018-056/2014 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek Šinko, kot predsednice senata, ter Vide Kostanjevec in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila »INŠTALACIJA UPS SISTEMA V HOSPITALU« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MIDES INTERNATIONAL, d. o. o., Kapiteljska ulica 9, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 31. 3. 2014

odločila:

1. Predlog vlagatelja za začetek revizijskega postopka, kot izhaja iz vloge »PREDLOG ZA ZAČETEK REVIZIJSKEGA POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO (4. odstavek 28. člena ZPVPJN – zaradi molka naročnika)«, z dne 26. 2. 2014, se zavrže.

2. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 27. 1. 2014 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »INŠTALACIJA UPS SISTEMA V HOSPITALU«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA« številka 84508-062-13/8, z dne 24. 12. 2013.

3. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 4.121,40 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 16. 10. 2013 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za predmet javnega naročila »INŠTALACIJA UPS SISTEMA V HOSPITALU« (v nadaljevanju: javno naročilo), obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku pa je bilo dne 25. 10. 2013 (pod številko objave JN13686/2013) objavljeno na Portalu javnih naročil.

Naročnik je dne 24. 12. 2013 sprejel Odločitev o oddaji naročila številka 84508-062-13/8 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo odda ponudniku ARBA PLUS d.o.o., Špruha 19, Trzin, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 15. 1. 2014, dne 27. 1. 2014 pa je priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo z dne 27. 1. 2014, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, da zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji naročila, obenem pa zahteva tudi, da mu naročnik povrne stroške postopka.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj v desetih točkah zatrjuje številne razloge, zaradi katerih je ponudba izbranega ponudnika po njegovem stališču nepopolna, naročnik pa bi jo moral v skladu z določilom prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločiti. Vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izkazuje izpolnjevanja pogojev iz točke 1.1.3 strokovnih zahtev razpisne dokumentacije, pač pa jih kvečjemu izpolnjuje K. M. S., s. p., ki v ponudbi ne nastopa kot podizvajalec, čeprav nesporno šteje za gospodarski subjekt. Vlagatelj ob tem zaključuje, da »nenavedba podizvajalca pomeni nepopolnost ponudbe«.

Naročnik je dne 6. 2. 2014 prejel »izjasnitev izbranega ponudnika« z dne 5. 2. 2014 (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi se izbrani ponudnik izjasnjuje o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo in jih zavrača.

Naročnik je dne 21. 2. 2014 sprejel Odločitev o zahtevku za revizijo številka KM-21-02-2014/rev, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, obenem pa je zavrnil tudi zahtevek za povračilo »stroškov revizijskega zahtevka« (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi omenjene odločitve naročnik (po ponovnem pregledu ponudbe izbranega ponudnika ter po pregledu izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, s katero se v celoti strinja) zavrača vse kršitve, ki mu jih vlagatelj očita v zahtevku za revizijo. V navezavi na K. M. S., s. p., naročnik zatrjuje, da izbrani ponudnik sodeluje »z dobavitelji storitev po pogodbah o poslovno tehničnem sodelovanju, kjer gre za dolgoročno sodelovanje in ne za sodelovanje zgolj na predmetnem javnem naročilu«, sklicuje pa se tudi na stališče Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Direktorata za javno naročanje.

Naročnik je v prilogi dopisa z dne 24. 2. 2014, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 27. 2. 2014 prejela vlagateljev »PREDLOG ZA ZAČETEK REVIZIJSKEGA POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO (4. odstavek 28. člena ZPVPJN – zaradi molka naročnika)« z dne 26. 2. 2014 (v nadaljevanju: vloga z dne 26. 2. 2014). V omenjeni vlogi vlagatelj zaradi molka naročnika predlaga začetek revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom številka 018-56/2014-4, z dne 27. 2. 2014, pozvala na dopolnitev oziroma odstop dotlej še neodstopljene dokumentacije, dne 4. 3. 2014 pa je prejela dokumentacijo, ki ji jo je odstopil naročnik v prilogi dopisa številka 84508-062-13/15, z dne 3. 3. 2014 (v nadaljevanju: dopis številka 84508-062-13/15).

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom številka 018-56/2014-6, z dne 10. 3. 2014, pozvala na dopolnitev oziroma odstop dotlej še neodstopljene dokumentacije, dne 14. 3. 2014 pa je prejela dokumentacijo, ki ji jo je odstopil naročnik v prilogi dopisa številka 84508-062-13/17, z dne 13. 3. 2014.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj v vlogi z dne 26. 2. 2014 (točki I. in II.) najprej navaja, da zaradi molka naročnika (na podlagi četrtega odstavka 28. člena ZPVPJN) predlaga začetek revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo. Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija najprej presojala dopustnost omenjenega predloga za začetek revizijskega postopka na podlagi četrtega odstavka 28. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija na podlagi odstopljene ji dokumentacije ugotavlja, da
- je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo prejel dne 28. 1. 2014. Omenjeni podatek izhaja tako iz poštne povratnice, ki je priloga vlagateljeve vloge z dne 26. 2. 2014, kakor tudi iz odtisa prejemne štampiljke naročnika na kuverti, v kateri je vlagatelj na pošto oddal zahtevek za revizijo (iz omenjenega odtisa izhaja zapis: »UKCLJ PREJETO 01492 28. JAN 2014 08:59«),
- je vlagatelj (ne pa njegov pooblaščenec) odločitev o zahtevku za revizijo prejel dne 25. 2. 2014. Zadevni podatek izhaja iz fotokopije poštne povratnice, ki je priloga naročnikovega dopisa številka 84508-062-13/15,
- je naročnik, kot to zatrjuje v dopisu številka 84508-062-13/15 in v dopisu številka 84508-062-13/16, odločitev o zahtevku za revizijo poslal pooblaščencu vlagatelja (naknadno in sicer) dne 28. 2. 2014.

Naročnik je v prilogi dopisa z dne 24. 2. 2014, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega javnega naročila (med drugim tudi vlagateljev zahtevek za revizijo) v odločanje Državni revizijski komisiji. Ker se skladno s prvim odstavkom 30. člena ZPVPJN revizijski postopek začne, ko Državna revizijska komisija na podlagi prvega, drugega ali tretjega odstavka 29. člena ZPVPJN od naročnika prejme zahtevek za revizijo, gre ugotoviti, da se je zadevni revizijski postopek, katerega začetek predlaga vlagatelj v vlogi z dne 26. 2. 2014, začel, ko je Državna revizijska komisija od naročnika prejela vlagateljev zahtevek za revizijo, torej dne 25. 2. 2014. Ker vlagatelj v konkretnem primeru nima pravnega interesa oziroma pravne koristi za vložitev predloga za (ponoven) začetek postopka, kateri se je že začel, je Državna revizijska komisija (ne da bi se opredeljevala, ali je bil v konkretnem primeru podan molk naročnika) na podlagi 274. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, predlog vlagatelja za začetek revizijskega postopka, kot izhaja iz vloge z dne 26. 2. 2014, zavrgla.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da sta v postopku oddaje zadevnega javnega naročila (kot to izhaja iz registra prispelih ponudb, IV. točke Zapisnika o odpiranju ponudb številka 84508-062-13/5, z dne 26. 11. 2013, iz 1. točke Zapisnika komisije o izboru najugodnejšega ponudnika številka 84508-062-13/7, z dne 23. 12. 2013 in iz tabele 1. točke obrazložitve odločitve o oddaji naročila) pravočasno prispeli dve ponudbi in sicer: ponudba izbranega ponudnika in ponudba vlagatelja. V obrazložitvi odločitve o oddaji naročila je sicer zapisano, da so v zahtevanem roku prispele tri ponudbe, a je iz preostale vsebine odločitve o oddaji naročila in iz ostale dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila jasno razvidno, da sta v postopku oddaje zadevnega javnega naročila pravočasno prispeli zgolj dve (prej omenjeni) ponudbi. Državna revizijska komisija je zato zapis naročnika v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila, da so v zahtevanem roku postopka oddaje predmetnega javnega naročila prispele tri ponudbe, štela za očitno pomoto naročnika.

Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija v nadaljevanju (po opravljenem predhodnem preizkusu vlagateljevega zahtevka za revizijo v revizijskem postopku) zahtevek za revizijo sprejela v (vsebinsko) obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN, v povezavi s prvim odstavkom istega člena).

Vlagatelj v točki 6. zahtevka za revizijo (na strani 10 in 11) zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izkazuje izpolnjevanja pogojev iz točke 1.1.3 strokovnih zahtev razpisne dokumentacije, pač pa jih kvečjemu izpolnjuje K. M. S., s. p., ki v ponudbi ne nastopa kot podizvajalec, čeprav nesporno šteje za gospodarski subjekt. Vlagatelj ob tem zaključuje, da »nenavedba podizvajalca pomeni nepopolnost ponudbe«.

