018-082/2014 Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter mag. Mateje Škabar in Boruta Smrdela kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba objektov v naravnem rezervatu Škocjanski zatok«, začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Makro 5 Gradnje, d.o.o., Obrtniška cesta 5, Koper (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Dunajska cesta 22, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.4.2014

odločila:

Zahtevek za revizijo z dne 26.2.2014 se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja odprti postopek oddaje javnega naročila »Izvedba objektov v naravnem rezervatu Škocjanski zatok«, katerega obvestilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 15.10.2013 (JN13109/2013). Obvestilo je bilo popravljeno z objavami na Portalu javnih naročil dne 24.10.2013 (JN13577/2013), dne 28.10.2013 (JN13745/2013), dne 30.10.2013 (JN13890/2013) in dne 6.11.2013 (JN14086/2013).

Naročnik je prejel sedem pravočasnih ponudb in dne 22.1.2014 izdal Odločitev o izidu javnega naročila, št. 430-189/2013/27 (v nadaljevanju: odločitev o izidu javnega naročila), s katero je oddal javno naročilo vlagatelju. Nato je naročnik dne 3.2.2014 izdal Spremembo odločitve o izidu javnega naročila, št. 430-189/2013/45 (v nadaljevanju: sprememba odločitve o izidu javnega naročila), s katero je zavrnil vse ponudbe, ker je pri pregledu predračunov posameznih ponudnikov ugotovil napačne izračune, saj so bile v popisih napačno nastavljene formule za izračun postavk. Vlagatelj je dne 7.2.2014 z vlogo, št. T/SK-13/228/170-4, podal zahtevo za dodatno obrazložitev spremembe odločitve o izidu javnega naročila. Dne 13.2.2014 je naročnik izdal Popravek spremembe odločitve o izidu javnega naročila, št. 430-189/2013/63 (v nadaljevanju: popravek spremembe odločitve o izidu javnega naročila), s katero je odpravil napako v navedbi reference za plačilo takse na račun Ministrstva za finance. Naročnik je dodatno obrazložitev spremembe odločitve o izidu javnega naročila, št. 430-189/2013/64, z dne 13.2.2014 vročil vlagatelju 14.2.2014.

Vlagatelj je zoper spremembo odločitve o izidu javnega naročila vložil zahtevek za revizijo z dne 26.2.2014, v katerem predlaga, da naročnik ali Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi ter razveljavi naročnikovo odločitev o spremembi odločitve o izidu javnega naročila z dne 3.2.2014 skupaj s popravkom spremembe odločitve o izidu javnega naročila z dne 13.2.2014 ter potrdi odločitev o izidu javnega naročila, št. 430-189/2013, z dne 22.1.2014. Vlagatelj uvodoma navaja, da znaša taksa v konkretnem primeru 0,00 EUR, v nadaljevanju pa obrazloži, da je naročnik izdal spremembo odločitve o izidu javnega naročila v nasprotju s petim odstavkom 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) in da bi bila ponovitev predmetnega naročila v nasprotju s četrtim odstavkom 80. člena ZJN-2 in načelom enakopravne obravnave ponudnikov. Mnenje vlagatelja je, da lahko do spremembe odločitve pride izključno zaradi odprave nezakonitosti oziroma okoliščin, ki so na strani naročnika, kar pa se v konkretnem primeru ni zgodilo in je zato vlagatelj prikrajšan za pridobitev javnega naročila. Prav tako se naročnik v svoji spremenjeni odločitvi ni opredelil in z ničemer dokazal, s čim utemeljuje novo odločitev. Naročnik je v dodatni obrazložitvi zgolj pavšalno navedel, da želi preprečiti škodo, ki bi nastala v nadaljevanju izvajanja naročila.

Naročnik je 4.3.2014 izdal Sklep, št. 430-189/2013/70 (v nadaljevanju: odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo), s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel, saj vlagatelj k zahtevku za revizijo ni predložil potrdila o plačilu takse iz drugega odstavka 15. člena ZPVPJN.

Vlagatelj je zoper odločitev naročnika iz prejšnjega odstavka vložil pritožbo z dne 7.3.2014, kateri je Državna revizijska komisija dne 18.3.2014 s sklepom, št. 018-065/2014-4, ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je naročniku naložila obveznost, da mora, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN, odločiti o zahtevku za revizijo.

Naročnik je 25.3.2014 izdal Sklep, št. 430-189/2013/79 (odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo), s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo navaja, da je ob pregledu in ocenjevanju ponudb preveril celoten predračun najugodnejše ponudbe v elektronski obliki oziroma na CD, ne pa tudi tiskanega izvoda. Ker ob tem pregledu naročnik ni odkril nepravilnosti, le-ta ni mogel sprejeti drugačne odločitve, kot jo je dne 22.1.2014. Napako v popisu del je namreč odkril šele po sprejemu odločitve z dne 22.1.2014, ko je bilo ugotovljeno, da popis del omogoča napačen prenos celic iz popisa del v rekapitulacijo, saj se v posamezni rekapitulaciji dvakrat pojavi isti znesek pri različnih delih. S spremenjeno odločitvijo je naročnik odpravil nezakonitost prvotnega napačnega izida javnega naročila, saj v kolikor bi napake v popisu del ugotovil že ob prvem pregledu, bi naročnik že prvič sprejel odločitev, da zavrne vse ponudbe. Napake v obrazcu predračuna so tako, po mnenju naročnika, onemogočale pravilno pripravo ponudbe. S tem je naročnik preprečil morebitno škodo, ki bi lahko nastala v nadaljevanju izvajanja naročila oziroma v času gradnje in obračuna načrtovanih ureditev. Naročnik nasprotuje navedbi vlagatelja, da obrazca predračuna formalno sploh ni bilo v razpisni dokumentaciji in da je vlagatelju bila povzročena škoda, s tem, ko je naročnik omogočil ponudnikom vpogled v njegovo ponudbo, razkril vlagateljevo strukturo cene in tako vlagatelja postavil v neenakopraven položaj v primeru ponovitve predmetnega javnega naročila. Po mnenju naročnika, vlagatelju z vpogledom v njegovo ponudbo v delu, ki je javen, ni bila povzročena škoda, poleg tega pa vlagatelj ni uveljavil oziroma izkoristil pravice do vpogleda v ponudbe ostalih ponudnikov, ne glede na to, da mu določilo 22. člena ZJN-2 to omogoča.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 3.4.2014 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V konkretnem primeru je med vlagateljem in naročnikom spor o tem, ali je naročnik ravnal zakonito, ko je izdal spremembo odločitve o izidu javnega naročila in zavrnil vse ponudbe.

Navedeno vprašanje je treba presojati z vidika petega odstavka 79. člena ZJN-2, ki naročniku omogoča, da do pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila z namenom odprave nezakonitosti, po predhodni ugotovitvi utemeljenosti, svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Naročnik mora sprejeti novo odločitev upoštevaje določbe 79. člena ZJN-2. Naročnik lahko spremeni odločitev o oddaji naročila tudi po prejemu zahtevka za pravno varstvo, vendar le, če je pred spremembo te odločitve odločil o zahtevku za revizijo. V tem primeru mora biti nova odločitev o oddaji naročila skladna z odločitvijo o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz dokumenta naročnika »Ponudbena dokumentacija, merila in pogoji za ugotavljanje sposobnosti« v II. točki »Merilo za izbiro najugodnejše ponudbe« izhaja, da bo naročnik najugodnejšo ponudbo izbral na podlagi merila: »najnižja ponudbena cena«. Najcenejša ponudba pa bo tista ponudba, ki bo primerna in pravilna in v kateri bo ponujena najnižja cena, ob upoštevanju tehničnih specifikacij in drugih zahtev iz razpisne dokumentacije. Ponudniki so svojo ponudbeno ceno izračunali na podlagi popisa del, v katerega so vpisali ceno na enoto in ceno za posamezno delo glede na zahtevano količino. Ponudbena cena je bila izračunana v skupni rekapitulaciji.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo izpostavlja naslednja odgovora na Portalu javnih naročil, ki se štejeta kot del razpisne dokumentacije:
1. Odgovor naročnika na vprašanje, z dne 28.10.2013, ob 09:15:
»Projekti so medsebojno usklajeni, prav tako količine. Izdelovalec popisov ni ponudnik predmetnega naročila. Ponudbena vrednost mora zajemati vrednost vseh s projektom predvidenih del, kot tudi vsa nepredvidena in presežna dela, ki jih je potrebno opraviti za funkcionalno usposobitev objekta v skladu s predmetom naročila«.

2. Odgovor na vprašanje, z dne 12.11.2013, ob 13:24:
»Predračun je okvirni, katerega namen je določitev ponudbene cene. V ponudbi ceni morajo biti zajeta vsa s projektom predvidena dela, kot tudi vsa nepredvidena in presežna dela, ki jih je potrebno opraviti za funkcionalno usposobitev objekta v skladu s predmetom naročila. Pomeni, da je pri izračunu ponudbene vrednosti merodajen projekt«.

Kot vlagatelj pravilno navaja v zahtevku za revizijo, je mogoče na podlagi petega odstavka 79. člena ZJN-2 spremeniti prvotno odločitev, če so izpolnjeni naslednji pogoji, in sicer, da odločitev naročnik spremeni do pravnomočnosti prvotne odločitve, da spremeni odločitev z namenom odprave nezakonitosti in da jo spremeni po predhodni ugotovitvi utemeljenosti. Iz določbe pa izhaja še četrti pogoj, in sicer, da naročnik spremeni odločitev in sprejme novo odločitev o izidu javnega naročila na lastno pobudo.

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da je naročnik spremenil odločitev o izidu javnega naročila pred njeno pravnomočnostjo. Naročnik je odločitev o izidu javnega naročila vročil vsem sedmim ponudnikom na isti dan, tj. 23.01.2014. V konkretnem primeru izvaja naročnik odprti postopek oddaje javnega naročila, zato znaša rok za vložitev zahtevka za revizijo zoper odločitev o izidu javnega naročila osem delovnih dni od vročitve odločitve (peti odstavek 25. člena ZPVPJN). Odločitev o izidu javnega naročila pa postane pravnomočna z dnem, ko zoper njo ni več mogoče uveljavljati pravnega varstva (peti odstavek 79a. člena ZJN-2). Če je naročnik ponudnikom vročil odločitev o izidu javnega naročila dne 23.01.2014, bi ta odločitev postala pravnomočna 04.02.2014. Ker je naročnik spremembo odločitve o izidu javnega naročila izdal 03.02.2014, je naročnik spremenil svojo odločitev še pred pravnomočnostjo odločitve o izidu javnega naročila.

Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s spremembo odločitve o izidu javnega naročila odpravil nezakonitost svojega ravnanja oziroma prvotne odločitve o izidu javnega naročila, saj je ta temeljila na nepravilno ugotovljeni ponudbeni ceni izbranega ponudnika oziroma ponudnikov. Vlagatelj navaja, da iz razpoložljive dokumentacije ni razvidno, v čem je bila razpisna dokumentacija nezakonita oziroma kakšno nezakonitost je naročnik odpravil s sprejemom nove odločitve. Hkrati navaja, da napake v obrazcu predračuna, ki ga v razpisni dokumentaciji formalno sploh ni bilo, ni mogoče šteti kot nezakonitost in zavrača argument, da se zaradi teh napak ne bi dalo pripraviti ponudbe. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da mora naročnik, če spremeni odločitev o oddaji naročila, skladno s petim odstavkom 79. člena ZJN-2, odpraviti nezakonitost oziroma kršitev, ki je posledica naročnikovega ravnanja. Takšno stališče je razvidno tudi iz navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo, saj navaja, da do spremembe odločitve lahko pride izključno zaradi odprave nezakonitosti, t.j. zaradi okoliščin na strani naročnika (stran 3 zahtevka za revizijo) oziroma malomarnega ravnanja naročnika (stran 5 zahtevka za revizijo).

Naročnik navaja, da je ob pregledu in ocenjevanju ponudb sicer preveril celoten predračun najugodnejše ponudbe, vendar le izvod, ki je bil oddan v elektronski obliki oziroma na CD, ne pa tudi tiskan izvod. S tem naročnik ni kršil določb ZJN-2, saj mora na podlagi prvega odstavka 77. člena ZJN-2, najpozneje pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila, preveriti obstoj in vsebino podatkov iz najugodnejše ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe. V obrazložitvi spremembe odločitve izida javnega naročila in obrazložitvi popravka te odločitve pa naročnik navaja, da je ob pregledu predračunov posameznih ponudnikov pri izračunu posameznih postavk ugotovil napačen izračun teh postavk, saj so bile v popisih del napačno nastavljene formule za izračun postavk. Pri tem Državna revizijska komisija pojasnjuje, da razpisno dokumentacijo predstavlja tudi priloga št. 4 »Predračun«, ki vsebuje popise posameznih del, vključno s skupno rekapitulacijo, v katere so morali ponudniki vpisati zahtevane cene, ki jih ponujajo. V teh popisih del pa so, po zatrjevanju naročnika, bile napačno nastavljene formule za izračun teh postavk, saj so omogočale napačen prenos celic iz popisa del v rekapitulacijo, kjer se celo dvakrat pojavlja isti znesek pri različnih delih. Po presoji Državne revizijske komisije je opisana napaka posledica naročnikovega ravnanja in je naročniku onemogočila izdajo zakonite odločitve o izidu javnega naročila. Odločitev o izidu javnega naročila je namreč temeljila na kršitvi določila razpisne dokumentacije, ki določa merilo najnižje ponudbene cene. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji jasno določil, da se najnižja cena določi na podlagi tehničnih specifikacij in drugih zahtev iz razpisne dokumentacije. Tehnične specifikacije pa predstavljajo v konkretnem primeru popise del, v katere so vstavljene napačne formule, ki onemogočajo pravilen in pa tudi realen izračun ponudbene cene. Ponudbena cena je pomembna, ker naročnik izbira najugodnejšega ponudnika na podlagi tega merila. Hkrati naročnik oddaja naročilo na podlagi klavzule »ključ v roke« (kot je razvidno iz naslova vzorca pogodbe), pri čemer se na podlagi predračuna in vstavljenih formul, ki jih ponudniki niso mogli spreminjati, izračuna končna ponudbena cena, ki zajema poleg zahtevanih del tudi nepredvidena in presežna dela, zato je še toliko bolj pomembno, da je izračunana ponudbena cena realna. Tudi ni mogoče zanemariti dejstva, da napake v popisih del ni mogoče popraviti kot očitne računske napake (četrti odstavek 78. člena ZJN-2), saj, kot priznava naročnik in ugotavlja vlagatelj, je bila napaka v popisih del posledica naročnikovega malomarnega ravnanja. Zato ponudbe, dokler navedena napaka ni odpravljena, ni mogoče pravilno pripraviti. Napaka, ki vpliva na izračun ponudbene cene javnega naročila, onemogoča ugotovitev pravilnega dejanskega stanja oziroma realne višine ponudbenih cen, zato pomeni tudi kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, ki zahteva od naročnika spoštovanje predpisov, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s spremembo odločitve o izidu javnega naročila, s katero je zavrnil vse ponudbe, odpravil prvotno nezakonitost odločitve o izidu javnega naročila, in navaja, da je mogoče obravnavano napako v konkretnem primeru zakonito odpraviti tudi na način, da naročnik izvede ponovni postopek oddaje javnega naročila, v katerem bo razpisno dokumentacijo pripravil na način, da bo ta omogočala oddajo popolnih ponudb ter pravilno ugotovitev ponudbenih cen za celoten predmet javnega naročila.

Navedenega zaključka ne spremenijo niti navedbe vlagatelja, da napake v predračunu niso bistvene v danem primeru in da iz odgovorov naročnika na vprašanje z dne 28.10.2013, ob 09.15 uri, in z dne 12.11.2013, ob 13:24, izhaja, da je skupna ponudbena vrednost zapisana v predračunu in v vzorcu pogodbe ter prebrana na javnem odpiranju ponudb z dne 21.11.2013 končna in za ponudnike obvezujoča. Iz odgovorov namreč jasno izhaja, da je za izračun ponudbene vrednosti merodajen projekt, kar pomeni, da upoštevanje projekta zagotavlja pravilno in realno ponudbeno ceno. Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da so vsi ponudniki pripravili ponudbe in izračunali svoje ponudbene cene na podlagi enakih popisov del, v katerih je bil jasno določen predmet oziroma obseg javnega naročila. Popisi del so bili namreč zaklenjeni, zato je bila zagotovljena enakopravna obravnava ponudnikov, vendar razpisna dokumentacija, ki jo je pripravil naročnik in je za njeno pripravo tudi odgovoren, ne omogoča realnega in pravilnega izračuna končne ponudbene cene, ki predstavlja merilo za izbor najugodnejšega ponudnika. Ne glede na to, da je mogoče iz ravnanja vlagatelja ugotoviti, da je kljub tej napaki pripravljen izvesti javno naročilo za ponujeno ceno, pa je naročnik zavezan k spoštovanju (javnofinančnih) predpisov, ki mu nalagajo gospodarno, učinkovito in uspešno porabo javnih sredstev. Po drugi strani pa mu ZJN-2 omogoča tudi spremembo odločitev o oddaji javnega naročila, da prepreči nastanek nadaljnjih posledic svojega nezakonitega ravnanja (npr. morebitno vračilo sredstev EU).

V konkretnem primeru je izpolnjen tudi tretji pogoj iz petega odstavka 79. člena ZJN-2. V tej situaciji, ko je naročnik na podlagi tretjega odstavka 80. člena ZJN-2 zavrnil vse ponudbe, naročniku predhodne ugotovitve utemeljenosti za novo odločitev ni potrebno posebej ugotavljati, saj naročniku svoje odločitve v tem primeru ni treba utemeljiti. Državna revizijska komisija je že zavzela stališče, da ima naročnik pravico zavrniti vse ponudbe, čeprav bi lahko izbral najugodnejšo popolno ponudbo (npr. sklep št. 018-113/2013). Njegova obveznost je le, da o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe, in o svoji odločitvi, ali bo začel nov postopek, takoj pisno obvesti ponudnike ali kandidate, ki so predložili ponudbo, in, razen v primeru postopka iz 7. točke prvega odstavka 24. člena, vlado oziroma svoj nadzorni organ. Naročnik je izpolnil navedene obveznosti iz tega določila, saj je v spremembi odločitve o izidu javnega naročila, ki jo je vročil vsem ponudnikom, navedel razlog, in sicer da je pri pregledu predračunov posameznih ponudnikov pri izračunu posameznih postavk ugotovil napačen izračun le-teh, saj so v popisih napačno nastavljene formule za izračun postavk. Naročnik je utemeljil svojo novo odločitev z navedbami, da je s spremembo odločitve o izidu javnega naročila odpravil nezakonitost prvotnega napačnega izida javnega naročila in bi naročnik, v kolikor bi napake v popisu del ugotovil že ob prvem pregledu, že prvič zavrnil vse ponudbe. V dodatni obrazložitvi spremembe odločitve o izidu javnega naročila pa je naročnik vlagatelju še pojasnil, da je želel s tem preprečiti nastanek škode, ki bi lahko nastala v nadaljevanju izvajanja naročila (gradnja). Pri tem je treba upoštevati, da določilo tretjega odstavka 80. člena ZJN-2 od naročnika ne zahteva, da poda utemeljitev svoje odločitve in škode, kot to navaja vlagatelj. Poleg tega je naročnik z dokumentom »Obvestilo o zavrnitvi vseh ponudb«, št. 430-189/2013/58 z dne 10.2.2014, obvestil tudi Vlado Republike Slovenije o razlogih za zavrnitev vseh ponudb.

Državna revizijska komisija iz spisovne dokumentacije in navedb naročnika ter vlagatelja tudi ugotavlja, da je naročnik spremembo odločitve o izidu javnega naročila sprejel na lastno pobudo (napako je naročnik odkril celo sam, saj iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da bi kateri izmed ponudnikov opozoril na to nepravilnost), s spremembo odločitve pa je nadomestil prvotno odločitev o izidu javnega naročila. Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija zaključila, da je naročnik izdal spremembo odločitve o izidu javnega naročila na podlagi petega odstavka 79. člena ZJN-2 in zavrnila navedbe vlagatelja v tem delu kot neutemeljene.

Vlagatelj navaja tudi, da za izvedbo novega postopka javnega naročanja za enak predmet javnega naročanja niso podani pogoji iz četrtega odstavka 80. člena ZJN-2, saj se okoliščine javnega naročila ne morejo bistveno spremeniti. Po prepričanju vlagatelja bi ponovitev identičnega postopka lahko bila sporna z vidika, da je naročnik omogočil ostalim ponudnikom vpogled v ponudbo vlagatelja in s tem razkril ponudbene cene posameznih postavk ter vse tehnične specifikacije ponudbe. V primeru ponovitve postopka oddaje javnega naročila bi ponudniki, ki so vpogledali v ponudbo vlagatelja, imeli neprimerno boljše izhodišče za pripravo ponudbe, predvsem glede razkritja poslovne strategije vlagatelja, njemu pa je zato nastala škoda. Ker vlagatelj kot izbrani ponudnik ni imel pravnega sredstva (vpogled v ponudbo), je naročnik vlagatelja tako postavil v neenakopraven položaj s ponudniki, ki so vpogledali v ponudbo vlagatelja. Napoved naročnika, da bo pri izvedbi novega postopka oddaje javnega naročila spremenil določene pogoje, pa je po mnenju vlagatelja prav tako v nasprotju z navedeno določbo.

Drugi odstavek 22. člena ZJN-2 določa, da so javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Sedmi odstavek 22. člena ZJN-2 pa določa, da mora naročnik po sprejemu odločitve o oddaji naročila ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki upoštevaje prvi in drugi odstavek tega člena predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz Zapisnika o vpogledu, št. 430-189/2013/39 z dne 29.01.2014 (v nadaljevanju: zapisnik), izhaja, da so zahtevo za vpogled podali trije ponudniki in da vlagatelj pravice do vpogleda v ponudbe ostalih ponudnikov ni izkoristil, je pa bil s strani naročnika obveščen o pravici, da je kot ponudnik prisoten na vpogledu v svojo ponudbo ter s tem varuje svoje interese. Zapisnik potrjuje navedbe naročnika, da je predstavnik vlagatelja postopek vpogleda v dokumentacijo predhodno zapustil, da pa na sam postopek, do svojega odhoda, ni imel pripomb. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni izkoristil možnosti do vpogleda v ponudbe ostalih ponudnikov, čeprav je na podlagi sedmega odstavka 22. člena ZJN-2 to možnost imel. Na pravico do vpogleda namreč ne vpliva status izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija pa tudi ugotavlja, da so struktura cene oziroma ponudbene cene posameznih postavk ter vse tehnične specifikacije ponudbe (ki jih je pripravil že naročnik), kot jih poimenuje vlagatelj, javni podatek na podlagi drugega odstavka 22. člena ZJN-2 in so razvidni iz popisa del s skupno rekapitulacijo, pri čemer je iz ponudbene dokumentacije vlagatelja razvidno, da vlagatelj tudi v sklepu o poslovni skrivnosti popisa del ni označil kot poslovno skrivnost. Zato je treba zavrniti navedbe vlagatelja in ugotoviti, da so ponudniki zakonito vpogledali v njegovo ponudbo.

Prav tako je treba zavrniti tudi vse navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na zakonitost izvedbe ponovnega postopka oddaje javnega naročila, skupaj z navedbo, da bi bil vlagatelj v primeru izvedbe ponovnega postopka oddaje javnega naročila v neenakopravnem položaju do ponudnikov, ki so vpogledali v njegovo ponudbo, saj je v tej fazi preuranjeno govoriti o kršitvi četrtega odstavka 80. člena ZJN-2, ki ga mora naročnik upoštevati pri izvedbi ponovnega postopka javnega naročanja, in kršitvi načela enakopravne obravnave ponudnikov, saj novega postopka naročnik še niti ni začel voditi, kršitve pa še niso mogle nastati.

Upoštevajoč celotno obrazložitev tega sklepa Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik spremenil odločitev o izidu javnega naročila skladno z zakonom in razpisno dokumentacijo, zato je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 26.02.2014 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, dne 16.4.2014


Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Makro 5 Gradnje, d.o.o., Obrtniška cesta 5, 6000 Koper
- Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran