudniki seznanijo z razlogi za izvajanje postopka in jih ustrezno preverijo, to pa lahko storijo le, če naročnik razloge navede, navaja vlagatelj.

Vlagatelj v nadaljevanju zatrjuje, da je naročnik tehnične zahteve prilagodil izbranemu ponudniku, čeprav je predmet naročila tak, da bi ga lahko nadomestili tudi z blagom drugega dobavitelja. Postopek s pogajanji brez predhodne objave zaradi tehničnih zahtev ali varovanja izključnih pravic je možen takrat, ko je zahtevani predmet objektivno zmožen dobaviti le en ponudnik in ga ni mogoče nadomestiti z istovrstnim drugim blagom. Vlagatelj navaja, da bi zahtevani predmet lahko ponudil tudi sam, saj bi lahko izpolnil vse tehnične zahteve naročnika. Naročnik je zapisal, da se kontrola in zapisovanje vozovnic izvaja s pomočjo strojne in programske opreme, katere dobavitelj je izbrani ponudnik. Naročnik torej že razpolaga s strojno in programsko opremo za zapisovanje pametnih kartic in dobava te opreme ni predmet tega javnega naročila, navaja vlagatelj. To pomeni, da je dejanski predmet tega javnega naročila le dobava pametnih kartic, in sicer s takšnimi tehničnimi lastnostmi, da bo lahko naročnik nanje zapisoval podatke s strojno in programsko opremo, s katero že razpolaga. Zgolj to, da je strojna in programska oprema za zapisovanje, s katero naročnik že razpolaga, dobavljena s strani izbranega ponudnika, ne more biti utemeljen razlog, da lahko brezkontaktne pametne kartice dobavi le izbrani ponudnik. Predmet naročila je dobava pametnih kartic, na katere bo naročnik zapisoval podatke. Naročnik razpolaga s strojno in programsko opremo za zapisovanje, zato ni pomembno, od koga je bila ta dobavljena, ampak je ključno, da naročnik tehnične zahteve opredeli tako, da bodo kartice ustrezale njegovim objektivnim zahtevam. Vlagatelj navaja, da bi lahko izpolnil vse tehnične zahteve, če bi lahko sodeloval v postopku, saj se zapisovanje lahko izvaja na vsako brezkontaktno pametno kartico standarda ISO 14443/A-DESFIRE EV1. Naročnik bi zato moral po mnenju vlagatelja zahtevati dobavo brezkontaktnih pametnih kartic standarda ISO 14443/A-DESFIRE EV1, pri katerih morajo biti upoštevane naslednje zahteve:

- Desfire EV1 8kb varna brezkontaktna tehnologija (AES enkripcija);
- predpersonalizacija;
- naložena aplikacija za JPP;
- terminska relacijska vozovnica;
- kuponska relacijska vozovnica;
- zneskovna predplačilna kartica;
- dvostranski barvni tisk;
- tisk serijske številke.

Te zahteve so objektivno opravičljive, vlagatelj pa bi jih lahko izpolnil. Naročnik izenačuje software storitve in dobavo kartic, na katere se naloži podatke in se UID številko vsake kartice vnese v sistem. Razlika je podobna kot pri nabavi računalnikov in software sistema za njih. Dejansko gre za dobavo MIfare Desfire Ev1 8k kartic, ki so predtiskane z grafiko, ki jo priskrbi naročnik. Enako je narejen sistem kartice Urbana, ki jo izvaja vlagatelj. Ostale zahteve naročnika so zapisane zato, da bi naročilo lahko izvedel le en ponudnik, čeprav gre za balast in za dejansko izvedbo niso potrebne. Zahteva po izdelavi v EU ni objektivno opravičljiva, saj je lahko kvalitetno izdelana tudi kartica izven EU. Objektivno neopravičljiva pa je tudi zahteva po varnostnem ključu, saj bi lahko to zahtevo izpolnili tudi drugi ponudniki, torej tudi vlagatelj, če bi jim naročnik dal na voljo vse podatke o ključu, saj gre za sestavni del strojne in programske zahteve. Četudi bi se izkazalo, da je varnostni ključ za zapisovanje kartic v lasti izbranega ponudnika, to ne more biti razlog za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave, zatrjuje vlagatelj. Tudi vlagatelj namreč razpolaga s tehnično rešitvijo, ki je ekvivalentna obstoječemu varnostnemu ključu. Vlagatelj navaja, da sicer razume naročnika, ki želi naročiti pametne kartice od ponudnika, od katerega že ima strojno in programsko opremo za zapisovanje, saj je to zanj bolj enostavno, ker ne zgublja časa s prenašanjem podatkov in znanja, s pripravo tehnične dokumentacije, s šolanjem kadrov na nov sistem itd. Vendar pa poudarja, da mora naročnik spoštovati ZJNVETPS in v primerih, ko lahko naročilo izpolni več ponudnikov, izvesti transparenten postopek.

Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev celotnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 7. 2. 2014 opredelil do navedb iz zahtevka za revizijo. V vlogi navaja, da ima naročnik tri možnosti nabave pametnih kartic. Prva je nakup inicializiranih kartic pri izbranem ponudniku, druga je nakup praznih kartic pri kateremkoli ponudniku z upoštevanjem tehničnih zahtev in kakovosti in inicializacija pri izbranem ponudniku, tretja pa nakup sistema za inicializacijo kartic in nakup praznih kartic od kateregakoli dobavitelja. Naročnik v predmetnem postopku ni zahteval le praznih kartic, temveč je zahteval inicializirane kartice, pripravljene kot elektronske vozovnice. Naročnik torej ni zahteval praznega medija, temveč elektronsko vozovnico z določeno vsebino in visoko stopnjo varnosti. Varnostni ključ in podatkovni model kartice sta last izbranega ponudnika in jih ta zaradi visoke varnosti, podpisanih pogodb in vloženega znanja ni pripravljen razkrivati drugim. Naročnik se sicer lahko odloči tudi za drugo ali tretjo možnost, vendar bi bilo to zanj dražje. Izbrani ponudnik opozarja, da vlagatelj napačno prikazuje, da naročnik razpolaga z opremo za zapisovanje kartic in da te lahko inicializira. Kartice so bralno-pisalne, čitalniki v mobilnih terminalih in na prodajnih mestih pa sicer lahko zapisujejo v kartice, vendar šele potem, ko so te inicializirane in imajo naloženo aplikacijo. Zapisovanje se uporablja pri vnosu podatkov potnika in vseh parametrov vozovnice (datum, relacija, vrsta vozovnice). Naročnik torej nima strojne in programske opreme za inicializacijo kartic, zato nabava praznih kartic zanj ne bi imela nobene uporabne vrednosti. Izbrani ponudnik se tudi ne strinja z vlagateljem, da bi lahko kartice zaščitil s svojim ključem in jih dal v uporabo naročniku, saj gre za drugačen sistem. V primeru Urbane Ljubljanski potniški promet nabavi prazne kartice in jih dostavi dobavitelju opreme, ki jih obdela oz. inicializira, in sicer v okviru pogodbe na podlagi mesečnega vzdrževanja.

Naročnik je dne 13. 2. 2014 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da ZJNVETPS ne določa, da mora v sklepu o začetku postopka navesti razloge za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave. Naročnik zavrača navedbe, da je širil ali spreminjal razloge za izvedbo postopka, saj so ti ves čas enaki in so bili navedeni že pred objavo prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost. Zaradi tehničnih zahtev in izključnih pravic lahko naročilo izpolni le izbrani ponudnik. Vlagateljevo prepričanje, da naročnik že razpolaga s strojno in programsko opremo za zapisovanje pametnih kartic, je napačno, saj naročnik nima opreme za inicializacijo kartic. Naročnik lahko zapisuje šele v inicializirane kartice, kartice pa inicializira le izbrani ponudnik. Posebnost kartic je tudi ta, da mora biti kvaliteta identična obstoječi, s čimer se zmanjša tveganje slabe kvalitete kartic. Kartice gredo takoj v produkcijo. Če bi kartice izdelal drug ponudnik, bi bilo treba nabaviti drugo strojno in programsko opremo in dlje časa testirati kartice, kar je povezano z visokimi stroški. Kartice morajo biti identične obstoječim, pomembne pa so tudi serijske številke, ki so izračunane po določenem algoritmu, njegova sprememba pa bi spet pomenila dodatne stroške. V zvezi z navedbami glede varnostnega ključa naročnik navaja, da sam z njim ne razpolaga, saj sam kartic ne more inicializirati in nanje naložiti varnostnega ključa, jih predpersonalizirati ter naložiti vse potrebne aplikacije. Predpersonalizacijo in nalaganje varnostnega ključa lahko izvede le izbrani ponudnik. Če bi naročnik sprejel tehnično rešitev vlagatelja, bi to pomenilo prilagoditev aplikacij na naročnikovih mobilnih in stacionarnih terminalih, kar bi pomenilo dodatne stroške, na terminalih pa bi se podaljšal tudi čas branja kartic, kar bi spet povečalo stroške. Z dodatnim varnostnim ključem bi naročnik dobil tudi dodatnega izvajalca, zaradi česar obstoječi izvajalec, s katerim je sklenjena tudi vzdrževalna pogodba, ne bi več zagotavljal vzdrževanja in odpravljanja napak, saj ne bi prevzel jamstva za del, ki ga ni izdelal. Naročnik navaja, da njegov sistem vozovnic ni primerljiv s sistemom avtobusnih prevoznikov, in dodaja, da mora spoštovati načelo gospodarne porabe javnih sredstev. Vsakokratna nabava celotnega sistema (ne samo kartic, temveč tudi strojne in programske opreme) ob porabi kartic bi za naročnika pomenila dražjo nabavo. Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer trdi, da bi lahko izpolnil tehnične zahteve, istočasno pa priznava, da naročila ne more izpolniti, če mu naročnik ne zagotovi vseh podatkov glede varnostnega ključa, zatrjuje naročnik. Ob tem vlagatelj izhaja iz napačne predpostavke, da naročnik razpolaga s strojno in programsko opremo za zapisovanje na kartice, zaključuje naročnik.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 18. 2. 2014 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 24. 2. 2014 opredelil do trditev naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi vlagatelj navaja, da se je v postopku za resnično izkazala njegova trditev, da je dejanski predmet naročila dobava pametnih kartic z določenimi tehničnimi lastnostmi, samo obdelavo oz. inicializacijo pa bi izvedel izbrani ponudnik, ki zatrjuje, da je imetnik varnostnega ključa. Dobava kartic torej nima nobene zveze z njihovo obdelavo. Vlagatelj dodatno pojasnjuje svoje navedbe o tem, da je naročnik spreminjal in širil razloge za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave, in ponavlja, da naročnik nima razlogov, ki bi utemeljevali ta postopek. Četudi bi držalo, da naročnik nima strojne in programske opreme za zapisovanje kartic, to ne more biti razlog za izvedbo predmetnega postopka, saj se lahko inicializacija izvede na vsako brezkontaktno pametno kartico standarda ISO 14443/A-DESFIRE EV1 8kb, ki jo vlagatelj lahko dobavi. Vlagatelj ne zatrjuje, da bi moral naročnik zahtevati drugačne vrste kartic, ampak zatrjuje, da bi lahko določil le objektivno opravičljive zahteve. Na ta način bi naročnik dobil kvalitetne kartice, ki bi bile enake obstoječim. Na njih bi izbrani ponudnik izvedel inicializacijo, izvedla bi se tudi predpersonalizacija in naložila naročnikova aplikacija. Naročnik bi tako dobil enake kartice in mu ne bi bilo treba nabavljati druge strojne in programske opreme, navaja vlagatelj, in dodaja, da bi lahko izpolnil tudi zahteve glede identičnega dvostranskega barvnega tiska in videza kartic. Enako velja tudi za serijsko številko, kar bi lahko bilo opredeljeno kot tehnična zahteva. Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da tudi sam razpolaga s tehnično rešitvijo, ki je ekvivalentna varnostnemu ključu in ki ne bi povzročila dodatnih stroškov ter podaljšala časa branja. Iz naročnikovih navedb sicer izhaja, da bi bilo mogoče branje kartic tudi z drugo tehnologijo, zgolj daljši čas branja in prilagoditev aplikacije pa ne moreta biti opravičljiva razloga za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave, saj predstavljata le ekonomski razlog, ki ne more biti upošteven. Kadar je več ponudnikov objektivno zmožnih izvesti javno naročilo, naročnik zgolj zaradi lažjega ali cenejšega izvajanja s strani enega ponudnika ne more izvesti postopka s pogajanji brez predhodne objave, še navaja vlagatelj.

Po pregledu prejete dokumentacije je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali ima naročnik utemeljene razloge za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave. Naročnik lahko postopek s pogajanji brez predhodne objave izvede le v primeru, kadar so izpolnjeni taksativno našteti pogoji iz prvega odstavka 35. člena ZJNVETPS. Kadar ti pogoji niso izpolnjeni, naročnik postopka s pogajanji brez predhodne objave ne sme izvesti, temveč mora izvesti enega izmed postopkov, ki zagotavljajo objavo javnega naročila. Za postopek s pogajanji brez predhodne objave namreč velja, da naročniku ni treba objaviti obvestila o naročilu, saj se zaradi različnih okoliščin v večini primerov pogaja le z enim ponudnikom oz. omejeno skupino ponudnikov. Uporaba postopka s pogajanji brez predhodne objave je prav zaradi odsotnosti objave obvestila o naročilu in s tem bistveno manjši preglednosti izjema, ki se lahko, kot je bilo že zapisano, uporabi le v primeru, kadar so izpolnjeni v zakonu določeni pogoji.

Kot je razvidno iz dokumentacije, je naročnik predmetno naročilo oddal po postopku s pogajanji brez predhodne objave, in sicer na podlagi 3. točke prvega odstavka 35. člena ZJNVETPS. Ta določa, da lahko naročnik postopek s pogajanji brez predhodne objave izvede v primeru, če lahko zaradi tehničnih oziroma umetniških zahtev predmeta javnega naročila ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, naročilo izpolni le določen ponudnik. Razloge za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave je naročnik navedel v prostovoljnem obvestilu za predhodno transparentnost, kjer je zapisal, da je vsa strojna in programska oprema za branje, kontrolo in zapisovanje na brezkontaktne pametne kartice dobavljena s strani družbe Četrta pot, d.o.o., zato so dobavitelji teh kartic le oni.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da naročnik v sklepu o začetku postopka oddaje javnega naročila ni navedel razlogov za izvedbo postopka, Državna revizijska komisija opozarja, da (kot ugotavlja že sam vlagatelj) ZJNVETPS ne določa vsebine sklepa o začetku postopka. Zato ni mogoče ugotoviti, da bi naročnik kršil določila ZJNVETPS, ko razlogov za izvedbo predmetnega postopka ni navedel v sklepu o začetku postopka. Res je, da mora naročnik poznati razloge, ki mu omogočajo izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave, vendar jih, glede na naravo tega postopka, navede predvsem v interni dokumentaciji. Postopek s pogajanji brez predhodne objave namreč ne zagotavlja polne transparentnosti, saj ga naročniku ni treba objaviti na portalu javnih naročil, pogaja pa se praviloma le z enim ponudnikom. V skladu z ZJNVETPS se transparentnost v postopku s pogajanji brez predhodne objave zagotovi šele z objavo prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost (64.b člen ZJNVETPS), v katerem mora naročnik med drugim navesti ime izbranega ponudnika, ponudbeno ceno in razloge za izvedbo postopka. Naročnik je, kot je bilo že zapisano, objavil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, v njem pa je tudi pojasnil razloge za izvedbo postopka.

Kot je razvidno iz dokumentacije, je vlagatelj po pregledu prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost od naročnika zahteval dodatno obrazložitev, ki mu jo je naročnik tudi izdal, in sicer še znotraj roka za vložitev zahtevka za revizijo. Vlagatelj je torej imel ustrezne informacije glede razlogov za izvedbo predmetnega postopka, zato ni mogoče ugotoviti, da bi mu bila kršena pravica do učinkovitega pravnega varstva. Dejstva, da je naročnik v zahtevani dodatni obrazložitvi navedel podrobnejše razloge za izvedbo postopka kot v prostovoljnem obvestilu za predhodno transparentnost, ni mogoče šteti kot spreminjanja razlogov za izvedbo postopka, saj mora naročnik v dodatni obrazložitvi že po naravi stvari svoje ravnanje dodatno in natančneje obrazložiti. Tudi sicer pa po mnenju Državne revizijske komisije v predmetnem postopku pravnega varstva ne gre za vprašanje spreminjanja razlogov za izvedbo postopka (navsezadnje je te naročnik navedel že pred izvedbo samega postopka v svoji interni dokumentaciji, npr. dokumentu »Naročilo brezkontaktnih pametnih kartic« z dne 1. 10. 2013), temveč za vprašanje, ali ti razlogi obstajajo ali ne.

V zvezi s presojo razlogov za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik že razpolaga s sistemom prodaje in nadzora elektronskih vozovnic. V okviru tega sistema naročnik razpolaga z določeno strojno in programsko opremo za branje, kontrolo in zapisovanje brezkontaktnih pametnih kartic, med katero sodijo tudi stacionarni in prenosni čitalniki kartic v mobilnih terminalih in na prodajnih mestih. Državna revizijska komisija prav tako ugotavlja, da je pomemben del tega sistema tudi varnostni ključ, ki preprečuje morebitne zlorabe elektronskih vozovnic. Vsa strojna in programska oprema za sistem elektronskih vozovnic je bila dobavljena s strani izbranega ponudnika, ki je tudi nosilec pravic intelektualne lastnine na varnostnem ključu.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da naročnik ne razpolaga s tako strojno in programsko opremo, ki bi mu omogočala inicializacijo in predpersonalizacijo kartic ter nalaganje potrebnih JPP aplikacij, temveč lahko z opremo, ki jo ima, izvaja le branje in zapisovanje določenih omejenih podatkov na kartice, ki so pred tem že ustrezno obdelane oz. nastavljene. Kartice so namreč, kot pojasnjuje izbrani ponudnik, bralno-pisalne, čitalniki v mobilnih terminalih in na prodajnih mestih pa sicer lahko zapisujejo v kartice, vendar šele potem, ko so te inicializirane in imajo naloženo aplikacijo. Zapisovanje pri naročniku se uporablja le pri vnosu podatkov potnika in vseh parametrov vozovnice (datum, relacija, vrsta vozovnice). Naročnik prav tako ne razpolaga z varnostnim ključem na način, da bi ga lahko na prazne kartice namestil sam, temveč mora varnostni ključ namestiti izbrani ponudnik kot nosilec pravic intelektualne lastnine. Glede na navedeno je zato treba ugotoviti, da vlagatelj v zahtevku za revizijo izhaja iz napačne predpostavke, in sicer da naročnik razpolaga s strojno in programsko opremo za zapisovanje pametnih kartic in da je posledično predmet tega naročila le dobava praznih pametnih kartic s takšnimi tehničnimi lastnostmi, da bo lahko naročnik nanje zapisoval potrebne podatke. Vlagateljeva trditev, da naročnik dejansko kupuje prazen medij, na katerega bo sam zapisal vse potrebne podatke za začetek uporabe, torej ne drži. Dejansko stanje je namreč takšno, da naročnik za uporabo v že vzpostavljenem sistemu izdaje in nadzora elektronskih vozovnic potrebuje kartice, ki so pred tem že obdelane in imajo naložene določene aplikacije, s katerimi naročnik ne razpolaga, in sicer niti v smislu razpolaganja s pravicami intelektualne lastnine niti v smislu razpolaganja z ustrezno strojno in programsko opremo, s katero bi takšno inicializacijo kartic lahko izvajal.

Ker naročnik sam ne razpolaga s strojno in programsko opremo za inicializacijo kartic ter implementacijo varnostnega ključa (to pa je nujno potrebno za normalno uporabo kartic v obstoječem sistemu elektronskih vozovnic), je treba ugotoviti, da obstajajo okoliščine, zaradi katerih ima naročnik upravičene razloge, da se ni odločil za nakup praznih medijev, temveč za nakup medijev, ki bodo že ustrezno obdelani in pripravljeni za uporabo v njegovem sistemu. Praznih medijev namreč naročnik ne bi mogel sam inicializirati oz. pripraviti za uporabo, temveč bi moral te storitve naročiti pri izbranem ponudniku, zato nabava praznih kartic zanj ne bi imela nobene uporabne vrednosti. Po drugi strani je treba upoštevati, da ima naročnik že vzpostavljen sistem izdaje in nadzora elektronskih vozovnic z določenimi tehničnimi lastnostmi in zahtevami, katerega del je tudi varnostni ključ v lasti izbranega ponudnika, zato obstajajo tehnični razlogi in razlogi, povezani z varovanjem izključnih pravic, zaradi katerih je dopustno izvesti postopek s pogajanji brez predhodne objave. Glede na že vzpostavljen sistem elektronskih vozovnic je razumljivo, da naročnik naroča kartice, ki bodo prednastavljene tako, da bodo kompatibilne z obstoječo opremo in čitalniki, s katerimi naročnik že razpolaga.

Iz zahtevka za revizijo oz. vloge, s katero se je izjasnil o naročnikovih navedbah, sicer ni jasno razvidno, kaj vlagatelj zahteva od naročnika. Najprej namreč navaja, da bi moral naročnik razdeliti predmetno naročilo na nabavo praznih kartic, ki bi jih lahko dobavili različni dobavitelji, med njimi tudi vlagatelj, ter na storitev inicializacije in predpersonalizacije, ki bi jo lahko izvedel izbrani ponudnik. Zatem pa navaja, da bi moral naročnik dopustiti, da tudi vlagatelj ponudi celoten sistem z lastno tehnično rešitvijo, ki bi izpolnjevala vse naročnikove zahteve (iz katerih pa bi bilo po vlagateljevem mnenju treba predhodno črtati zahteve glede implementacije varnostnega ključa). Glede zahteve, da bi moral naročnik v prvi fazi naročiti le prazne medije od različnih dobaviteljev, je Državna revizijska komisija že ugotovila, da nabava praznih medijev za naročnika zaradi nezmožnosti inicializacije in predpersonalizacije ni smiselna, saj bo storitev priprave kartic v vsakem primeru moral naročiti pri izbranemu ponudniku. Glede zahteve, da bi moral naročnik tudi vlagatelju dopustiti, da ponudi lastno tehnično rešitev in lasten varnostni ključ, pa Državna revizijska komisija meni, da je mogoče slediti naročniku, ki navaja, da bi v primeru nabave kartic in tehnične rešitve od drugega ponudnika to pomenilo prilagoditev aplikacij na naročnikovih mobilnih in stacionarnih terminalih, z dodatnim varnostnim ključem pa bi se podaljšal čas branja na terminalih. Prav tako bi se pri naročniku pojavile težave glede vzdrževanja opreme, na kateri bi potekale različne aplikacije.

Dejstvo, da bi dopustitev novega oz. vzporednega sistema elektronskih kartic naročniku povzročila težave, priznava tudi vlagatelj, ko navaja, da bi imel naročnik lahko težave pri prenosu podatkov, šolanju kadrov, branju in prilagoditvi različnih aplikacij itd. Nasprotno od vlagatelja pa Državna revizijska komisija ocenjuje, da navedena dejstva predstavljajo tehnične razloge, ki utemeljujejo izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave. Kot je mogoče razumeti vlagatelja, bi ta namreč želel ponuditi naročniku nov sistem z lastnimi tehničnimi rešitvami. Vendar slediti vlagatelju bi to pomenilo, da bi naročnik v nekaj letih trajanja sistema elektronskih kartic, v katerih bi naročilo dobave in inicializacije lahko izvedlo večje število različnih izvajalcev, v sistemu imel več vzporednih aplikacij in več različnih varnostnih ključev, od vsakega dobavitelja svojega, kar bi bilo nesmotrno tako s tehničnega vidika kot tudi z vidika gospodarne in racionalne porabe javnih sredstev.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 7. 4. 2014




predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije






Vročiti:

- Slovenske železnice, d.o.o., Kolodvorska 11, 1506 Ljubljana
- Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana
- Četrta pot, d.o.o., Planina 3, 4000 Kranj
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve

Natisni stran