018-069/2014 Dars, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem., v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Sonje Drozdek – Šinko in Vide Kostanjevec, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzdrževanje sistema radijskih zvez«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Skyline, d.o.o., Celovška 150, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Dars, d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 28.3.2014

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je Obvestilo o javnem naročilu »Vzdrževanje sistema radijskih vez« objavil na Portalu javnih naročil dne 10.12.2013, pod št. objave JN15612/2013 in z dokumentom »Obvestilo o oddaji javnega naročila« z dne 10.2.2014 obvestil ponudnika, da se predmetno javno naročilo odda v izvedbo najugodnejšemu ponudniku TDI, d.o.o., Lošca 43, Vrhnika (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 21.2.2014 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, katerem zatrjuje da je izbrani ponudnik predložil referenco, ki se nanaša na tekočo pogodbo o vzdrževanju in je še v izvajanju, in torej ne gre za uspešno zaključeno pogodbo. Nadalje vlagatelj zatrjuje, da je naročnik izbranega ponudnika pozval, da naknadno dopolni svojo ponudbo in pojasni navedene reference. Izbrani ponudnik ne izpolnjuje ključnih zahtev iz razpisne dokumentacije, in ne pozna (1) specifik predorskega antenskega sistema in problematike s signali na predorskih portalih, (2) izkušnje iz RF moduliranimi optičnimi prenosnimi sistemi in (3) Interkom centrale in osnovne nastavitve parametrov. Ponudba izbranega ponudnika je dampinška ponudba in jo je potrebno obravnavati v duhu 49. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2). Izbrani ponudnik je ponudil nerealno ceno za redno vzdrževanje in za rezervni material (končni ojačevalnik, malo šumni predojačevalnik, napajalnik, samostojni optični sprejemnik - dve različni dimenziji, spojke za sevalne kable). S fiktivno in nerealno ponudbo bo prišlo do degradacije varnostnih sistemov. Izbrani ponudnik je namesto spojke za sevalne kable ponudil konektor. Vlagatelj na podlagi navedenega prosi, da se temeljito pregleda vsa dokumentacija, reference in vse zahteve iz razpisa in da se presodi, ali izbrani ponudnik resnično izpolnjuje vse zahteve iz razpisa in je resnično sposoben za kakovostno in učinkovito vzdrževanje sistema radijskih zvez v predorih in na trasi.
Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 28.2.2014 pravočasno opredelil do navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo. Pojasnjuje, da iz predložene reference izhaja, da je izbrani ponudnik v triletnem obdobju opravljal pogodbene obveznosti kvalitetno. Ponujena cena za preventivno vzdrževanje je realna, cene za rezervni material imajo podlago v ponudbah, ki so jih prejeli pred oddajo ponudbe. Zatrjuje tudi, da je ponudil komplet za spajanje (spojko) in ne konektorja.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Pojasnjuje, da v razpisni dokumentaciji ni postavil zahteve, da mora biti referenčni posel že dokončan. Iz predložene reference izbranega ponudnika je razvidno, da je bila pogodba, katere vsebina je vzdrževanje, sklenjena za obdobje 4 let v skupni vrednosti 498.700,00 EUR. Od sklenitve pogodbe so minila že tri leta, zato se je vsaj ¾ pogodbe že izčrpalo in zato ni dvomil, da je izbrani ponudnik izpolnjuje pogoj tudi glede vrednosti referenčnega posla. Za odpravo vlagateljevega dvoma je naročnik kontaktiral referenčnega naročnika, ki je potrdil, da je bila pogodba že v celoti realizirana do dne objave predmetnega javnega naročila. Naročnik nadalje pojasnjuje, da izbranega ponudnika ni pozval na dopolnjevanje ponudbe, ampak na pojasnitev ponudbe. Naročnik vlagateljeve navedbe o pomanjkanju znanju in izkušnjah izbranega ponudnika označuje za pavšalne navedbe. V točki V.3. razpisne dokumentacije je navedel zahteve glede potrebnega znanja in izkušenj, vendar ni zahteval dokazil. Z zahtevanimi znanji morajo ponudniki razpolagati, kar je opredeljeno tudi v izjavi št. 1 »Sprejemanje vsebine razpisne dokumentacije«. Ponudbe izbranega ponudnika naročnik ne ocenjuje za neobičajno nizko ponudbo, saj je vrednost ponudbe izbranega ponudnika primerljiva z vrednostjo ponudbe vlagatelja in v končni vrednosti občutno ne odstopata. Realna je ponujena cena za redno vzdrževanje, ker je le-to predvideno le enkrat letno, kakor tudi ponujena cena rezervnih delov, saj naročnik ni zahteval določenega proizvajalca rezervnih delov. Navedbe glede neprimernosti ponudbe naročnik označuje kot insinuacije vlagatelja, katerih se vlagatelj niti ne trudi dokazati. Iz tabele ponudbenega predračuna je jasno razvidno, da je izbrani ponudnik ponudil zahtevane spojke za sevalne kable. Naročnik še pojasnjuje, da je ponudbo izbranega ponudnika ocenil za popolno na podlagi skrbnega in temeljitega pregleda.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 5.3.2014, katero je Državna revizijska komisija prejela 14.3.2014, odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 19.3.2014 opredelil do navedb naročnika in dodatno utemeljil svoje navedbe iz zahtevka za revizijo. Vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ne zahteva ¾ vzdrževanja, ampak 100%. Zatrjuje, da je bil izbrani ponudnik pozvan na pojasnitev reference. Naročnikova obrazložitev, da ni zahteval dokazil o izpolnjevanju pogojev iz V.3 točke razpisne dokumentacije ni z ničemer podkrepljena, poleg tega bi takšna razlaga pomenila, da naročnik ne zahteva, da izvajalec pozna ključne specifikacije predmeta javnega naročila, zato ni jasno, kako jih bo takšen ponudnik lahko kakovostno vzdrževal. Vztraja, da je cena rednega vzdrževanja nerealna, in prilaga tudi mnenje Inženirske zbornice Slovenije. Proizvajalcev zahtevane opreme ni veliko, še manj pa uveljavljenih in kakovostnih proizvajalcev, in razlike med njimi so majhne. Vlagatelj si ne more predstavljati, da bi v sisteme reševanja vgrajevali tretjerazredno opremo. Z uporabo cenene (ne cenejše) opreme bo prišlo do degradacije sistemov in zmanjšanja varnosti v predorih. Vlagatelj se z radijskimi sistemi ukvarja že 14 let, in mu ni vseeno ali se jih bo vzdrževalo ali pa bodo stagnirali in ali bodo v ključnih trenutkih opravili svojo funkcijo in omogočili čim bolj varno reševanje iz predora.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku, v katerem je prejel dve pravočasni ponudbi (Zapisnik o javnem odpiranju ponudb z dne 10.12.2013). Ponudba izbranega ponudnika se je glede na merila uvrstila na prvo mesto, ponudba vlagatelja na drugo mesto. Naročnik je presodil, da je ponudba izbranega ponudnika popolna, (ne)popolnosti ponudbe vlagatelja pa ni presojal. Vlagatelj se s presojo naročnika o popolnosti ponudbe izbranega ponudnika ne strinja, saj meni, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje vseh zahtev razpisne dokumentacije in ni usposobljen za kakovostno ter učinkovito vzdrževanje sistema radijskih zvez.

Državna revizijska komisija najprej opozarja, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti tako očitane kršitve, kot tudi dejstva in dokaze, s katerimi se zatrjevane kršitve dokazujejo (5. in 6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN). Zahtevek za revizijo je namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju pravno relevantnih dejstev, ki substancirajo njegov zahtevek, in da za trditve o teh dejstvih (če niso priznana ali splošno znana) ponudi tudi ustrezne dokaze. Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN), zato so lahko, skladno s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu, predmet njene meritorne presoje le konkretizirane kršitve, za katere vlagatelj navede dejstva in predloži dokaze. Navedbam, iz katerih ni mogoče jasno razbrati kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila oziroma katerih namen je zgolj ugibanje ali namigovanje na določena dejstva, v revizijskem postopku ni mogoče slediti. Državna revizijska komisija zato v nadaljevanju ni presojala, ali izbrani ponudnik izpolnjuje »vse zahteve iz razpisa« in ali je »sposoben za kakovostno in učinkovito vzdrževanje sistema radijskih zvez v predorih in na trasi«, ampak je presojala zgolj (domnevne) kršitve naročnika, katere vlagatelj konkretizirano navaja v zahtevku za revizijo.

Vlagatelj v zahtevku zatrjuje, da izbrani ponudnik ni izkazal tehnične sposobnosti, da je ponudbo dopolnjeval, da je ponudil nerealne cene in da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna. Med strankama je torej sporno, ali je naročnik pravilno presodil, da je ponudba izbranega ponudnika popolna. Skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (78. člen ZJN-2) in upoštevaje določbe o neobičajno nizki ponudbi (49. člen ZJN-2) izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Nepravilna ponudba je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Neprimerna ponudba pa je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija je najprej presojala navedbe vlagatelja, da izbrani ponudnik ni izkazal tehnične sposobnosti, ker je predložil neustrezno referenco. Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil, da bo priznal tehnično in kadrovsko sposobnost ponudniku, ki bo ponudbi predložil (1) uradni veljavni cenik rezervnih delov in potrošnih materialov, (2) seznam vseh podizvajalcev in (3) »vsaj eno (1) referenco iz področja vzdrževanja sistema radijskih zvez v višini 45.000,00 EUR v zadnjih treh (3) letih. Reference se morajo nanašati na vzdrževanje enakih sistemov, kot je predmet javnega naročila« (točka II.4.4. razpisne dokumentacije). Med strankama ni sporno, da je izbrani ponudnik ponudbi predložil referenčno potrdilo referenčnega naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, iz katerega je razvidno, da je bil referenčni posel sklenjen za obdobje od 1.1.2011 do 31.12.2014 v skupni vrednosti 498.700,00 EUR z DDV, kakor tudi, da so bile pogodbene obveznosti opravljene pravilno, kakovostno in v dogovorjenih rokih. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje časovne ali vsebinske neustreznosti reference, kakor tudi ne, da vrednost referenčnega posla ne neustrezna zahtevi razpisne dokumentacije, pač pa je med strankama sporno, ali se lahko izbrani ponudnik sklicuje na referenco, če referenčni posel še ni bil v celoti zaključen.

Državna revizijska komisija v povezavi z navedenim najprej poudarja, da je namen referenc ugotavljanje in dokazovanje tehnične sposobnosti oziroma siceršnje usposobljenosti ponudnika za izvedbo posla. Tako je referenca po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je istovrstno gradnjo ali storitev v preteklosti že večkrat uspešno izvedel ali da je pod podobnimi pogoji že uspešno dobavil istovrstno blago. Naročnik lahko na podlagi prejetega dokazila, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, utemeljeno sklepa, da ima tak ponudnik ustrezno znanje in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila.

Pri obravnavi spornega vprašanja je potrebno upoštevati, da se je izbrani ponudnik s sklenitvijo referenčne pogodbe zavezal, da bo svojo prevzeto obveznost (vzdrževanje) izpolnjeval v določenem časovnem obdobju po sklenitvi pogodbe, in sicer od 1.1.2011 do 31.12.2014. To pomeni, da je bilo med izbranim ponudnikom in referenčnim naročnikom s sklenitvijo pogodbe vzpostavljeno trajno pogodbeno razmerje, t.i. trajno dolžniško razmerje. Bistveno za ta (trajna dolžniška) razmerja je, da z enkratnim izpolnitvenim ravnanjem pogodbenih strank njihove obveznosti ne ugasnejo, ampak da pogodbene stranke svojo obveznost izpolnjujejo s ponavljajočimi se izpolnitvenimi ravnanji v določenem času. V takšnih primerih ponudniki s posameznimi ponavljajočimi izpolnitvenimi ravnanji dokazujejo svojo usposobljenost za izvedbo posla. V konkretnem primeru, ko ima referenčni posel naravo trajno dolžniškega razmerja, in ko naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval zaključenega referenčnega posla, zato ni ključno, ali je referenčni posel v celoti zaključen, ampak ali so bila posamezna ponavljajoča izpolnitvena ravnanja v okviru referenčnega posla izbranega ponudnika opravljena kvalitetno. Upoštevaje navedeno in dejstvo, da je bilo referenčno potrdilo potrjeno dne 16.12.2013, je potrebno ugotoviti, da izbrani ponudnik s predloženo referenco dokazal, da pravilno, kakovostno in v dogovorjenih rokih opravlja vzdrževanje. V konkretnem primeru je naročnik lahko na podlagi predložene reference in navedbe referenčnega naročnika presodil, da je izbrani ponudnik sposoben izvesti predmetno javno naročilo, kar je namen referenc, zato so navedbe vlagatelja v tem delu zahtevka za revizijo neutemeljene.

Glede revizijskih navedb, da izbrani ponudnik nima zahtevanega znanja, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik je v točki V.3 »Zahteve naročnika« razpisne dokumentacije zapisal, da morajo delavci, ki bodo opravljali vzdrževanje radijskih zvez imeti (med drugim) naslednja znanja: »(1) izkušnje z nastavitvami in vzdrževanjem LAN omrežji, ki se uporablja za prenos avdio signalov in drugo komunikacijo med radijsko opremo proizvajalcev kot so: Commend, Center communication systems, Harmonic, Aerial Facilities, See in ostalih, (2) izkušnje iz RF moduliranimi optičnimi prenosnimi sistemi, (3) poznavanje Interkom central in osnovne nastavitve parametrov in (4) poznavanje specifik predorskega antenskega sistema in problematiko s signali na predorskih portalih«. Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, naročnik za izkazovanje navedenih znanj in izkušenj, ni zahteval nobenih dokazil.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da iz ponudbe izbranega ponudnika ne izhaja, da bi izbrani ponudnik navedeno zahtevo izpolnjeval, saj ponudbi ni predložil nobenih dokazil. Vendar je v fazi pregledovanja ponudb potrebno presojati popolnost ponudb le glede na zahteve iz obstoječe razpisne dokumentacije. Zato v tej fazi postopka oddaje javnega naročila od izbranega ponudnika ni mogoče zahtevati, da ponudbi predloži dokumente, ki v razpisni dokumentaciji niso bili zahtevani. V kolikor bi sledili vlagateljevim navedbam, da bi izbrani ponudnik moral zgoraj navedena znanja delavcev tudi dokazati, potem bi po poteku roka za predložitev ponudb dopolnjevali razpisno dokumentacijo, kar bi predstavljalo kršitev tretjega odstavka 71. člena ZJN-2. Navedeno pa (v nasprotju z mnenjem vlagatelja) ne pomeni, da lahko izbrani ponudnik izvede javno naročilo s kadrom brez ustreznega znanja. Pregled razpisne dokumentacije namreč pokaže, da je naročnik zahteve glede znanj in izkušenj delavcev uvrstil med tehnične specifikacije, kar kaže, da se sporne zahteve ne nanašajo na fazo postopka oddaje javnega naročila (naročnik zahtevanih znanj delavcev ni določil kot kadrovski pogoj za ugotavljanje sposobnosti ponudnikov, kar bi, skladno s 45. členom ZJN-2, lahko storil), ampak se nanašajo (šele) na izvedbeno fazo predmetnega javnega naročila (na izvrševanje pogodbe o izvedbi javnega naročila). To pa pomeni, da bo izbrani ponudnik lahko izvedel predmetno javno naročilo le z ustrezno usposobljenim kadrom, izvedba predmetnega javnega naročila z neusposobljenim kadrom pa bi pomenila kršitev pogodbenih obveznosti.

Neutemeljene so tudi revizijske navedbe, da je izbrani ponudnik dopolnil ponudbo oz. (neuspešno) pojasnjeval referenco. Kljub temu, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni pojasnil, zakaj naj bi bilo v konkretnem primeru dopolnjevanje ponudbe izbranega ponudnika oz. pojasnjevanje referenc predstavljalo nedopustno ravnanje (vsaka dopolnitev oz. pojasnitev ponudb namreč ni nedopustna), Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik ponudbe ni dopolnjeval, prav tako pa tudi ni pojasnjeval reference. Iz spisovne dokumentacije namreč izhaja, da je naročnik dne 20.1.2014 pozval izbranega ponudnika, da navede, »referenčne objekte, na katerih je pridobil izkušnje z nastavitvami in vzdrževanjem LAN omrežji, ki se uporablja za prenos avdio signalov in drugo komunikacijo med radijsko opremo proizvajalcev kot so: Commend, Center communication systems, Harmonic, Aerial Facilities, See in ostalih, katere so bile zahtevane s točko V.3. razpisne dokumentacije«. Kot že navedeno, naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval predložitev dokazil, ki bi izkazovale izpolnjevanje zahtev iz V.3. točke razpisne dokumentacije, zato tudi morebitna naknadna navedba v pozivu zahtevanih objektov ne bi mogla šteti za dopolnitev ponudbe, saj v tem delu ponudba izbranega ponudnika ni bila nepopolna. Sporni poziv pa se tudi ne nanaša na pojasnjevanje referenc oz. tehnične sposobnosti ponudnika, ampak se nanaša na zahteve, ki se nanašajo na izvedbeno fazo predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala revizijske navedbe o neprimernosti ponudbe izbranega ponudnika. Iz spisovne dokumentacije izhaja, kar med strankama tudi ni sporno, da so ponudniki v predračunu v tabeli rezervni material morali navesti ponudbeno ceno za spojko za 5/8'' sevalne kable in za spojko za 7/8'' sevalne kable, kar je izbrani ponudnik storil. Revizijski očitek, da »[…]izbrani ponudnik ni ponudil spojke, pač pa samo en konektor. Spojka je sestavljena bodisi iz enega moškega + enega ženskega konektorja ali (bolj pogosto) dveh konektorjev + spojnika […]« je povsem pavšalen in nekonkretiziran ter kot takšen ni sposoben obravnave. Kot že navedeno, mora vlagatelj, skladno s pravilom o trditveno-dokaznem bremenu, zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Vlagatelj pa v zahtevku za revizijo zgolj pojasnjuje, kaj je spojka.

V kolikor pa vlagatelj zatrjuje neprimernost ponudbe izbranega ponudnika zaradi nizke ponujene cene za spojki (vlagatelj je navedeni očitek namreč podal v 5. točki zahtevka za revizijo, v katerem očita izbranemu ponudniku nerealne cene za rezervni material), potem pa je potrebno ugotoviti, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni niti pojasnil, koliko, po njegovi oceni, znašala primerna cena konektorjev in spojk, saj za potrditev svojih navedb ni predložil nobenega dokaza. Šele v vlogi, s katero se je izjasnil do navedb naročnika v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo je vlagatelj navedel, kakšna je po njegovi oceni ustrezna cena konketorjev. Državna revizijska komisija teh navedb v skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN ne more upoštevati, saj vlagatelj ni izkazal, da teh trditev ni mogel brez svoje krivde navesti že v predrevizijskem postopku. Poleg tega pa je oblikovanje ponudbene cene avtonomna pravica vsakega ponudnika, ki ponudbeno ceno ob izpolnitvi vseh zahtev razpisne dokumentacije oblikuje skladno s svojimi poslovnimi odločitvami tako, da doseže tržno konkurenčno ponudbeno ceno, ki zagotavlja kakovostno izvedbo javnega naročila. Zato vlagatelj tudi v tem delu zahtevka za revizijo ni izkazal naročnikovih kršitev v zvezi s presojo popolnosti ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje še, da je izbrani ponudnik pri nekaterih postavkah ponudbenega predračuna (redno vzdrževanje in nekatere postavke za rezervni material) ponudil nerealne cene. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo v izpostavljenem delu potrebno razumeti na način, da vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka. Neobičajno nizka ponudba je ponudba, ki s svojo ceno ali načinom izvedbe bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse, ponudnik pa je s kalkulacijami, novo tehnološko rešitvijo in obrazložitvijo, ne more pojasniti (21.a točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Neobičajno nizka ponudba je v ZJN-2 urejena še v 49. členu, ki določa, kdaj naročnik izvede postopek preverjanja ponudb v smislu neobičajno nizke ponudbe in postopek preverjanja ponudb, ki je namenjen varstvu ponudnika, ki je predložil neobičajno nizko ponudbo in jo zato želi naročnik zavrniti. Zakon nalaga naročniku, da izvede postopek preverjanja ponudbe, ko so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: če je naročnik prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe, če je vrednost ponudbe za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in če je vrednost ponudbe za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe, in ko naročnik dvomi o možnosti izpolnitve javnega naročila pod ponujenimi pogoji in zato želi ponudbo izločiti iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila.

V konkretnem primeru pogoji za obligatorno preverjanje ponudbe izbranega ponudnika niso izpolnjeni, saj je naročnik prejel le dve pravočasni ponudbi. Potrebno pa je opozoriti tudi, da se za izračun povprečij in odmikov v smislu 49. člena ZJN-2 ne uporablja za posamezne postavke predračuna določenega ponudnika, temveč skupne vrednosti konkretnih ponudb, ki so bile oddane. Iz spisovne dokumentacije tudi ne izhaja naročnikova ocena, da je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka in jo želi kot takšno zavrniti, ampak nasprotno, da želi naročnik ponudbo izbranega ponudnika sprejeti kot najugodnejšo ponudbo. Državna revizijska komisija pa je že večkrat poudarila, da je odločitev o tem, ali bo naročnik pričel postopek ugotavljanja neobičajno nizke ponudbe, naročnikova poslovna odločitev, ki sodi v sfero njegove odgovornosti za lastno poslovanje. Takšne naročnikove odločitve Državna revizijska komisija s svojo presojo ne more nadomestiti, prav tako je ne morejo nadomestiti vlagateljeva zatrjevanja o razvrednotenju dela in znanja inženirjev, kakor tudi ne navedbe o pomembnosti vgrajevanja kvalitetne opreme v varnostni sistem, ki je namenjen reševanju v primeru izrednih dogodkov v predorih. Državna revizijska komisija še dodaja, da se sicer strinja z vlagateljem, da je varnostni sistem za reševanje v primerih izrednih dogodkov v predorih pomemben, vendar hkrati tudi ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji pri spornih rezervnih delih ni določil, opremo katerega proizvajalca morajo ponudniki ponuditi. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija, skladno z ustaljeno prakso in ob upoštevanju določbe 49. člena ZJN-2, ugotavlja, da vlagatelj ni v položaju, da bi lahko očital naročniku opustitev dolžnega ravnanja po 49. členu ZJN-2 in s tem povezanimi pravili o zavrnitvi ponudbe izbranega ponudnika, zato so revizijske navedbe v tem delu neutemeljene.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

Ker vlagatelj ni priglasil stroškov, Državna revizijska komisija o teh ni odločala.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 28.3.2014

predsednica senata
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Skyline, d.o.o., Celovška 150, 1000 Ljubljana
- Dars, d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
- TDI, d.o.o., Lošca 43, 1360 Vrhnika
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran