Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-063/2014 Eles, d.o.o.

    Številka: 018-063/2014-6
    Datum sprejema: 1. 4. 2014

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 20., 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata in Sonje Drozdek – Šinko ter mag. Mateje Škabar kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava steklenih izolatorjev za odpravo posledic havarije«, začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Eltima, trgovina, zastopanje in posredovanje, d. o. o., Poslovna cona Žeje pri Komendi, Pod brezami 3, Komenda, ki ga zastopa Odvetniška pisarna LMR, d. o. o., Dunajska cesta 151, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELES, d. o. o., Hajdrihova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 1. 4. 2014

    odločila:

    1. Zahtevek za revizijo z dne 6. 3. 2014 se zavrne kot neutemeljen.

    2. Predlogu naročnika za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, se ne ugodi.

    3. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

    Obrazložitev:

    Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila blaga »Dobava steklenih izolatorjev za odpravo posledic havarije« po postopku s pogajanji brez predhodne objave. Na Portalu javnih naročil je dne 24. 2. 2014 objavil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, pod št. objave JN2148/2014.

    Naročnik je dne 21. 2. 2014 izdal dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave (4. tč. prvega odstavka 35. čl. ZJNVETPS)«, v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila, iz katere je razvidno, da je naročnik javno naročilo oddal ponudniku Družinsko podjetje KOSIĆ, Ruperče 13, Pernica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila izhaja, da je na podlagi povabila k oddaji ponudb naročnik prejel dve ponudbi, po razvrstitvi ponudb glede na merila je naročnik preveril popolnost najugodnejše ponudbe in naročilo za dobavo steklenih izolatorjev za odpravo posledic havarije oddal izbranemu ponudniku.

    Naročnik je na Portalu javnih naročil dne 24. 2. 2014 objavil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, pod št. objave JN2148/2014, na podlagi katerega je vlagatelj na naročnika z dokumentom z dne 27. 2. 2014 naslovil zahtevo za vpogled v celotno ponudbeno in postopkovno dokumentacijo izvedenega postopka s pogajanji brez predhodne objave, ki mu ga je le-ta omogočil dne 3. 3. 2014.

    Vlagatelj je dne 6. 3. 2014 vložil zahtevek za revizijo, saj naj bi naročnik ravnal napačno, ko ga ni povabil k oddaji ponudbe v postopek s pogajanji brez predhodne objave in to kljub temu, da je predhodno že razpolagal z vlagateljevo ponudbo. Vlagatelj naročniku očita naslednje kršitve:
    - da ga naročnik brez utemeljenega razloga ni povabil k oddaji ponudbe, čeprav je z njegovo cenejšo ponudbo razpolagal, preden je sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila;
    - da je naročnik načrtno zavajal zainteresirano javnost in organe, ki so dolžni preverjati nepravilnosti pri oddaji javnih naročil, s tem, ko je v prostovoljnem obvestilu za predhodno transparentnost napačno navedel, da je v postopku prejel tri ponudbe, pri tem pa ni upošteval lastnih predhodnih elektronskih povpraševanj;
    - da mu naročnik na vpogledu ni pokazal vseh dokumentov postopkovne dokumentacije, to je povabil k oddaji ponudbe, predhodno poslanih po elektronski pošti, za katere naročnik trdi, da so del postopka analize cen;
    - da je naročnik ravnal nezakonito, ko je vlagatelja z namenom izločitve iz kasnejšega postopka javnega naročanja o merilih, po katerih je izbral najugodnejšega ponudnika, obvestil naknadno. Vlagatelj trdi, da je z naknadnim prilagajanjem meril naročnik le-ta prilagodil izbranemu ponudniku.
    - da je naročnik kršil pravila postopka s pogajanji brez predhodne objave, saj v celotnem postopku ni izvedel pogajanj ne o ceni in niti o drugih pogojih ponudbe;
    - da naročnik ni v zadostni meri utemeljil razlogov za izbiro postopka s pogajanji brez predhodne objave ter da v konkretnem primeru razlogi za takšen postopek niso bili podani, naročnik pa bi lahko izvedel drug, bolj transparenten postopek, npr. postopek s pogajanji po predhodni objavi.
    Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila za dobavo steklenih izolatorjev za odpravo posledic havarije, zahteva pa tudi povračilo stroškov.

    Po prejemu zahtevka za revizijo je naročnik z dopisom z dne 7. 3. 2014 na Državno revizijsko komisijo naslovil predlog za izdajo sklepa o dovolitvi sklenitve pogodbe v skladu z 20. členom ZPVPJN, v katerem navaja razloge nujnosti, zaradi katerih naj se mu kljub vložitvi zahtevka za revizijo dovoli sklenitev pogodbe. Naročnik kot razloge nujnosti navaja dejstvo, da je žled v prvih dneh februarja 2014 povzročil katastrofalno škodo v gozdovih, prometni infrastrukturi in na električnem omrežju RS. Naročnik je vršilec obvezne republiške gospodarske službe dejavnost sistemskega operaterja električnega omrežja v RS, ki upravlja z visokonapetostnim električnim omrežjem RS in skrbi za njegovo vzdrževanje. Po pregledu škode je naročnik ugotovil, da je poleg nekaterih drugih objektov, katerih poškodbe bo naročnik lahko odpravil z lastnimi kapacitetami, vitalno poškodovanih 5 daljnovodov, ki so se porušili in izpadli iz sistema, za njih pa bo moral naročnik dobaviti nadomestno opremo (med katero sodijo tudi stekleni izolatorji, ki so predmet tega postopka) in izvesti sanacijska dela. Naročnik pojasnjuje, da so daljnovodi, za dobavo katerih se izvaja predmetni postopek oddaje javnega naročila, za obratovanje nerazpoložljivi, dokler ne bo v celoti zaključena sanacija. Prenosno omrežje je preko rezervnih poti trenutno napajano, vendar pa lahko vsaka nadaljnja okvara na drugih elementih prenosnega omrežja povzroči prekinitev napajanja posameznih regij z več deset tisoč odjemalci, saj je osnovni kriterij obratovanja, to je možnost napajanja z dveh strani, zaradi nerazpoložljivosti poškodovanih daljnovodov v nekaterih delih slovenskega prenosnega omrežja kršen. Prenosno omrežje predstavlja hrbtenico električnega omrežja, posamezni daljnovod oskrbuje z elektriko celotno regijo, njegov izpad pa pomeni izpad tudi vseh srednjenapetostnih in nizkonapetostnih daljnovodov v regiji, za napajanje katerih skrbi ta daljnovod. Prenosno omrežje je neločljivo povezano s prenosnimi sistemi sosednjih držav, prenosni sistem RS pa je trenutno razklan na dva dela, primorski in preostali del, ki zaradi dveh porušenih daljnovodov med seboj nista povezana. Primorska je tako oskrbovana z energijo, ki prihaja iz Hrvaške oziroma Italije. Prehajamo v obdobje leta, ko se verjetnost izpadov daljnovodov zelo poveča (hudi vetrovi, udari strele ipd.), zaradi česar so okvare na delujočih elementih omrežja toliko bolj mogoče, potreba po hitri sanaciji pa je še večja. Ob predpostavki, da naročnik sklene pogodbe z vsemi izvajalci in dobavitelji do začetka aprila 2014, bo ob idealnih pogojih predviden zaključek sanacije v juniju 2014. Ker mora naročnik hkrati voditi dobavo vse potrebne opreme in jo uskladiti z začetkom sanacijskih del na terenu, pri čemer so vsa naročila medsebojno odvisna in je sanacija brez vsakega od njih nemogoča, mora sanacijo opraviti v najkrajšem času in brez napak. Na podlagi navedenega naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo Državni revizijski komisiji predlaga, da izda sklep o dovolitvi sklenitve pogodbe, saj mu zaradi zamika predmetnega javnega naročila stoji celotna sanacija.

    Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 7. 3. 2014 opredelil do navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo, v kateri izraža strinjanje z naročnikovim vodenjem predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

    Naročnik je dne 10. 3. 2014 izdal odločitev, s katero je tako vlagateljev zahtevek za revizijo kot tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil kot neutemeljeno. Naročnik vse očitke vlagatelja zavrača kot neutemeljene in ponovno, kot že v predlogu za sklenitev pogodbe kljub vloženemu zahtevku za revizijo v skladu z 20. členom ZPVPJN, opisuje katastrofalne posledice žleda, ki je v prvih dneh februarja 2014 prizadel Slovenijo in povzročil neznansko škodo na električnem omrežju RS. Po navedbah naročnika to predstavlja okoliščino, ki razloguje njegovi odločitvi, da za hitro in učinkovito sanacijo sistema električnega omrežja z namenom preprečitve okvar na delujočih elementih omrežja in vzpostavitvijo stabilnega omrežja za prenos električne energije, za oddajo vseh naročil, ki se nanašajo na odpravo posledic februarske havarije, uporabi postopek po 4. točki prvega odstavka 35. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 34/2008 s spremembami; v nadaljevanju: ZJNVETPS), ki postopek dovoljuje samo, če je to nujno potrebno, kadar je iz razlogov, ki jih ni bilo mogoče predvideti in jih v nobenem primeru ni mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, javno naročilo neizogibno potrebno oddati in ni mogoče spoštovati niti skrajšanih rokov, ki so predpisani za odprti postopek ali postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopek s pogajanji po predhodni objavi. Naročnik pojasnjuje, da bi bili po njegovem mnenju vsi drugi postopki razen postopka s pogajanji brez predhodne objave neustrezni, saj so za vse postopke s predhodno objavo predpisani roki za oddajo ponudb oziroma roki za oddajo prijav v prvi fazi in minimalni roki za oddajo ponudb v drugi fazi, ki se jih naročnik v dani situaciji nikakor ne more držati, postopki z objavo pa zaradi nujnosti predvidevanja vseh možnih situacij ob sodelovanju vseh potencialnih ponudnikov od naročnika zahtevajo pripravo obsežne in natančne razpisne dokumentacije. Vsega tega si naročnik po lastnih navedbah v situaciji, ko iz dneva v dan rešuje izredno obratovalno stanje omrežja, ne more privoščiti in pojasnjuje, da je za oddajo naročil znotraj te havarije primoran uporabiti postopek s pogajanji brez predhodne objave, naročnikovo vodilo pri izboru tega postopka pa je hitrost, torej da se naročilo odda čim hitreje, gospodarno in učinkovito. Z navedenim naročnik zavrača utemeljenost vlagateljevih navedb glede (pomanjkljive) utemeljitve razlogov za izbiro tega postopka. V zvezi z očitkom vlagatelja, da ga naročnik ni povabil v postopek s pogajanji, čeprav je razpolagal z njegovo ponudbo, ta odgovarja, da mu ravno postopek s pogajanji brez predhodne objave omogoča, da v postopek povabi ponudnike po lastni presoji, postopek pa je dolžan izvesti gospodarno in učinkovito, ob upoštevanju razlogov, ki mu narekujejo izbiro postopka. Očitek, da vlagatelj v postopek s pogajanji brez predhodne objave ni bil povabljen, je ob upoštevanju 4. točke prvega odstavka 35. člena ZJNVETPS po mnenju naročnika na podlagi navedenega nedovoljen in ne more biti uspešen. Naročnik še pojasnjuje, da je vlagateljevo sklicevanje na predhodno poslano elektronsko ponudbo, dano na podlagi naročnikovega informativnega povpraševanja, brezpredmetno, saj je pred začetkom postopka oddaje javnega naročila opravil kratko raziskavo tržišča za potrebe čim bolj učinkovitega, hitrega in gospodarnega vodenja postopkov oddaje naročil v kasnejši fazi, raziskava tržišča pa ne pomeni postopka oddaje javnega naročila, zato naročnika pri tem ne vežejo nikakršna pravila, sama opravljena raziskava pa naročnika pri kasnejših postopanjih ne veže. Naročnik dodaja, da je po pridobljenih informacijah s strani vlagatelja ugotovil, da le-ta (za razliko od nekaterih drugih ponudb) ponuja naročniku neznane izolatorje, za katere nima opravljenih testnih preizkušanj in pregleda proizvodnje pri proizvajalcu, ker pa bi naštete postopke pred podpisom pogodbe moral izvesti, ga v postopek oddaje naročila ni povabil. Kot neutemeljene naročnik zavrača tudi vlagateljeve navedbe o načrtnem zavajanju, ko je v objavi na portalu navedel, da je prejel tri ponudbe, iz postopkovne dokumentacije pa ni razvidno upoštevanje vlagateljeve predhodne elektronske ponudbe. Naročnik pojasnjuje, da je dejansko prejel dve ponudbi, ki ju je vlagatelju na vpogledu pokazal, tudi odpiranje ponudb je bilo javno in dokazuje prejem dveh ponudb, navedba v objavi o prejemu treh ponudb pa je po zatrjevanju naročnika zgolj napaka, ki se je pripetila zaradi hitenja, ki spremlja celotno oddajo vseh naročil, povezanih z odpravo posledic havarije, zaradi te napake pa vlagatelj ni v ničemer oškodovan, saj vlagateljeva predhodna ponudba, pridobljena na podlagi raziskave tržišča, ni bila vključena v postopek oddaje javnega naročila. V skladu z navedenim naročnik s tem povezan očitek vlagatelja zavrača kot neutemeljen. V nadaljevanju naročnik odgovarja na vlagateljev očitek, da mu na vpogledu ni želel pokazati dokumentacije v zvezi s predhodnim postopkom po elektronski pošti, ter navaja, da se je postopek oddaje javnega naročila začel s sklepom o začetku oddaje naročila oz. navzven s pošiljanjem povabil ponudnikom k oddaji ponudbe, neformalen postopek raziskave tržišča pa ni del postopkovne dokumentacije oddaje predmetnega javnega naročila, zato naročnik meni, da vlagatelju do nje ni dolžan omogočiti dostopa, iz tega razloga pa vlagateljev očitek v tem delu ocenjuje kot neutemeljen. Na naslednji vlagateljev očitek, da ga je naročnik nezakonito izločil iz postopka in da je naknadno določil merila z namenom njihovega prilagajanja izbranemu ponudniku, naročnik odgovarja, da vlagatelju niso bila predočena merila, na podlagi katerih je bila ponudba v postopku izbrana, ker v postopku oddaje javnega naročila ni bil udeležen. Naročnik je v dokumentaciji, priloženi povabilu k oddaji ponudbe, natančno navedel pogoje in merila za izbor ponudbe, ki pa je vlagatelj kot neudeleženec postopka ni prejel, iz tega razloga pa tudi ni mogoče trditi, da je bil iz postopka nezakonito izločen. Naročnik prav tako zavrača vlagateljev očitek v zvezi z naknadnim prilagajanjem meril in navaja, da je vlagatelja z odgovorom v elektronskem sporočilu podal zahvalo in pojasnilo, katere ponudnike je kasneje povabil k oddaji ponudbe. Na glede na to, da je vlagatelj naročniku posredoval dve ponudbi, od katerih je naročnik eno prejel že po začetku postopka oddaje javnega naročila, sta obe vsebovali izolatorje, za katere bi moral naročnik opraviti teste in pregled proizvodnje, kar v trenutnem stanju ni možno. Na zadnji vlagateljev očitek, da naročnik ni izvedel pogajanj o ceni oziroma o drugih elementih ponudbe, naročnik odgovarja, da tega ni dolžan storiti, saj nobeno zakonsko določilo ne predvideva dolžnosti, da se izvede pogajanja. Naročnik si je v razpisni dokumentaciji pridržal možnost pogajanj, ki pa je, ker so bile prejete ponudbe tako cenovno kot rokovno ugodne, ni uporabil. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen.

    Z vlogo z dne 11. 3. 2014 je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil celotno dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje predmetnega javnega naročila.

    Vlagatelj je z vlogo z dne 13. 3. 2014, skladno z drugim odstavkom 20. člena ZPVPJN, podal mnenje o predlogu naročnika o izdaji sklepa, s katerim bi kljub vloženemu zahtevku za revizijo lahko sklenil pogodbo, ter, skladno s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN, podal opredelitev do navedb naročnika v sklepu o zavrnitvi njegovega zahtevka za revizijo. Ob podaji mnenja do naročnikovega predloga za dovolitev sklenitve pogodbe vlagatelj navaja, da ni razloga, da bi Državna revizijska komisija naročniku dovolila skleniti pogodbo, saj je po naročnikovih lastnih navedbah omrežje usposobljeno do te mere, da je celotno območje RS kljub navedeni katastrofi preko rezervnih poti še vedno napajano in se sistem ni sesul, posledično pa se vsem odjemalcem električne energije v Sloveniji le-ta dobavlja brez redukcij. Vlagatelj nadaljuje, da naročnikovo neustrezno ravnanje pri izbiri postopka oddaje javnega naročila, ob sklicevanju na nezmožnost spoštovanja rokov, ki jih določa uporaba preostalih postopkov, za katere vlagatelj poudarja, da v konkretnem primeru minimalni zakonski roki sploh niso predpisani, zaradi sedanje časovne stiske (v zvezi s težnjo, da bi naročnik vse pogodbe z izvajalci in dobavitelji sklenil do začetka aprila, s čimer bi bil možen zaključek sanacije v juniju) ne more biti razlog za to, da se mu dovoli sklenitev pogodbe. Vlagatelj ob tem poudarja, da se z dobavo izolatorjev, ki so predmet tega javnega naročila, glede na faze sanacije ne mudi, saj so potrebni šele v zaključnih fazah. V nadaljevanju se vlagatelj opredeljuje do naročnikovih navedb iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, kjer navaja, da je bil naročnikov sklep o začetku postopka dejansko veljavno sprejet dne 14. 2. 2014, istega dne je ponudnikoma posredoval vabili k oddaji ponudbe, ko je z vlagateljevo (drugo) ponudbo že razpolagal, kar vlagatelj pojasnjuje na način, da je naročnik te podatke izkoristil tako, da vlagatelja, kljub temu, da bi ga moral, saj je ponudil tehnično ustrezno blago, ni povabil k oddaji ponudbe, je pa favoriziral enega izmed ponudnikov. Pri tem vlagatelj opozarja, da je šlo tako pri raziskavi trga kot pri kasnejšem povabilu k oddaji ponudbe za istovrstno blago. Vlagatelj nadaljuje, da bi naročnik svoj cilj, da bi imel do aprila z izvajalci in dobavitelji podpisane pogodbe za sanacijo omrežja, lahko dosegel tudi, če bi javno naročilo oddal po postopku s pogajanji po predhodni objavi, za kar je po mnenju vlagatelja še vedno dovolj časa. Vlagatelj ponavlja, da izvedba postopka s pogajanji brez predhodne objave ni bila naročnikova edina možnost, saj je, glede na določbe 4. točke prvega odstavka 35. člena ZJNVETPS, izvedba tega postopka možna le v primeru, da ni mogoče spoštovati niti skrajšanih rokov, ki so predpisani za odprti postopek ali postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopek s pogajanji po predhodni objavi. Glede na to, da vrednost javnega naročila v tem primeru ne presega zneskov, navedenih v prvem odstavku 17. člena ZJNVETPS, naročnika minimalni ali skrajšani roki ne omejujejo, saj mora biti rok tak, da gospodarskemu subjektu omogoča pripravo popolne ponudbe. Ker naročnika v konkretnem primeru skrajšani roki, določeni v zakonu, sploh ne zavezujejo ali kakorkoli omejujejo, navedeno pomeni, da naročnik niti ne more izkazati izpolnjevanja enega izmed pogojev za uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave. Vlagatelj še navaja, da bi naročnik pogajanja nedvomno moral izvesti in na ta način poskrbeti, da bi skladno z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti prejel najugodnejšo ponudbo, zavrača pa tudi navedbo naročnika, da za pregled proizvodnje in izvedbo testiranj blaga (ki ga je ponudil vlagatelj in za katerega je naročnik zatrdil, da ga ne pozna, kar je predstavljajo razlog, da vlagatelj k oddaji ponudbe v postopek s pogajanji brez predhodne objave ni bil povabljen) v predmetnem postopku ni dovolj časa, saj je takšen postopek možno izvesti v največ 3 dneh.

    Naročnik je z vlogo z dne 18. 3. 2014 podal repliko na vlagateljev odgovor na sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo in odgovor na predlog za izdajo sklepa o dovolitvi sklenitvi pogodbe. V njej v zvezi s potrebo po hitri izvedbi predmetnega javnega naročila opozarja, da velik del omrežja deluje le enostransko, kar pomeni, da so celotne regije napajane z elektriko le z enim prenosnim daljnovodom, za primer izpada tega pa ni rezerve. To predstavlja izredno obratovalno stanje, ki zahteva takojšnjo sanacijo, saj namreč ob izpadu takšne rezerve to pomeni možnost, da brez elektrike ostane npr. celotna Primorska, v najhujšem primeru pa lahko pride do kolapsa celotnega evropskega elektroenergetskega sistema. Naročnik pritrjuje vlagatelju, da je trenutno omrežje napajano, a poudarja, da preko rezervnih poti, kar predstavlja velika tveganja. Razlogi za to so naslednji: prvi je, da je celotno področje Primorske z električno energijo oskrbovano iz Italije in Hrvaške, saj sta edini (slovenski) zmogljivi in močni daljnovodni povezavi (Beričevo-Divača in Kleče-Divača) zaradi porušitve povsem prekinjeni. Z obdobjem po zimi se začnejo vzdrževalna dela na prenosnem omrežju, ki zahtevajo občasne izklope tudi delujočih daljnovodov, zaradi česar bodo prenosne povezave iz Hrvaške in Italije oslabljene, s tujimi sistemskimi operaterji pa se zaradi nujnosti vzdrževalnih del za časovni zamik vzdrževanja omrežja ne bo možno dogovoriti. Drugi razlog je, da se bliža obdobje pogostih neviht, ki povzročajo izpade prenosnih povezav, ki, kadar sovpadajo z izklopi zaradi nujnih vzdrževalnih del, znatno povečujejo možnost prekinitve napajanja odjema Primorske. Tretji razlog pa je, da se približuje čas visoke požarne ogroženosti, po preteklih izkušnjah pa je bilo zato potrebno večkrat izklapljati prenosne daljnovode na Primorskem, tudi povezavo proti Italiji. Naročnik nadaljuje, da dlje časa, kot traja prekinitev internih napajalnih povezav s Primorsko, večja so tveganja za prekinitev napajanja tega področja iz Italije in Hrvaške in posledično prekinitev dobave električne energije na področju celotne Primorske. Po zatrjevanju naročnika so bili namreč izpadi (rezervnega) daljnovoda na področju severne Primorske zaradi burje v spomladanskih mesecih preteklih let pogosti, kar glede na trenutno situacijo pomeni, da v kolikor do tega pride pred dokončanjem sanacije, bodo brez napajanja z električno energijo ostali vsi prebivalci tega dela Primorske. Naročnik poudarja svojo odgovornost in dolžnost, da v najkrajšem času zagotovi napajanje prek lastnih daljnovodnih povezav iz naslednjih razlogov: trenutna situacija predstavlja kršitev t. i. N-1 varnostnega kriterija (možnost napajanja z najmanj dveh strani) tako na slovensko-italijanski kot tudi slovensko-hrvaški meji, kar ob predstavljeni možnosti izpada povezav s Hrvaško pripelje do izpada napajanja celotne Primorske, pa tudi do preobremenitev drugih povezav z Italijo, predvsem na švicarsko-italijanski meji, takšna situacija pa lahko privede do kolapsa dela ali celotnega evropskega elektroenergetskega sistema. Naročnik nadaljuje, da bo, zaradi spomladanske visoke proizvodnje hidroenergije, s tako okrnjenim omrežjem le stežka, če sploh, ohranjal varnost obratovalnega sistema Slovenije in zagotavljal napajanje z električno energijo vse odjemalcem v Sloveniji, saj so v tem primeru daljnovodi zelo obremenjeni in ker trenutno delujejo le rezerve, lahko pride do preobremenitev in izpada. Poleg navedenega so močno prisotne tudi negativne finančne posledice okrnjenega omrežja, katerih neugodne vplive čuti celotno gospodarstvo RS, ne le naročnik. In ne glede na to, da naročnik zaključek sanacije postavlja v junij 2014, je predmetno javno naročilo nemogoče obravnavati izolirano od vseh ostalih, saj mora posamezne sklope del, ki jih zahteva sanacija, naročnik usklajevati in koordinirati sočasno, poleg izrednih pa morajo potekati tudi ostale aktivnosti, kot je tekoče vzdrževanje, nadzor in načrtovane investicije. Oddaja vseh naročil, vezanih na odpravo posledic havarije, tako kot tudi njihova realizacija, je zato nujna. V nadaljevanju naročnik oporeka navedbam vlagatelja in zatrjuje, da so aktivnosti v zvezi z oddajo predmetnega naročila potekale, še preden je bil sprejet sklep o začetku oddaje naročila, kar dokazuje postopek raziskave tržišča, v zvezi s katerim naročnik prilaga celotno dokumentacijo. Naročnik ponovno pojasnjuje, da je šlo pri elektronskem povpraševanju za raziskavo tržišča, po prejemu vseh ponudb (tudi vlagateljeve druge ponudbe) pa se je naročnik odločil k oddaji ponudbe povabiti le dva ponudnika, katerih izolatorje naročnik pozna. Ne glede na čas prejema vlagateljeve druge ponudbe je bila vsebina tista, zaradi katere vlagatelj ni bil povabljen k oddaji ponudbe, saj je ponovno ponudil izolatorje proizvajalca, ki jih naročnik ne pozna. Naročnik pritrjuje vlagatelju, da je sam postopek pregleda proizvodnje in testiranja opreme res mogoče opraviti v treh dneh, vendar pa postopek pregleda dokumentacije ter merilnih rezultatov o primernosti opreme v povprečju traja 30 dni. Neznana tehnična oprema, ki jo je ponudil vlagatelj, je bila torej razlog, da le-ta k oddaji ponudbe v predmetnem postopku ni bil povabljen, kot brezpredmetnega pa naročnik označuje vlagateljev argument, da zahtevek za revizijo ne bi bil vložen, če bi bil k oddaji ponudbe povabljen, kar bi skrajšalo postopek oddaje naročila, saj mora to možnost naročnik vedno upoštevati. S tem povezane vlagateljeve navedbe o možnosti oziroma nujnosti spoštovanja časovnih omejitev ob morebitni izbiri drugih postopkov oddaje javnega naročila, za katere vlagatelj trdi, da jih v konkretnem primeru ni in zato naročnik izpolnjevanja enega izmed pogojev za izvedbo tega postopka sploh ne more izkazati, naročnik zavrača, saj mora sanacijo obravnavati kot celoto, katere posamezna naročila morajo biti medsebojno usklajena in so neločljivo povezana, njihova skupna vrednost pa je ocenjena nad 10.000.000 EUR, kar vrednostno presega prag iz 17. člena ZJNVETPS, ki naročnika zavezuje k spoštovanju zakonsko določenih rokov. Vlagateljevo navedbo, da dobava izolatorjev v tem času še ni nujna in bi bila glede na njihovo potrebo po namestitvi možna na koncu sanacije, naročnik označuje za neresnično, saj je izvedba elektromontažnih del, katerih del so tudi izolatorji, časovno predvidena na polovici sanacije, namestitev izolatorjev pa je terminsko še pred tem, saj je predpogoj za izvedbo elektromontažnih del.

    Po pregledu dokumentacije o oddaji spornega naročila ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Med strankama obstaja spor o tem, ali je naročnik ravnal zakonito, ko je za postopek oddaje javnega naročila izbral postopek s pogajanji brez predhodne objave po 4. točki prvega odstavka 35. člena ZJNVETPS in ali je bilo njegovo ravnanje pri izvedbi tega postopka, vključno z oddajo naročila, pravilno.

    V skladu s temeljnimi načeli ZJNVETPS (poglavje 1.4. tega zakona) so postopki naročanja javni. Javnost postopkov oddaje javnih naročil se zagotavlja z brezplačnimi objavami javnih naročil, glede na vrednosti iz 17. člena ZJNVETPS tako v Uradnem listu Evropske unije kot tudi na portalu javnih naročil (drugi odstavek 14. člena ZJNVETPS), namenjena pa je zainteresiranim ponudnikom, da se seznanijo s postopki, ki jih naročniki vodijo v skladu s svojimi potrebami, in če želijo, v njih tudi sodelujejo.

    V skladu s 17. členom ZJNVETPS mora naročnik poslati v objavo v Uradni list Evropske unije in na portal javnih naročil naročila, katerih vrednost brez DDV je v primeru naročanja blaga in storitev enaka ali večja od 414.000 EUR ter v primeru naročanja gradenj enaka ali večja od 5.186.000 EUR, v objavo na portalu javnih naročil pa mora poslati naročila, katerih vrednost brez DDV je v primeru naročanja blaga in storitev enaka ali večja od 40.000 EUR, v primeru naročanja gradenj pa enaka ali večja od 80.000 EUR.
    Glede rokov za prejem prijav in ponudb zakon določa, da mora naročnik pri določanju rokov upoštevati predvsem zapletenost naročila in čas, potreben za pripravo ponudb ter minimalne roke, določene v ZJNVETPS (prvi odstavek 51. člena ZJNVETPS), v naslednjih členih (52. - 56. člen ZJNVETPS) pa minimalne roke v posameznih postopkih določa za tista naročila, ki morajo biti poslana v objavo Uradnem listu Evropske unije. Navedeno pomeni, da za javna naročila blaga in storitev, katerih vrednost ne presega 414.000 EUR (ne glede na postopek oddaje) ter za javna naročila gradenj, katerih vrednost ne presega 5.186.000 EUR, minimalni roki v ZJNVETPS niso vnaprej določeni, temveč jih določi naročnik, upoštevajoč pri tem predvsem zapletenost naročila in čas, potreben za pripravo ponudb.

    Nadalje iz 32. člena ZJNVETPS izhaja, da lahko naročnik, poleg drugih postopkov, postopek s pogajanji brez predhodne objave, glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena, uporabi v primeru naročanja blaga in storitev v vrednosti, ki je enaka ali višja od 40.000 EUR brez DDV, v primeru naročanja gradenj pa v vrednosti, ki je enaka ali višja od 80.000 EUR brez DDV. Vendar pa ta diskrecijska pravica ni neomejena. Namreč, postopek s pogajanji brez predhodne objave lahko naročnik uporabi le, če so kumulativno izpolnjeni strogi pogoji, določeni v 35. členu ZJNVETPS.

    Postopek s pogajanji brez predhodne objave naročniku dopušča odstopanje od siceršnje obveznosti objave pri drugih postopkih naročanja, skozi katero se zagotavlja spoštovanje temeljnih načel in ciljev javnega naročanja, kot so transparentnost (javnost) postopka, konkurenca med ponudniki in njihovo enakopravno obravnavanje v postopkih javnega naročanja, saj je zanj značilno, da ne vključuje javne objave javnega naročila. Ker gre pri tem postopku že po naravi stvari za skrajni odmik od zahteve po transparentnosti naročanja, je njegova uporaba najstrožje omejena izključno na primere, ki so v zakonu taksativno našteti. Zato ZJNVETPS v 35. členu natančno določa izjeme, za katere se šteje, da je uporaba tega postopka dovoljena. Konkretneje, v 4. točki prvega odstavka 35. člen ZJNVETPS določa, da lahko naročnik odda naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave: "samo če je to nujno potrebno, kadar je iz razlogov, ki jih ni bilo mogoče predvideti in jih v nobenem primeru ni mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, javno naročilo neizogibno potrebno oddati in ni mogoče spoštovati niti skrajšanih rokov, ki so predpisani za odprti ali postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopek s pogajanji po predhodni objavi". V zvezi s postopkom s pogajanji brez predhodne objave je Sodišče EU med sodno prakso oblikovalo dve jasni pravili, ki ju je treba upoštevati pri izbiri in vodenju tega postopka. Obe pravili temeljita na dejstvu, da postopek s pogajanji brez predhodne objave predstavlja tako pomemben odmik od temeljnih načel skupnostnega prava o javnem naročanju, da ga je treba uporabljati skrajno restriktivno. Iz sodne prakse Sodišča EU tako izhaja, da je pravila, ki urejajo uporabo tega postopka, treba razlagati restriktivno (prim. zadeva C-385/02, Komisija proti Italiji) in da dokazno breme o tem, da obstajajo okoliščine, ki opravičujejo uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave, vedno nosi naročnik. Za uporabo navedenega postopka morajo biti torej kumulativno izpolnjeni trije pogoji: 1. obstajati morajo nepredvidljiv dogodek, 2. nujna hitrost ukrepanja, ki ne dovoljuje upoštevanja rokov, predpisanih v drugih postopkih, ter 3. vzročna zveza med nepredvidljivim dogodkom in nujno hitrostjo ukrepanja, ki iz njega izvira (prim. zadeva C-126/03, Komisija proti Nemčiji).

    Državna revizijska komisija je najprej presojala izpolnjevanje pogojev, ki morajo biti podani, da lahko naročnik za oddajo javnega naročila upraviči izbiro postopka s pogajanji brez predhodne objave.

    V konkretnem primeru je med strankama nesporno, da so Slovenijo v obdobju med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 prizadele poplave, visoki sneg in zlasti žled, kar po opredelitvi Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje predstavlja stanje naravne nesreče. Nesporno je tudi, da razlogov za to ni bilo mogoče predvideti, niti jih ni mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, s tem pa je nedvomno izpolnjen prvi izmed pogojev, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni za uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave.

    Iz spisovne dokumentacije konkretnega primera izhaja, da je bilo z dopisom št. 843-14/2014-28 - DGZR z dne 4. 2. 2014 poveljnika Civilne zaščite RS, Uprave RS za zaščito in reševanje, torej še pred zaključkom obdobja žledoloma, naročniku odrejeno, naj za potrebe odprave posledic nesreče, ki jo je povzročilo deževje, sneženje in žled na elektro omrežju v Republiki Sloveniji, na elektroenergetskem omrežju ukrepa in vzpostavi stanje, nujno za zaščito in reševanje ljudi, premoženja, živali ali okolja in poskrbi za odvrnitev neposredne ogroženosti in varnostnih interesov RS zaradi obsežnega izpada elektroenergetskega omrežja. Vpogled v spisovno dokumentacijo razkriva tudi, da je državni sekretar Ministrstva za finance RS z dopisom št. 430-36/2014/3 z dne 4. 2. 2014 naročniku dal navodila v zvezi z oddajo naročil za sanacijo posledic vremenske ujme, in sicer, da je za konkretni primer v skladu z nacionalno in EU zakonodajo ter prakso sodišča EU primerna izvedba postopka s pogajanji brez predhodne objave, ki naj se izvede z neposrednimi pogajanji z izvajalci in dobavitelji, za katere naročnik na podlagi izkušenj in pričevanj enakovrstnih naročnikov meni, da so usposobljeni izvesti posamezna javna naročila. Ne glede na navedeno neavtentično razlago načina izvedbe postopka s pogajanji brez predhodne objave po 4. točki prvega odstavka 35. člena ZJNVETPS, Državna revizijska komisija nadalje po vpogledu v spisovno dokumentacijo ugotavlja, da se je naročnik po prejetih uradnih dokumentih ter po oceni škode, ki jo je po lastnih navedbah odpravljal na terenu takoj, ko je bilo glede na razmere to mogoče, pričel z aktivnostmi poizvedovanja o možnostih dobave različnih elementov opreme, za katere je po pregledu stanja ocenil, da jih bo potreboval pri sanaciji žledoloma, kar izhaja iz elektronskih sporočil potencialnim ponudnikom z dne 3. 2. 2014 in 5. 2. 2014. Naročnik je prepričljivo pojasnil razloge, ki so od njega zahtevali nujnost hitrega ukrepanja v zvezi z odpravo posledic, le-ti pa se kažejo zlasti v dejstvu, da je zaradi posledic žledoloma v gozdovih, na prometni infrastrukturi in na električnem omrežju RS nastala katastrofalna škoda, vitalno je poškodovanih in porušenih ter izpadlih iz sistema 5 daljnovodov, za katere mora naročnik dobaviti nadomestno opremo in izvesti sanacijska dela. Kot izhaja iz sklepa o začetku postopka, so objekti oziroma daljnovodi, vključeni v sanacijo in odpravo posledic žledoloma, naslednji: DV 400 kV Beričevo-Divača, DV 400 kV Beričevo-Podlog, DV 200 kV Kleče-Divača, DV 2x110 kV Dravograd-Velenje in DV 110 kV Cerkno-Idrija. Naročnik poudarja, da po poškodovanju oziroma uničenju navedenih daljnovodov velik del omrežja deluje zgolj enostransko, preko rezerv, celotne regije pa so napajane z elektriko le z enim prenosnim daljnovodom, za primer izpada le-tega pa ni rezerve. Omrežje je tako trenutno sicer napajano, a zgolj preko rezervnih poti, hitra sanacija omrežja pa je še tem bolj potrebna, saj trenutno stanje predstavlja izredno obratovalno stanje, ki je podvrženo velikim tveganjem izpada, ob izostanku rezervnega omrežja, ki je trenutno (namesto osnovnega prenosnega omrežja) v uporabi, pa to predstavlja neposredno grozeče okoliščine, zaradi katerih bi brez elektrike lahko ostala celotna Primorska. Okoliščine, ki predstavljajo tveganje za izpad (rezervnega) elektroenergetskega omrežja, se kažejo v dejstvu, da je celotno področje Primorske z električno energijo oskrbovano iz Italije in Hrvaške, zaradi vzdrževalnih del na prenosnem omrežju pa bodo prenosne povezave iz sosednjih držav oslabljene ter občasno tudi izklopljene. Bližajoče se obdobje občasnih neviht, glede na naročnikove izkušnje preteklih let, ob sovpadanju z izklopi zaradi nujnih vzdrževalnih del znatno povečuje možnost prekinitve napajanja odjema Primorske regije. V času visoke požarne ogroženosti, ki se približuje, je bilo glede na pretekle izkušnje naročnika potrebno večkrat izklapljati prenosne daljnovode na Primorskem, pa tudi spomladanska visoka proizvodnja hidroenergije zmanjšuje sposobnost ohranjanja varnosti obratovalnega sistema in zagotavljanje napajanja vsem odjemalcem električne energije v Sloveniji. Nujnost čim prej zagotoviti napajanje preko lastnih daljnovodnih povezav naročnik izpostavlja tudi, ker možnost izpada povezav s Hrvaško lahko privede do izpada napajanja celotne Primorske, kar posledično pomeni preobremenitev drugih povezav z Italijo, le-te pa lahko privedejo do kolapsa dela ali celotnega evropskega elektroenergetskega sistema. Državna revizijska komisija navedbam naročnika, povezanim z razlogi, ki zahtevajo nujnost ukrepanja v zvezi s sanacijo poškodovanega elektroenergetskega omrežja, v tem delu v celoti sledi, saj temeljijo na objektivnem ovrednotenju dejanskega stanja in opisu razmer ter načina preskrbe z električno energijo v razmerah po žledolomu, in lastnih preteklih izkušnjah v zvezi z naravnimi pojavi, vezanimi na sedanji letni čas (po zaključku zime), ki ob izvajanju nujnih vzdrževalnih del predstavljajo visoko verjetnost izpadov električnega omrežja in neposredno grožnjo celotni Primorski regiji, da ostane brez preskrbe z električno energijo, ker le-ta zaradi katastrofalnih posledic žledoloma na daljnovodih trenutno lahko poteka zgolj preko rezerv.

    Prvi od dveh elementov drugega pogoja, ki mora biti izpolnjen za uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave (to je zahteva po nujnosti hitrega ukrepanja naročnika), je na podlagi navedenega izpolnjen. Drugi element tega pogoja pa zahteva, da je nujna hitrost takšna, da ne dovoljuje upoštevanja (niti skrajšanih) rokov, predpisanih v drugih postopkih.

    Kot že omenjeno, mora skladno z ZJNVETPS naročnik pri določanju rokov upoštevati predvsem zapletenost naročila in čas, potreben za pripravo ponudb ter minimalne roke, določene v tem zakonu, pri čemer so v 52. – 56. členu zakona določeni minimalni roki v posameznih postopkih le za tista naročila, ki morajo biti poslana v objavo Uradnem listu Evropske unije. Vlagatelj trdi, da naročnik pri oddaji predmeta tega javnega naročila z minimalnimi roki, razen z ozirom na določitev primernega roka glede na zapletenost naročila in čas, primeren za pripravo ponudb, ni bil omejen, saj gre v konkretnem primeru za naročilo storitev, katerih vrednost je pod mejnimi vrednostmi za objavo v Uradnem listu EU, kar pomeni, da naročnik k spoštovanju minimalnih rokov ni bil zavezan. Naročnik nasprotno zatrjuje, da temu ne gre pritrditi, saj je predmetno javno naročilo nemogoče izvajati neodvisno od ostalih naročil, ki jih naročnik izvaja za potrebe sanacije posledic žledoloma, saj so medsebojno usklajena in neločljivo povezana, njihova skupna ocenjena vrednost pa znaša nad 10.000.000 EUR, kar je vsekakor nad vrednostnim pragom iz 17. člena ZJNVETPS, to pa ob uporabi katere koli druge vrste postopka oddaje javnega naročila pomeni naročnikovo obveznost spoštovanja zakonskih (pa čeprav skrajšanih) rokov. Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je ocenjena vrednost steklenih izolatorjev, ki so predmet oddaje zadevnega naročila, 175.000 EUR, kar izhaja tudi iz prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost, to pa pomeni, da je pod vrednostnim pragom, določenim v 17. členu ZJNVETPS, v skladu s katerim mora naročnik pri določanju rokov upoštevati zgolj zapletenost predmeta in čas, potreben za pripravo ponudbe. Vendar pa je glede na okoliščine konkretnega primera potrebno ugotoviti, da je odprava katastrofalnih posledic žledoloma celosten projekt, ki ga ni mogoče obravnavati po posameznih delih, saj je vsebina sklepa o začetku postopka za oddajo naročila za odpravo posledic havarije na prenosnem omrežju, čigar skupna ocenjena vrednost je 10.000.000 EUR, naslednja: 1. Gradbena dela, dobava in montaža jeklenih konstrukcij in elektromontažna dela ter 2. Dobava opreme: vodnikov, izolatorjev, obešalnega materiala in drugega materiala, OPGW, fiksnih vzpenjalnih sistemov ter optični kabelski sistem. Iz navedenega je jasno razvidno, da gre za posamezne sestavne dele zaokrožene celote, ki le vsi skupaj tvorijo elemente, od katerih je odvisna sanacija posledic žledoloma. Vsak izmed posameznih delov sanacijskih posegov na prenosnem omrežju je glede na svojo funkcionalnost v konkretnem primeru soodvisen od vseh ostalih delov oziroma posameznih javnih naročil, pri čemer naročniku uporabnost vsakega od njih brez preostalih delov za potrebe sanacije omrežja ne koristi. V posledici navedenega je mogoče zaključiti, da okoliščine konkretnega primera narekujejo obravnavanje vseh posameznih vsebin, navedenih v sklepu o začetku postopka, kot celoto. Ker je skupna ocenjena vrednost javnih naročil, potrebnih za sanacijo katastrofalnih posledic žledoloma, 10.000.000 EUR, je potrebno oceno naročnika, da glede na skupno vrednost vsebinsko neločljivo povezanih javnih naročil v konkretnem primeru zanj velja uporaba prvega odstavka 17. člena ZJNVETPS, šteti za pravilno. Da je naročnik ravnal v skladu z zakonskimi določbami, katerih vrednost je nad pragom, določenim za objavo javnega naročila v Uradnem listu EU, potrjuje tudi naročnikova objava prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost, ki ga je naročnik objavil tako na portalu javnih naročil kot tudi v Uradnem listi EU. Navedena objava v Uradnem listu EU potrjuje naročnikovo sklepanje, da je glede na vrednost (skupnega) javnega naročila, upoštevaje mejne vrednosti iz 17. člena ZJNVETPS, prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost primerno objaviti tudi v Uradnem listu EU. V posledici navedenega je naročnik pravilno tolmačil uvodoma navedene zakonske določbe glede rokov za prejem prijav in ponudb, v skladu s katerimi bi moral naročnik v konkretnem primeru glede na vrednost upoštevati vsaj minimalne roke. Na podlagi navedenega je mogoče zaključiti, da je naročnik izpolnil tudi preostali element drugega pogoja, ki mora biti izpolnjen za uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave (torej mora biti nujnost hitrosti ukrepanja, ki je bila že ugotovljena, takšna, da ne dovoljuje upoštevanja rokov, predpisanih v drugih postopkih).

    Naročnik je z vsem prej navedenim prepričljivo utemeljil razloge, ki so od njega zahtevali nujnost ukrepanja, ki ni dovoljevala upoštevanja niti skrajšanih rokov, hkrati pa je nesporno dejstvo, da potreba po nujni hitrosti ukrepanja (torej sanacije posledic žledoloma) izhaja iz nepredvidljivega dogodka (to je žledoloma, ki je povzročil katastrofalne posledice ogromnih razsežnosti), s čimer je vzročna zveza med njima neizpodbitno dokazana. V posledici vsega navedenega je potrebno zaključiti, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni zakonski pogoji iz 4. točke prvega odstavka 35. člena ZJNVETPS, v skladu s katero je naročnik oddal naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave.

    Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala vlagateljeve navedbe o naročnikovem domnevno spornem ravnanju, ko vlagatelja ni povabil k oddaji ponudbe v postopek s pogajanji brez predhodne objave. Vlagatelj zatrjuje, da ga je bil naročnik dolžan povabiti k oddaji ponudbe, saj je z njegovo cenejšo ponudbo razpolagal, še preden je sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Naročnik nasprotno trdi, da glede na naravo postopka oddaje predmetnega javnega naročila k temu glede na zakonske določbe ni bil zavezan, saj je smisel izbranega postopka ravno v tem, da naročnik k sodelovanju povabi le ponudnike po lastnem izboru, seveda ob vnaprejšnjem izpolnjevanju strogih zakonskih pogojev, ki upravičujejo uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave. Naročnik še navaja, da s strani vlagatelja ni prejel ponudbe kot odgovor na povabilo k oddaji ponudbe, ampak mu je vlagatelj poslal ponudbo kot odgovor na informativno povpraševanje naročnika potencialnim ponudnikom, ko je izvajal aktivnosti raziskave trga z namenom ugotoviti, katere ponudnike kasneje dejansko povabiti k oddaji ponudbe. Državna revizijska komisija po vpogledu v spisovno dokumentacijo ugotavlja, da so v njej priloženi dokumenti štirih ponudnikov: (1) »Ponudba št. 020-65-2014« z dne 7. 2. 2014 ponudnika Elektronabava, d. o. o., za steklene izolatorje proizvajalca SGD La Granja ter »Ponudba št. 015-65-2014-B« z dne 7. 2. 2014 istega ponudnika, za steklene izolatorje proizvajalca Seves Sediver, (2) »Ponudba« z dne 5. 1. 2014 (opomba: pri datumu gre za očitno tipkarsko napako ponudnika, saj je glede na vsebino ponudba pripravljena kot odgovor na elektronsko sporočilo naročnika z dne 3. 2. 2014, ki se nanaša na isto vrsto opreme in na katerega se ponudnik v ponudbi sklicuje) ponudnika Družinsko podjetje Kosič, d. o. o., za dve različni vrsti izolatorjev proizvajalca Global Insulator Group, dve različni vrsti verig proizvajalca Mosdorfer, vodnikov proizvajalca Midal Cables in zaščitne vrvi istega proizvajalca, (3) »Ponudba-predračun 203/10« z dne 7. 2. 2014 ponudnika Eltima, d. o. o., za steklene izolatorje proizvajalca La Granja in (4) »Ponudba« z dne 5. 2. 2014 ponudnika Dalekovod, d. o. o., za dve različni vrsti steklenih izolatorjev proizvajalca Sediver. Nadalje je iz spisovne dokumentacije ter pojasnil naročnika razvidno, da je naročnik po (uradno) zaključenem obdobju žledoloma, ki je trajalo med 30. januarjem in 10. februarjem 2014, z dokumentom z dne 10. 2. 2014 izdal Sklep o začetku oddaje javnih naročil št. 19/2014, iz žiga na njem pa izhaja tudi, da je bil s strani direktorja družbe podpisan dne 14. 2. 2014. Vlagatelj izpostavlja, da je bil navedeni sklep o začetku postopka dejansko veljaven šele s slednjim datumom, ko ga je podpisal direktor, iz česar po njegovem mnenju evidentno izhaja kršitev naročnika, ki je do tega datuma razpolagal z njegovo ponudbo, ki je bila cenejša od drugih, a ga naročnik v postopek oddaje naročila kljub temu ni povabil. Naročnik pojasnjuje, da je, ne glede na datum sprejetega oziroma veljavnega sklepa o začetku postopka, k oddaji ponudbe v postopek s pogajanji brez predhodne objave povabil le dva ponudnika, za katera je po prejemu odgovorov na svoje predhodno informativno povpraševanje ugotovil, da ponujene artikle že preizkušeno pozna, ustrezna pa je bila tudi njihova cena. K oddaji ponudb pa ni povabil dveh ponudnikov, prvega zaradi previsoke cene ponujenega predmeta povpraševanja, drugega (tj. vlagatelja) pa iz razloga, ker je ponudil artikle proizvajalca, ki ga naročnik ne pozna, časa za izvedbo postopka preizkusa artiklov in proizvodnje oziroma izvedbe testiranj pa v tem trenutku ni. Vlagatelj je argumentu nepoznavanja proizvajalca ponujenega artikla oporekal z navedbo, da je audit (pregled proizvodnje) mogoče opraviti v roku treh dni, vendar naročnik poudarja, da postopek pregleda dokumentacije ter merilnih rezultatov o primernosti opreme v povprečju traja 30 dni. Državna revizijska komisija po opravljenem vpogledu v spisovno dokumentacijo potrjuje resničnost naročnikovih navedb, ki je z elektronskimi sporočili pri potencialnih ponudnikih še pred uradnim zaključkom žledoloma izvajal aktivnosti raziskave trga, katere izsledke je uporabil za to, da je ponudnika, katerih ponujene artikle je naročnik tako po vrsti (in proizvajalcu) kot ceni ocenil za primerne, da ju povabi k oddaji ponudb v postopku s pogajanji brez predhodne objave. Državna revizijska komisija ocenjuje, da so predhodne izkušnje z uporabo določene opreme, ki jo naročnik pozna, upoštevaje okoliščine konkretnega primera, bistvene za to, da naročnik predmet javnega naročila (to so stekleni izolatorji) v sklopu sanacije posledic žledoloma uporabi na način, za katerega lahko jamči, da ga bo učinkovito in kvalitetno izvedel. V izredni situaciji kot je stanje po žledolomu, ni utemeljeno pričakovati od naročnika, da bo za opremo ponudnikov, katere proizvajalcev ne pozna, v okoliščinah, ki zahtevajo nujno in hitro ukrepanje, izvajal testiranja nove opreme, v kolikor že ima na razpolago ponujeno opremo, za katero na podlagi preteklih dobrih praks lahko zagotovi učinkovito, uspešno in kvalitetno izvedbo v sklopu sanacije po žledolomu. Državna revizijska komisija zato zaključuje, da naročnik v postopek s pogajanji brez predhodne objave vlagatelja ni bil dolžan povabiti, vlagatelj pa tako utemeljenosti svojih navedb v tem delu ni uspel dokazati.

    S predhodnim očitkom vlagatelja je povezana tudi njegova navedba o domnevno nezakonitem ravnanju naročnika, ko naj bi vlagatelja z namenom izločitve iz kasnejšega postopka o merilih, po katerih je izbral najugodnejšega ponudnika, obvestil naknadno, po navedbah vlagatelja pa je naročnik naknadno prilagodil merila izbranemu ponudniku. Državna revizijska komisija ugotavlja, da se vlagateljev očitek nanaša na fazo naročnikovega raziskovanja trga in s tem povezanim povpraševanjem, poslanim vlagatelju, za katerega je naročnik logično pojasnil, da meril ni vsebovalo, saj so bila ta sestavni del razpisne dokumentacije, ki pa je vlagatelj ni prejel, saj je bila le-ta priloga povabila k oddaji ponudbe v postopku s pogajanji brez predhodne objave. Državna revizijska komisija sledi naročnikovim navedbam, da raziskava trga še ne pomeni povabila k oddaji ponudbe, zato ni mogoče reči, da je naročnik naknadno spreminjal merila, prav tako pa ne gre pritrditi vlagatelju v delu, kjer navaja, da je merila prilagodil izbranemu ponudniku. Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedene trditve vlagatelj ni v zadostni meri podkrepil z dokazi, da bi se lahko štele za dokazane, ravno tako pa gre poudariti, da je naročnik prepričljivo pojasnil, da vlagatelja k oddaji ponudbe ni povabil zaradi neizpolnjevanja meril, ampak zlasti iz razloga, ker je ponudil proizvod, katerega proizvajalca naročnik ne pozna, zato ga v konkretnem primeru ni mogel uporabiti. Na podlagi navedenega je potrebno ugotoviti, da utemeljenosti vlagateljevim navedbam v tem delu ni mogoče priznati.

    Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala vlagateljeve navedbe o naročnikovem domnevno nezakonitem ravnanju, ker mu na vpogledu ni dopustil vpogledati v celotno postopkovno dokumentacijo, zlasti v del elektronskega povpraševanja s strani naročnika. Državna revizijska komisija sledi svojim predhodnim ugotovitvam v zadevnem sklepu v tem, da je naročnik, glede na dokumentirana elektronska sporočila, ki jih je še pred sklepom o začetku postopka in še pred uradnim zaključkom obdobja žledoloma s povpraševanjem po različni opremi, potrebni za namene sanacije posledic žledoloma, naročnik naslovil na več potencialnih ponudnikov, s temi aktivnostmi izvajal raziskavo trga. Takšno ravnanje je od naročnika, upoštevaje dolžno ravnanje s skrbnostjo, tudi pričakovano, zlasti še, če naročnik za izvedbo sanacije posledic žledoloma, ki so tako velikega in katastrofalnega obsega, predvideva uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave, v katerem k oddaji ponudbe povabi zgolj posameznike, za katere je (na podlagi objektivno preverljivih dejstev) prepričan, da so sposobni izvesti predmet oddaje zadevnega naročila. Ker ni zakonske podlage za to, da bi bila dokumentacija o (vsakokratni) raziskavi trga javna, naročniku ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja. Kot izhaja iz zapisnika o vpogledu z dne 3. 3. 2014, je naročnik vlagatelju omogočil dostop v vso (preostalo) postopkovno dokumentacijo oddaje predmetnega javnega naročila od sklepa o začetku postopka dalje, čemur vlagatelj niti ne oporeka.

    Nadalje vlagatelj naročniku očita načrtno zavajanje zainteresirane javnosti in organov, ki so dolžni preverjati nepravilnosti pri oddaji javnih naročil, saj je v prostovoljnem obvestilu za predhodno transparentnost napačno navedel, da je prejel tri ponudbe. Državna revizijska komisija po vpogledu v prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost za blago »Izolatorji in izolirni pribor«, na portalu javnih naročil pod št. objave JN148/2014 objavljeno dne 24. 2. 2014, pritrjuje vlagatelju, da iz točke V.2) Informacije o ponudbah izhaja, da je naročnik v predmetnem postopku prejel »3« ponudbe. Naročnik pojasnjuje, da gre pri tem zgolj za tipkarsko napako, do katere je prišlo zaradi splošnega hitenja, povezanega z odpravo posledic žledoloma, pri čemer navaja, da je dejansko prejel zgolj dve ponudbi, o tem pa se je vlagatelj lahko prepričal tudi na vpogledu. Ker celotna postopkovna dokumentacija naročnika njegovo pojasnilo v celoti potrjuje in nasprotno tolmačenje iz nje ni razvidno, Državna revizijska komisija sledi naročnikovim navedbam o tipkarski napaki, saj iz preostale dokumentacije izhaja, da je v fazi raziskave tržišča prejel »ponudbe« štirih potencialnih ponudnikom, k oddaji povabila je od navedenih štirih povabil dva ponudnika, ki sta oddala ponudni v predmetnem postopku, obe ponudbi pa je naročnik na vpogledu vlagatelju tudi pokazal. V posledici navedenega gre ugotoviti, da v tem delu vlagateljevim navedbam utemeljenosti ni mogoče priznati.

    Nazadnje je Državna revizijska komisija obravnavala še vlagateljev očitek naročniku, da je kršil pravila postopka s pogajanji brez predhodne objave, saj naj v celotnem postopku ne bi izvedel pogajanj ne o ceni in niti ne o drugih pogojih ponudbe. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v postopku oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave v skladu s 4. točko prvega odstavka 35. člena ZJNVETPS ni sodeloval kot ponudnik. Po predhodnih ugotovitvah Državne revizijske komisije v predmetnem sklepu naročnik s tem, ko vlagatelja ni povabil k oddaji ponudbe v zadevnem postopku oddaje javnega naročila, ni ravnal v nasprotju z določbami ZJNVETPS, Državna revizijska komisija pa je ugotovila tudi, da je naročnik zakonske pogoje za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave izpolnjeval v celoti. V zvezi z navedbami, da je naročnik kršil pravila postopka s pogajanji brez predhodne objave, saj naj v celotnem postopku ne bi izvedel pogajanj ne o ceni in niti ne o drugih pogojih ponudbe, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre za zatrjevanje kršitev, ki na položaj vlagatelja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne vplivajo. Vlagatelj sam namreč v tem postopku ni bil udeležen, zato mu tudi zaradi domnevnih kršitev naročnika, ki naj bi se nanašale na izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave, ni mogla nastati škoda. Na podlagi navedenega vlagatelju v tem delu ni mogoče priznati pravnega interesa, zaradi česar Državna revizijska komisija navedenih kršitev ni vsebinsko obravnavala.

    S tem povezanim revizijskim navedbam utemeljenosti tako ni mogoče priznati.

    Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati, da je naročnik pri izvedbi postopka s pogajanji brez predhodne objave ravnal v neskladju z določili ZJNVETPS. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev revizijski zahtevek z dne 6. 3. 2014 zavrnila kot neutemeljen.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

    Naročnik je z vlogo z dne 7. 3. 2014 Državni revizijski komisiji podal predlog za sklenitev pogodbe po 20. členu ZPVPJN.

    ZPVPJN v prvem odstavku 20. člena določa, da lahko naročnik ob prejemu zahtevka za revizijo ali kadarkoli med predrevizijskim ali revizijskim postopkom na Državno revizijsko komisijo naslovi predlog za izdajo sklepa, s katerim se, kljub vloženemu zahtevku za revizijo, dovoli sklenitev pogodbe.

    V obravnavanem primeru je naročnik izdal odločitev o oddaji naročila in naročilo dodelil izbranemu ponudniku, medtem ko vlagatelja k oddaji ponudbe v postopek s pogajanji brez predhodne objave ni povabil. Državna revizijska komisija je zahtevek za revizijo, s katerim je vlagatelj izpodbijal odločitev o oddaji javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave, kot neutemeljenega zavrnila. Z navedeno odločitvijo Državne revizijske komisije je odločitev o zahtevku za revizijo postala pravnomočna (četrti odstavek 39. člena ZPVPJN), odločitev o dodelitvi naročila pa ostaja v veljavi. Ker bo naročnik že na tej podlagi lahko sklenil pogodbo z izbranim ponudnikom, Državna revizijska komisija predlogu naročnika za izdajo sklepa, s katerim se, kljub vloženemu zahtevku za revizijo, dovoli sklenitev pogodbe, zaradi odpadle pravne podlage oziroma pravnega interesa za odločanje, ni ugodila.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


    V Ljubljani, 1. 4. 2014





    Predsednica senata:
    Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
    Članica Državne revizijske komisije








    Vročiti:
    - Odvetniška pisarna LMR, d. o. o., Dunajska cesta 151, 1000 Ljubljana;
    - ELES, d. o. o., Hajdrihova 2, 1001 Ljubljana;
    - Družinsko podjetje KOSIĆ, Ruperče 13, 2231 Pernica;
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.



    Vložiti:
    - arhiv – spis (tu).

    Natisni stran