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila in ugotovila, da je naročnik v njej določbe glede ponudbe s podizvajalci zapisal zlasti v točki 3.2. Splošnih navodil ponudnikom za pripravo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila), pa tudi v nekaterih drugih točkah Navodil (na primer v drugem odstavku točke 9.1.). V točki 6.1. Navodil je naročnik določil, da mora ponudba vsebovati vse v razpisni dokumentaciji zahtevane listine, izjave, tehnično dokumentacijo, prospektni material, vzorce ipd. Če je ponudnik v ponudbo za izvedbo predmeta naročila vključil podizvajalce, je morala njegova ponudba vsebovati tudi priloge 5, 6, 7 in 8 k obrazcu 1 (glej točko 6.1. Navodil in obrazec 1). Da ponudbeno dokumentacijo sestavljajo izpolnjeni obrazci, izjave in zahtevane priloge, je naročnik zapisal tudi v prvem odstavku točke 9.1. Navodil, v točki 14.1. Navodil pa je naročnik zapisal, da bo ponudbe, ki niso popolne, izločil.

V točki »1.1.3 Kadrovska struktura in potrdila o usposabljanju« Strokovnih zahtev razpisne dokumentacije je naročnik določil, da mora ponudnik dokazati, da za potrebe izvedbe (zadevnega) javnega naročila razpolaga z zadostnim številom ustrezno izšolanega in usposobljenega kadra, ponudbi pa mora priložiti veljavno dokazilo/certifikat, izdan s strani proizvajalca UPS naprave, kjer je poimensko navedeno, da je posamezni zaposleni uspešno opravil usposabljanje (za montažo, zagon, vzdrževanje in popravilo) pri proizvajalcu UPS naprave. Ponudbi je bilo nadalje potrebno priložiti veljavno spričevalo za zaposlenega o usposobljenosti za ravnanje z ozonu škodljivimi snovmi in fluoriranimi toplogrednimi plini, ponudnik pa je moral za delovanje hladilnega sistema kot celote zagotavljati servis oziroma najmanj enega pooblaščenega serviserja z veljavno licenco, izdano s strani proizvajalca opreme. Ponudnik je moral v ponudbi predložiti zahtevano licenco, pa tudi veljavno potrdilo o vpisu v evidenco pooblaščenih podjetij za vzdrževanje in namestitev nepremične opreme za hlajenje, klimatizacijo in toplotne črpalke, ki vsebuje toplogredne in ozonu škodljive pline, izdano s strani Agencije Republike Slovenije za okolje.

Ob vpogledu v objavo obvestila o (javnem) naročilu na Portalu javnih naročil je Državna revizijska komisija ugotovila, da je v odgovoru na vprašanje enega od gospodarskih subjektov (»hlajenje, Datum objave: 5.11.2013, 11:49«), ki se je glasilo »Ali je sistem tehnološkega hlajenja tudi predmet tega naročila ali se le to izvede preko ločenega razpisa?«, naročnik odgovoril: »Tehnološko hlajenje je tudi predmet tega razpisa«. Omenjena informacija, ki jo je posredoval naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, se na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) šteje kot del razpisne dokumentacije.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, izvedla pa je tudi dokaza »Potrdilo ARSO z dne 15.12.2010 za« K. M. S., s. p., ter »Spričevalo MOP-a z dne 22-11-2010 za« osebo M. S. (stran 11 zahtevka za revizijo).

Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej med drugim nahajata tudi listini, ki ju vlagatelj prilaga zahtevku za revizijo v dokaz svojih navedb. V ponudbi izbranega ponudnika se nahajajo:
- spričevalo Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor, o usposobljenosti osebe M. S. za ravnanje z ozonu škodljivimi snovmi in fluoriranimi toplogrednimi plini, z dne 22. 11. 2010,
- potrdilo o uspešno opravljeni udeležbi na seminarju o pravilni montaži in vzdrževanju klimatskih naprav M. E. in zračnih zaves T.,
- potrdilo Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor, Agencije Republike Slovenije za okolje, o vpisu K. M. S., s. p., v evidenco pooblaščenih podjetij za vzdrževanje in namestitev nepremične opreme za hlajenje, klimatizacijo in toplotnih črpalk,
- pogodba med izbranim ponudnikom in K. M. S., s. p., o poslovno tehničnem sodelovanju (v nadaljevanju: pogodba o poslovno tehničnem sodelovanju).

Iz 15.a točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 izhaja, da je podizvajalec gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po ZJN-2 sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi moral izbrani ponudnik v svoji ponudbi K. M. S., s. p., navesti kot svojega podizvajalca. Samostojni podjetnik posameznik je namreč v skladu s šestim odstavkom 3. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 in sprem.) po tem zakonu fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja, prav tako pa naj bi za izbranega ponudnika, s katerim naj bi naročnik po ZJN-2 sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, izvajal strojnoinstalacijska dela, ki so neposredno povezana s predmetom zadevnega javnega naročila (ta dela izhajajo iz pogodbe o poslovno tehničnem sodelovanju, v povezavi z drugimi dokumenti, naštetimi v tretjem odstavku na tej strani obrazložitve tega sklepa).

Na omenjeni zaključek v ničemer ne vpliva stališče Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Direktorata za javno naročanje, na katerega se v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (rubrika »AD 6« na drugi strani) sklicuje izbrani ponudnik, v odločitvi o zahtevku za revizijo (šesti odstavek na dvajseti strani) pa tudi naročnik. Čeprav omenjeno stališče ni predpis (kot ZJN-2), iz njega sicer res izhaja, da ob upoštevanju določbe 15.a točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 kot podizvajalce ne gre obravnavati gospodarskih subjektov, ki imajo z izbranim ponudnikom sklenjeno splošno pogodbo, ki ni namenjena dobavi blaga zgolj za predmetni postopek javnega naročanja, temveč tudi za druge namene, vendar pa je potrebno poudariti, da se to stališče nanaša zlasti na primer dobav blaga, ne pa toliko na izvajanje storitev oziroma gradnje. Specifike dobav blaga se namreč pomembno razlikujejo od specifik izvajanja storitev oziroma gradenj. Medtem, ko dobave blaga nemalokrat niso namenjene zgolj za določen postopek javnega naročanja, temveč tudi za druge namene, je pri izvajanju storitev oziroma gradenj situacija (zelo pogosto) drugačna, saj je izvajanje storitev oziroma gradenj (zelo pogosto) namenjeno zgolj za določen postopek javnega naročanja. Takšna namenska razlaga stališča Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Direktorata za javno naročanje, je tudi v skladu z določbo 15.a točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2.

Teh zaključkov iz razlogov, ki so bili predstavljeni že doslej, zato ne spreminja niti dejstvo, da izbrani ponudnik sodeluje »z dobavitelji storitev po pogodbah o poslovno tehničnem sodelovanju, kjer gre za dolgoročno sodelovanje in ne za sodelovanje zgolj na predmetnem javnem naročilu« (rubrika »AD 6« na drugi strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, pa tudi šesti odstavek na dvajseti strani odločitve o zahtevku za revizijo). V konkretnem primeru naj bi namreč K. M. S., s. p., kot je bilo to ugotovljeno že doslej, za izbranega ponudnika, s katerim naj bi naročnik po ZJN-2 sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, izvajal strojnoinstalacijska dela, ki so neposredno povezana s predmetom zadevnega javnega naročila. Omenjenega zaključka iz razlogov, ki so bili predstavljeni že doslej, tako v ničemer ne spreminja zatrjevanje naročnika (sedmi odstavek na dvajseti strani odločitve o zahtevku za revizijo), da K. M. S., s. p., ne gre šteti za podizvajalca, saj ta z izbranim ponudnikom sodeluje »dolgoročno pri vseh njegovih poslovnih aktivnostih generalno in ne v smislu podizvajalske pogodbe, kot to določa ZJN-2« (pri tem pa ne gre za pogodbo, podpisano »samo z namen tega razpisanega projekta«).

Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da v njej K. M. S., s. p., ni naveden kot podizvajalec izbranega ponudnika, niti za K. M. S., s. p., v ponudbi izbranega ponudnika niso priložene priloge 5, 6, 7 in 8 k obrazcu 1 (glej točko 6.1. Navodil in obrazec 1) oziroma druga dokazila in dokumenti, katerih predložitev je bila (zlasti v točki 3.2. Navodil, pa tudi v nekaterih drugih točkah Navodil, na primer v drugem odstavku točke 9.1.) zahtevana za primer predložitve ponudbe s podizvajalci. V posledici navedenega je ponudba izbranega ponudnika v izpostavljenem segmentu vsebinsko nepopolna, ne pa zgolj formalno nepopolna, kar pomeni, da v konkretnem primeru ni mogoče izvesti postopka dopustnih dopolnitev ponudbe iz 78. člena ZJN-2. Navedba podizvajalca K. M. S., s. p., bi namreč v konkretnem primeru pomenila nedopustno vsebinsko spremembo ponudbe, ne pa dopustne dopolnitve formalno nepopolne ponudbe. Slednja bi bila v konkretnem primeru lahko pod določenimi predpostavkami podana, če bi izbrani ponudnik K. M. S., s. p., že v ponudbi navedel kot podizvajalca, v navezavi na K. M. S., s. p., pa v ponudbi izbranega ponudnika (v nasprotju z zahtevami razpisne dokumentacije) morebiti ne bi bilo predloženo zgolj kako dokazilo oziroma kak drug dokument, ki ne bi vplival na razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika glede na merila, pri čemer izbrani ponudnik z dopolnitvijo ponudbe ne bi spreminjal ponudbe v delih, navedenih v tretjem odstavku 78. člena ZJN-2. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, namreč 78. člen ZJN-2 omogoča le dopolnitve formalno nepopolne ponudbe, pojem formalno nepopolne ponudbe iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 pa je potrebno razumeti na način, da se lahko odpravljajo le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oziroma samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil.

V navezavi na zatrjevanje izbranega ponudnika, da je sam usposobljen »za vse dejavnosti, ki so predmet javnega razpisa« (tretji odstavek v rubriki »AD 6« na drugi strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik tega v svoji ponudbi (med drugim tudi glede točke »1.1.3 Kadrovska struktura in potrdila o usposabljanju« Strokovnih zahtev razpisne dokumentacije) z ustreznimi dokazili ni izkazal (dokazal), prav tako pa je iz ponudbe jasno razvidno, da vsaj segmenta javnega naročila, pri izvedbi katerega naj bi sodeloval s K. M. S., s. p., očitno ni nameraval izvesti sam.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo uspel dokazati, da je naročnik s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil za primerno in popolno, v posledici pa jo izbral kot najugodnejšo, kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2 (v povezavi z 20. oziroma 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2), pa tudi točko 14.1. Navodil (v povezavi s točkami 3.2., 6.1. oziroma 9.1. Navodil ter obrazcem 1). V postopku oddaje javnega naročila mora namreč naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 (upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2) izločiti ponudbe, ki niso popolne, naročnik pa v postopku oddaje zadevnega javnega naročila tega ni storil, čeprav bi to moral storiti.

V posledici vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 27. 1. 2014 na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila »INŠTALACIJA UPS SISTEMA V HOSPITALU«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA« številka 84508-062-13/8, z dne 24. 12. 2013.

Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni odločala o tem, ali je naročnik kršil določbe ZJN-2 (oziroma določbe razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila) tudi v posledici katere od ostalih zatrjevanih kršitev, kot izhajajo iz vlagateljevega zahtevka za revizijo. Vsebinska presoja omenjenih zatrjevanih kršitev namreč ne bi (več) vplivala na predmetno odločitev Državne revizijske komisije.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje zadevnega javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva tudi, da mu naročnik povrne strošek »nagrad[e] za postopek« […] »1.400,00 EUR« in »izdatk[e] (tar. št. 6002 ZOdvT)« […] »20,00 EUR«, oboje povečano za 22 % davek na dodano vrednost. V vlogi z dne 26. 2. 2014 pa vlagatelj zahteva, da mu naročnik povrne še strošek »taks[e]« […] »3.121,00 EUR«.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne (in opredeljeno navedene) stroške:
- strošek plačane dolžne takse (za postopek pravnega varstva) v znesku 3.121,00 EUR (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi s prvim in petim odstavkom istega člena ter drugim odstavkom 71. člena ZPVPJN),
- nagrado za postopek pravnega varstva (predrevizijski in revizijski postopek) v znesku 800,00 EUR, ki jo je priznala na podlagi 70. člena ZPVPJN, skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in sprem.; v nadaljevanju: Zakon o odvetniški tarifi). Državna revizijska komisija je namreč po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera ocenila, da gre v konkretnem postopku za povprečen primer, zato nagrado za postopek pravnega varstva v priznanem znesku glede na vse okoliščine zadeve (zlasti še obseg in težavnost odvetniške storitve) ocenjuje kot primerno,
- izdatke za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v pavšalnem znesku 20,00 EUR, ki jih je priznala na podlagi 70. člena ZPVPJN, skladno z Zakonom o odvetniški tarifi (tarifna številka 6002),
- 22 % davek na dodano vrednost v znesku 180,40 EUR, izračunan na podlagi tarifne številke 6007 Zakona o odvetniški tarifi glede na nagrado in izdatke za postopek pravnega varstva (na podlagi »Seznam[a] davčnih zavezancev – pravne osebe« v stisnjeni obliki, dostopnega na spletni strani Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, je namreč mogoče zaključiti, da je pooblaščena odvetniška pisarna, ki zastopa vlagatelja, na seznamu davčnih zavezancev vpisana kot davčni zavezanec),
skupaj torej 4.121,40 EUR.

Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ugotovila, da ostali zahtevani stroški v konkretnem primeru niso bili potrebni.

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 4.121,40 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 31. 3. 2014


Predsednica senata
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:
– Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana
– Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana
– ARBA PLUS, d. o. o., Špruha 19, 1236 Trzin
– Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran