Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-416/2013 Splošna bolnišnica Jesenice

    Številka: 018-416/2013-20
    Datum sprejema: 25. 3. 2014

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter Sonje Drozdek Šinko in Vide Kostanjevec kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nabava ultrazvočnega aparata za Splošno bolnišnico Jesenice«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Aleš Gospodarič, s.p., Poljska cesta 18, Spodnji Duplek (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Jesenice, Cesta maršala Tita 112, Jesenice (v nadaljevanju: naročnik), dne 25. 3. 2014

    odločila:

    1. Zahtevku za revizijo z dne 28. 11. 2013 se delno ugodi tako, da se razveljavijo naslednje tehnične zahteve iz Priloge 1 »TEHNIČNI OPIS ULTRAZVOČNEGA APARATA«:

    - da mora imeti ultrazvočni aparat sestavljeni (compound) ultrazvočni prikaz, tudi v kombinaciji z Barvnim Dopplerjem (nespremenjena kvaliteta 2D slike) (20. alineja 2. točke poglavja A v Prilogi 1 »TEHNIČNI OPIS ULTRAZVOČNEGA APARATA«),
    - da mora imeti ultrazvočni aparat stereoskopski 4D prikaz (22. alineja 2. točke poglavja A v Prilogi 1 »TEHNIČNI OPIS ULTRAZVOČNEGA APARATA«),
    - da mora imeti ultrazvočni aparat simultani (triplex) prikaz: 2D+PW+Barvni Doppler, 2D+CW+Barvni Doppler (23. alineja 2. točke poglavja A v Prilogi 1 »TEHNIČNI OPIS ULTRAZVOČNEGA APARATA«),
    - da mora imeti ultrazvočni aparat avtomatično optimizacijo 2D UZ slike, PW in CW Dopplerja (18. točka poglavja A v Prilogi 1 »TEHNIČNI OPIS ULTRAZVOČNEGA APARATA«),
    - da mora imeti ultrazvočni aparat linearno UZ sondo: 2,4 – 10 MHz (3. točka Poglavja B v Prilogi 1 »TEHNIČNI OPIS ULTRAZVOČNEGA APARATA«),
    - da mora imeti ultrazvočni aparat možnost nadgradnje s 3D/4D TEE UZ sondo: 3 – 8 MHz s sistemom za čiščenje, shranjevanje in testiranje (2. točka Poglavja D v Prilogi 1 »TEHNIČNI OPIS ULTRAZVOČNEGA APARATA«).

    V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

    2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 1.864,15 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne kot neutemeljena.

    Obrazložitev:

    Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, dne 11. 11. 2013 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN14278/2013.

    Vlagatelj je z vlogo z dne 28. 11. 2013 vložil zahtevek za revizijo, v katerem ugovarja zoper vsebino razpisne dokumentacije. V zahtevku za revizijo navaja, da ga je naročnik neupravičeno diskriminiral, in sicer zaradi nezakonito določenih tehničnih zahtev razpisne dokumentacije, ki so oblikovane tako, da jih lahko izpolni le ultrazvočni aparat Vivid E9 proizvajalca General Electric, ki ga lahko ponudi le ponudnik Sonar, d.o.o. Naročnik zahtev ni pripravil na podlagi funkcionalnosti, ki naj jih zagotavlja aparat, temveč gre za skupek ekskluzivnih postavk aparata Vivid E9, ki pa ne vplivajo na samo funkcionalnost in izvedbo diagnostičnih postopkov. Vlagatelj zatrjuje, da je funkcionalnost, ki jo aparat Vivid E9 doseže na določen način, mogoče doseči tudi na drugi način, naročnik pa tega ni dopustil. Zahteve naročnika niso neposredno povezane s funkcionalnostjo aparata in niso take narave, da bi predstavljale objektivno prednost ali da bi prispevale k boljšim rezultatom analiz. Če bi naročnik izhajal iz namena, za katerega kupuje aparat, bi moral specifikacije pripraviti na način, da bi bilo mogoče ponuditi več različnih ultrazvočnih aparatov. Vlagatelj ponuja ultrazvočni aparat iE33, ki diskriminatornih zahtev sicer ne izpolnjuje v celoti, vendar ta odstopanja ne vplivajo na funkcionalno delovanje aparata oz. na izvedbo diagnostičnih postopkov. Aparat iE33 je povsem ustrezen in ga uporabljajo številni kardiološki oddelki, med drugim ga uporablja tudi naročnik, pri čemer njegovi uporabniki niso nikoli izrazili mnenja, da z njim kakšne funkcionalnosti ne bi bilo mogoče izvesti. Po mnenju vlagatelja naročniku ni uspelo dokazati upravičenosti strokovnih zahtev, prav tako mu ni uspelo pojasniti, da specifikacije temeljijo na objektivnih potrebah. V nadaljevanju vlagatelj navaja posamezne zahteve, ki so po njegovem mnenju diskriminatorne:

    - Anatomski M-prikaz in ukrivljeni anatomski M-prikaz (Poglavje A, Točka 2. Tehničnih zahtev). Vlagatelj navaja, da ponujeni aparat v primeru neugodne lege srca omogoča prosto merjenje na 2D prikazu, skladno s strokovnimi priporočili. Omogoča tudi dinamično merjenje tovrstnih razdalj. S tem se izogne napakam, ki nastanejo zaradi bistvenega poslabšanja slike ob naklonu iz osnovne ultrazvočne osi. Izogne se tudi časovnim napakam, ki so posledica premikanja slikovno/časovne črte iz osnovne pozicije. Zato je način, ki ga nudi ponujeni aparat, diagnostično vsaj enakovreden zahtevanim načinom, ki so celo manj natančni.
    - Visoko občutljiv prikaz pretoka krvi, brez uporabe kontrastnih sredstev ali a Dopplerja (kot npr. B-flow) (Poglavje A, Točka 2. Tehničnih zahtev). Vlagatelj navaja, da prikaz pretoka krvi služi predvsem za pozicioniranje vzorčnega okna za zajem spektralnega dopplerskega signala, ki omogoča meritev dejanske hitrosti pretoka. To je omogočeno z visoko občutljivim prikazom krvi ali z Dopplersko in/ali kontrastno metodo. Zaradi visoke kvalitete omenjene metode drugi (dodatni) načini za doseganje relevantnih rezultatov niso potrebni. Ob predpostavki, da je zahtevana metoda tako superiorna, ni razloga, zakaj konkurenčni proizvajalec še vedno uporablja tudi dopplersko metodo za prikaz pretoka krvi, saj je zahtevana metoda na trgu že precej let.
    - Sestavljeni (compound) ultrazvočni prikaz, tudi v kombinaciji z Barvnim Dopplerjem (nespremenjena kvaliteta 2D slike) (Poglavje A, Točka 2. Tehničnih zahtev). Vlagatelj navaja, da ponujeni aparat v popolnosti izkorišča vse razpoložljive strojne in fizikalne danosti za dosego najkvalitetnejšega sestavljenega 2D prikaza. Ob vklopu dodatnega načina prikaza ponujeni aparat zaradi zagotavljanja najvišje kvalitete novega, aktualnega prikaza (Barvni Doppler) deloma omeji po novem sekundarni prikaz (2D). Nov način prikaza rabi za svoje delovanje nekaj strojnih in ultrazvočno fizikalnih (čas) resursov in te lahko pridobi le na račun obstoječega prikaza, ob predpostavki, da ta deluje na polno, da izkorišča vse danosti. Če pa vsi načini ne delujejo na polno, je prostor za nove načine prikaza in s tem nespremenjen npr. 2D compound. Nespremenjena kvaliteta 2D slike bi pomenila slabši primarni (Color Doppler) prikaz in vpliva na diagnostično izpovednost.
    - Stereoskopski 4D prikaz (Poglavje A, Točka 2. Tehničnih zahtev). Ponujeni aparat kot orodje za izboljšanje vtisa 3D prikaza nudi prikaz globinske dimenzije z barvnim kodiranjem, za kar niso potrebna očala.
    - Simultani (triplex) prikaz: 2D+PW+Barvni Doppler, 2D+CW+Barvni Doppler (Poglavje A, Točka 2. Tehničnih zahtev). Ponujeni aparat podpira simultani prikaz 2D+PW+Barvni Doppler tudi pri visokih hitrostih. Zaradi zagotavljanja najvišje kvalitete CW prikaza ponujeni aparat nudi dualni (Duplex) prikaz, ki omogoča prikaz majhnih pretokov, ki se zaradi kompromisa pri kvaliteti pri simultanem CW načinu izgubijo. Tu ne gre za zmogljivost strojne opreme, temveč za časovno mešanje različnih ultrazvočnih modalitet oz. ultrazvočnih signalov. Razlika s PW (Pulsed Wave) načinom je v kontinuiranem signalu. Za hkratno obdelovanje različnih stalnih signalov zmanjka časa za kvalitetno detektiranje vsega. To gre na račun kvalitete oziroma odsotnosti slišnosti za majhne signale, ki bi bili zanimivi za simultano sledenje. V izogib temu vlagatelj nudi hitre preklope med posameznimi načini in s tem ohranjanje kvalitete signala ob enostavnosti rokovanja.
    - Simultani prikaz v treh poljubno izbranih ravninah – tudi v kombinaciji z Barvnim Dopplerjem in barvnim tkivnim Dopplerjem (Poglavje A, Točka 4. Tehničnih zahtev). Vlagatelj je naročnika opozoril, da je za dosego relevantnih podatkov z barvnim tkivnim Dopplerjem potrebna frekvenca zajemanja približno 100 Hz, česar ne omogoča noben aparat na trgu, vendar naročnik svoje zahteve ni spremenil. Vlagatelj navaja, da ponujeni aparat nudi simultani prikaz v treh poljubno izbranih ravninah tudi v kombinaciji z barvnim Dopplerjem. Tehnološki naslednik barvnega tkivnega Dopplerja je tehnologija sledenja tkiva, ki ni smerno omejeno. Na poziv ASE/EAE o pooenotenju rezultatov je bil v industriji sprejet dogovor o globalnem longitudinalnem strainu, katerega vrednost je med proizvajalci primerljiva. To meritev, ki se izvaja na posnetkih v treh ravninah, vlagatelj omogoča.
    - Upravljanje z aparatom preko dotikalnega zaslona vsaj 10,4 palcev (Poglavje A, Točka 6. Tehničnih zahtev). Aparat, ki ga ponuja vlagatelj, ima upravljanje hkrati preko dveh dotikalnih zaslonov velikosti 8,4 palca, kar v ničemer ne zmanjšuje njegove funkcionalnosti. Skupna površina dotikalnih zaslonov je približno 30 % večja od zahtevanega zaslona. Površina dotikalnega zaslona ne more biti izločitveni kriterij, saj ni povezana s funkcionalnostjo ali kvaliteto opravljenega pregleda.
    - Vsaj štiri aktivna priključna mesta za UZ sonde ter dodatno za »slepo« CW sondo; od tega vsaj tri priključna mesta z brezpinskimi konektorji (za kvalitetnejši prenos podatkov med UZ sondo in UZ aparatom) (Poglavje A, Točka 7. Tehničnih zahtev). Vlagatelj navaja, da ponujeni aparat vsebuje tri enakovredna priključna mesta, ki so zasnovana z namenom kvalitetnega prenosa med sondo in UZ priključkom, kar omogoča priključitev vseh ponujenih sond. Vsebuje tudi posebno priključno mesto za »slepo« CV sondo. Zaradi tehnološke prednosti vlagatelj ponuja eno sondo manj, tako da je razmerje število sond / število priključnih mest enako kot v zahtevi.
    - Avtomatična optimizacija 2D UZ slike, PW in CW Dopplerja (Poglavje A, Točka 18. Tehničnih zahtev). Naročnik je to zahtevo opravičil z navedbo, da gre za koristen pripomoček, kar po mnenju vlagatelja ne more biti argument. Ponujeni aparat nudi avtomatično optimizacijo 2D UZ slike in PW Dopplerja. Pri kardioloških aplikacijah je poudarek glede želene velikosti in smeri CW Dopplerskega signala odvisna od področja zanimanja samega izvajalca, ni univerzalna in tako kakorkoli zahteva manualno korekcijo s strani izvajalca.
    - Vsaj trije z geslom zaščiteni nivoji uporabnikov (Poglavje A, Točka 25. Tehničnih zahtev). Vlagatelj poudarja, da ni nobenih standardov ali priporočil, ki bi narekovali način varovanja oz. zaščite podatkov o pacientih na ultrazvočnih napravah. Ponujeni aparat nudi več kot tri z geslom zaščitene dostope do različnih nivojev funkcionalnosti aparata. Navedena zahteva ni objektivno utemeljena in je namenjena izključno diskriminiranju ostalih ponudnikov, navaja vlagatelj, in dodaja, da zahteva ne predstavlja objektivne prednosti oz. kriterija ustreznosti naprave.
    - Linearna UZ sonda: 2,4 – 10 MHz (Poglavje B, Točka 3. Tehničnih zahtev). Vlagatelj navaja, da so navedeni frekvenčni podatki od sonde proizvajalca GE, vsak proizvajalec pa ima svoj tip sonde, ki jo optimira za delovanje na svojem aparatu, zaradi česar tudi prihaja do majhnih razlik v frekvenčnih območjih sond za isti namen. Philips ima za tovrstne aplikacije sondo frekvenčne širine 3 – 11 MHz, ki je namenjena pregledu najglobljih ven.
    - Linearna UZ sonda (z aktivno matriko ter vsaj 1000 kristalnimi elementi) za preglede perifernega ožilja: 4,5 – 15 MHz (Poglavje D, Točka 1. Tehničnih zahtev). Vlagatelj pojasnjuje, da imajo lahko ultrazvočne sonde od 1 do več tisoč kristalov. Koliko je teh kristalov, je odvisno od namena in oblike sonde. Philips uporablja matrične sonde z več tisoč kristali izključno za 3D oz. žive 3D (4D) aplikacije. Pri sondah, ki niso namenjene takšnim aplikacijam, ne uporablja aktivne matrike, čeprav jo ima razvito, saj ima rešeno fokusiranje na drugačne načine (akustične leče), ki v ničemer ne zaostajajo za aktivno matriko. Tovrstna kvazi matrika ne da boljših rezultatov. V nasprotnem primeru bi bile vse sonde z aktivno matriko. Vsak proizvajalec ima svoj tip sonde za določeno področje uporabe, ki jo optimira za delovanje na svojem aparatu, zaradi česar tudi prihaja do majhnih razlik v frekvenčnih območjih sond za isti namen. Zahtevana je visokofrekvenčna sonda za prikaz bližnjega območja in ponujena sonda sega do 15 MHz. Za globlja območja je zahtevana in že ponujena druga linearna sonda. Podatki, ki jih je v tehničnih zahtevah navedel naročnik, so podatki sonde proizvajalca GE.
    - 3D/4D TEE UZ sonda: 3 – 8 MHz s sistemom za čiščenje, shranjevanje in testiranje (Poglavje D, Točka 2. Tehničnih zahtev). Vlagatelj navaja, da na trgu le dva proizvajalca ponujata tovrstni sondi – Philips in GE. Podatki v specifikaciji so za sondo proizvajalca GE. Priporočila EHE (European Society of Echocardiography) govorijo o frekvenci 5 – 7 MHz. Širitev tega območja navzgor ali navzdol nima bistvenega pomena za boljšo ločljivost. Ta je odvisna predvsem od konstrukcije sonde, obdelave signalov itd., vsak proizvajalec pa ima svoj tip sonde za določeno področje uporabe, ki jo optimira za delovanje na svojem aparatu, zaradi česar tudi prihaja do majhnih razlik v frekvenčnih območjih sond za isti namen. Vlagatelj ponuja alternativno 3D/4D TEE UZ sondo 2 – 7 MHz s sistemom za čiščenje, shranjevanje in testiranje.

    Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev predmetnega javnega naročila oz. razpisne dokumentacije v izpodbijanih delih, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

    Naročnik je dne 10. 12. 2013 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik zavrača vlagateljeve navedbe o diskriminatornosti tehničnih zahtev in navaja, da je tehnično dokumentacijo pripravil glede na lastne potrebe in glede na specifikacije različnih proizvajalcev. Naročnik v nadaljevanju odgovarja na posamezne navedbe glede tehničnih specifikacij:

    - Anatomski M-prikaz. Večina proizvajalcev uporablja anatomski M-prikaz za oceno funkcije levega prekata srca. Pri ultrazvočnih aparatih novejše generacije kvaliteta anatomskega M-prikaza bistveno ne odstopa od kvalitete klasičnega M-prikaza. Nekateri proizvajalci uporabljajo tudi do 3 AMM linije sočasno. V nekaterih primerih zadoščajo direktne meritve iz 2D UZ slike, vendar je za določene aplikacije omenjena metoda še vedno nepogrešljiva (ocena funkcije levega prekata po Teicholzu, ocena desinhronije krčenja levega prekata, ocena spremembe velikosti Vene Cave). Naročnik meni, da je anatomski M-prikaz za natančno in zanesljivo UZ diagnostiko še vedno nujen del kvalitetnega ultrazvočnega pregleda srca.
    - B-flow. Trditev, da prikaz pretoka krvi služi predvsem za pozicioniranje vzorčnega okna za zajem spektralnega dopplerskega signala, ne drži, zatrjuje naročnik. Naročnik poudarja, da bo aparat namenjen predvsem delu v laboratoriju za neinvazivno srčno – žilno diagnostiko. Namen uporabe prikaza pretoka brez uporabe barvnega Dopplerja ali kontrastnih sredstev je predvsem v boljšem prikazu dinamike krvnega pretoka pri oceni plakov v karotidnih arterijah, kakor tudi pri oceni manjših kolateralnih žil, kjer je ocena s klasičnim barvnim Dopplerjem bistveno težja predvsem zaradi prelivanja barv čez stene žil. Uporaba kontrastnih sredstev pa predstavlja določeno tveganje za pacienta. Omenjeni prikaz ne izključuje uporabe barvnega Dopplerja v ultrazvočni diagnostiki, vendar je zaradi številnih prednosti komplementarna metoda pri preiskavah ožilja.
    - Sestavljeni (compound) ultrazvočni prikaz, tudi v kombinaciji z barvnim Dopplerjem (nespremenjena kvaliteta 2D-slike). Naročnik navaja, da je vlagatelj v svoji razlagi opisal princip delovanja kombinacije 2D ultrazvočne slike in barvnega Dopplerja za aparat Philips IE 33. Naročnik potrebuje ultrazvočni diagnostični aparat, ki omogoča vrhunski prikaz z barvnim Dopplerjem ob nespremenjeni kvaliteti 2D ultrazvočne slike. Opisana kombinacija je pomembna oziroma ima prednosti pri posegih, kjer je potrebna visoka kvaliteta obeh prikazov hkrati (žilni pristopi, punkcije...). Naročnik bo del sredstev pridobil iz evropskega projekta E-cardio net, katerega pomemben del je posvečen Alarmnemu območju na mednarodnem področju med Italijo in Slovenijo. Alarmno območje je namenjeno prepoznavanju in zdravljenju bolnikov z akutnim miokardnim infarktom in zapleti, ki jih le ta prinaša, npr. vstavljanje centralnih venskih katetrov, začasnih srčnih spodbujevalnikov, punkcij telesnih tekočin itd.
    - Stereoskopski 3D prikaz ni namenjen le za uporabo v invazivni kardiologiji ter srčni kirurgiji. Predvsem je namenjen zdravniku za lažje diagnosticiranje anomalij ter lažjo orientacijo v prostoru. Stereoskopski prikaz so pričeli uporabljati tudi drugi proizvajalci ultrazvočnih diagnostičnih aparatov (npr. Samsung Medison). Vlagatelj negira opisano metodo kot nesmiselno, medtem ko ravno proizvajalec Philips izdeluje vrhunske 3D zaslone za stereoskopski prikaz. Naročnik tudi navaja, da ima vse več bolnišnic v Sloveniji katetrske laboratorije. Srednjeročni cilj naročnika je postavitev katetrskega laboratorija in zaposlitev srčno-žilnega kirurga.
    - Simultani (triplex) prikaz: 2D+PW+Barvni Doppler, 2D+CW+Barvni Doppler. Vlagatelj je v svoji razlagi naštel tehnične omejitve ponujanega aparata Philips iE33. Simultani (triplex) prikaz 2D+CW+Barvni Doppler je zelo uporabna metoda, še posebej pri pacientih z aortno stenozo, kjer je še posebej pomembno vzorčiti signal iz najbolj turbolentnega pretoka, da je maksimalna hitrost pravilno izmerjena. Prav tako je opisan prikaz zelo uporaben pri pacientih s trikuspidalno regurgitacijo, kjer je curek, kjer je potrebno izmeriti pretok, zelo tanek in/ali šibak. Vlagatelj navaja, da je aparat iE33 enakovreden, saj ponuja hitre preklope med posameznimi načini. Poenostavljeno to pomeni, da je za vlagatelja enako, ali pri avtu brisalci delajo samodejno na podlagi elektronskih senzorjev, ki zaznavajo numerično količino dežja, ali pa to prilagaja in prižiga naročnik preko mehanike, glede na njegove trenutne subjektivne ocene o količini dežja na vetrobranskem steklu.
    - Simultani prikaz v treh poljubno izbranih ravninah – tudi v kombinaciji z barvnim tkivnim Dopplerjem. Naročnik navaja, da je uporaba Barvnega tkivnega Dopplerja obvezen del ultrazvočne preiskave srca. Enako metodo uporablja tudi proizvajalec Philips na aparatu iE33, vendar le v 2D prikazu. Z razvojem strojne in programske opreme ter ultrazvočnih sond, kot npr. 3D/4D v kardiologiji, se je ta tehnika preiskave prenesla tudi na področje 3D/4D. Vlagatelj ponuja simultani prikaz v treh poljubno izbranih ravninah – tudi v kombinaciji z Barvnim Dopplerjem, kar pa je popolnoma drugačen prikaz: z Barvnim Dopplerjem opazujemo pretok krvi, z Barvnim tkivnim Dopplerjem pa hitrost gibanja srčne stene. Naročnik potrebuje ultrazvočni aparat, ki nudi simultani prikaz v treh ravninah z Barvnim tkivnim Dopplerjem, kar posledično omogoča evaluacijo vseh 17 segmentov srca iz istega srčnega cikla. Zaradi visoke slikovne dinamike (več kot 100 Hz), je opisana metoda zelo uporabna pri StressEcho preiskavah. Argument, da je tehnološki naslednik Barvnega tkivnega Dopplerja tehnologija sledenja tkiva, ne drži. Res je, da je tehnologija sledenja tkiva neodvisna od kota insonacije, vendar pa je omejitev relativno nizka slikovna dinamika (40 – 80 Hz), nad 90 Hz pa je interpretacija rezultatov vprašljiva zaradi slabe lateralne resolucije. Opisani metodi pri oceni sistolne funkcije ne izključujeta ena druge, temveč se dopolnjujeta; sta komplementarni.
    - Upravljanje z aparatom preko dotikalnega zaslona — vsaj 10,4 palcev. Naročnik navaja, da enostavnost rokovanja preko enega interaktivnega dotikalnega zaslona ni primerljiva z obvladovanjem dveh dotikalnih zaslonov, medtem ko se mora preiskovalec posvetiti pacientu in ultrazvočni sliki na osnovnem zaslonu. Razlika je v ergonomski vrednosti. Proizvajalec Philips je v svoja najnovejša vrhunska ultrazvočna aparata Epiq7 in Epiq5 zaradi enostavnejšega in preglednejšega rokovanja, kar izhaja iz ergonomske uporabnosti aparata, vgradil en interaktivni dotikalni zaslon.
    - Vsaj štiri priključna mesta za UZ sonde. Praktično vsi svetovni proizvajalci ultrazvočnih diagnostičnih aparatov nudijo na svojih vrhunskih modelih po štiri aktivna priključna mesta, zatrjuje naročnik. Tovrstni aparati se uporabljajo za vrsto različnih preiskav, zaradi česar imajo tudi možnost priklopa več ultrazvočnih sond. Velikokrat se ultrazvočne sonde nabavljajo naknadno; odvisno od potreb oddelka oz. bolnišnice. Najvarneje za ultrazvočno sondo je, da je varno odložena na aparatu in je ni potrebno po vsakem ultrazvočnem pregledu odklapljati in shranjevati. Naročnik navaja, da proizvajalec Philips pri svojih najnovejših in najzmogljivejših modelih Epiq7 in Epiq5 omogoča priklop štirih ultrazvočnih sond hkrati.
    - Avtomatična optimizacija 2D UZ slike, PW in CW Dopplerja. Avtomatična optimizacija CW Dopplerja je nujen pripomoček sploh v urgentnih primerih, ko je potrebno hitro ovrednotiti pretok skozi aorto, mitralno ali pa trikuspidalno regurgitacijo, navaja naročnik. Preiskovalcu ni potrebno spreminjati bazne linije spektra ter nastavljati pravilne frekvence vzorčenja (PRF). Prav tako je opisan parameter nujen pri pregledih s transezofagealno ultrazvočno sondo, ko ima operater opravka predvsem s pacientom ter z rokovanjem transezofagealne ultrazvočne sonde.
    - Vsaj trije z geslom zaščiteni nivoji uporabnikov. Naročnik navaja, da ima do ultrazvočnih aparatov na oddelkih in v ambulantah dostop veliko ljudi. Dostop do podatkov je enostaven, kar je v nasprotju z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Ravno tako je potrebno preprečiti namerne ali nenamerne izbrise preiskav pacientov.
    - Linearna UZ sonda 2,4 – 10 MHz. Frekvenčni razpon ultrazvočne sonde proizvajalca Philips je 3 – 11 MHz, kar odstopa v spodnjem in zgornjem delu frekvenčnega območja, to pa pomeni manjšo globino preiskovanja. Naročnik navaja, da potrebuje linearno ultrazvočno sondo ne le za preglede perifernega ožilja, temveč tudi za preglede abdomna (pankreasa, ledvic, stene želodca...).
    - Linearna UZ sonda (z aktivno matriko ter vsaj 1000 kristalnimi elementi). Pojasnilo vlagatelja, da je fokusiranje ultrazvočnega snopa z akustičnimi lečami enakovredno fokusiranju ultrazvočnega snopa s pomočjo elektronskega krmiljenja elementov aktivne matrike v ultrazvočni sondi, je neresnično, zatrjuje naročnik. Sam proizvajalec Philips na vseh ultrazvočnih sondah z aktivno matriko uporablja ravno ta sistem fokusiranja 2D ultrazvočnega snopa. Klasične ultrazvočne sonde z akustično lečo imajo fizikalno pogojen le en fokus.
    - 3D/4D TEE UZ sonda: 3 – 8 MHz. Fizikalno dejstvo je, da je predpogoj za boljšo ločljivost ultrazvočne slike višja frekvenca ultrazvočne sonde, zatrjuje naročnik.

    Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 13. 12. 2013 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

    Vlagatelj se je z vlogo z dne 17. 12. 2013 opredelil do trditev naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi vlagatelj vztraja pri trditvi, da lahko zahtevane specifikacije izpolni le en ponudnik z aparatom proizvajalca General Electric in da naročnik ni upravičil tehničnih specifikacij oz. njihove objektivnosti. Vlagatelj vztraja, da je funkcionalnost, ki jo aparat Vivid E9 doseže na določen način, mogoče doseči tudi na drug način, pri čemer je funkcionalnost, ki naj bi bila cilj naročnika, dosežena ali celo presežena, naročnik pa alternativnega načina izpolnitve ne dopusti ponuditi. Poleg tega zahteve naročnika s samo funkcionalnostjo oz. namenom aparata nimajo neposredne povezave (npr. ena ali dve sondi, en ali dva ekrana). Zahteve naročnika posledično niso take narave in pomena, da bi predstavljale bistveno in objektivno prednost in dejansko prispevale k boljšim rezultatom analiz ali pogojem dela oz. pomenile mejo med ustrezno in neustrezno napravo. V nadaljevanju vlagatelj odgovarja na trditve naročnika glede posameznih tehničnih zahtev:

    - Anatomski M-Mode se uporablja že vrsto let tudi pri Philipsovih aparatih, vendar v nižjih razredih. Pravilno lego srca se lahko v veliki meri korigira z natančnejšim pozicioniranjem sonde, posledično pa se izognemo potrebi po umetni korekciji, ki vnese v M-Mode prikaz, poleg slabše slike, tudi časovno napako. Zato imajo vrhunski mojstri zelo malo oziroma nimajo potrebe po anatomski korekciji.
    - Zahtevo naročnika »Visoko občutljiv prikaz pretoka krvi, brez uporabe kontrastnih sredstev ali Dopplerja (kot npr. B-Flow)« vlagatelj funkcionalno in diagnostično enakovredno zadovolji z visoko občutljivim barvnim Dopplerjem.
    - Naročnik tehnično zahtevo »Sestavljeni (compound) ultrazvočni prikaz, tudi v kombinaciji z Barvnim Dopplerjem (nespremenjena kvaliteta 2D slike)« utemeljuje z izvorom sredstev, pri čemer vlagatelju ni jasno, zakaj. Naročnik se ne sklicuje na kakšne posebne zahteve projekta E-cardio, ki bi sporno zahtevo opravičeval. Vlagatelj zatrjuje, da vse posege, ki se bodo z aparatom izvajali in jih naročnik našteva, njegov aparat iE33 z njemu lastnimi tehničnimi rešitvami omogoča, in to na višjem nivoju.
    - Z vidika zahteve po stereoskopskem 4D prikazu vlagatelj vztraja, da je aparat iE33 enakovreden ali boljši. Podjetje Philips z vrhunsko tehnologijo razpolaga, a je pri aparatu ni implementiralo, kar potrjuje navedbe, da je določeno funkcionalnost mogoče doseči na več načinov.
    - V zvezi s simultanim (triplex) prikazom vlagatelj poudarja, da je ročen prikaz v nekaterih situacijah celo bolj primeren, saj pri simultanem delovanju aparat izvaja več funkcij hkrati in pri tem, zaradi limitiranih sposobnosti, okrni kvaliteto vsake. Tako želeni podatki niso vidni. Zaradi zagotavljanja najvišje kvalitete CW prikaza ponujeni aparat nudi dualni (Duplex) prikaz, ki omogoča prikaz majhnih pretokov, ki se zaradi kompromisa pri kvaliteti pri simultanem CW načinu izgubijo.
    - Tudi glede simultanega prikaza v treh poljubno izbranih ravninah v kombinaciji z Barvnim Dopplerjem in Barvnim tkivnim Dopplerjem vlagatelj poudarja, da je aparat iE33 enakovreden ali boljši ter z njemu lastnimi tehničnimi rešitvami omogoča in to na višjem nivoju.
    - Aparat iE33 ima dva dotikalna zaslona neposredno enega ob drugem, tako da ni nobene funkcionalne razlike v primerjavi z enim. Zahteva po enem dotikalnem zaslonu nikakor ni take narave, da bi lahko predstavljala izločitveni kriterij.
    - Glede zahteve za štiri aktivna priključna mesta za UZ sonde vlagatelj navaja, da tudi aparat GE ne nudi štirih enakovrednih (enakih) priključkov za slikovne sonde. Trije so enaki, četrti pa drugačen in ne omogoča priključitve enakih sond. Število priključnih mest tudi ni pogojeno z nivojem ali letnico aparata, v preteklosti so imeli aparati srednjega razreda proizvajalca Philips štiri ali celo pet enakovrednih priključkov za sonde.
    - V zvezi z zahtevo za avtomatično optimizacijo 2D UZ slike, PW in CW Dopplerja vlagatelj navaja, da je pri kardioloških aplikacijah poudarek glede želene velikost in smeri CW Dopplerskega signala odvisna od področja zanimanja samega izvajalca in ni univerzalna. Včasih je pomemben signal in ga je potrebno meriti pod, včasih nad ničelno črto, kar je mogoče izbrati le ročno.
    - Argumentacija naročnika glede zaščite dostopa po mnenju vlagatelja ne zdrži kritične presoje, saj so potem vsi ultrazvočni aparati (razen nekaterih GE modelov) neprimerni za uporabo, ker so v nasprotju z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
    - Tudi glede linearne UZ sonde 2,4 – 10 MHz vlagatelj vztraja, da je aparat iE33 enakovreden ali boljši ter z njemu lastnimi tehničnimi rešitvami omogoča zahtevano funkcionalnost, in to na višjem nivoju.
    - V zvezi z zahtevo za linearno UZ sondo z aktivno matriko ter vsaj 1000 kristalnimi elementi za preglede perifernega ožilja 4,5 – 15 MHz vlagatelj navaja, da je zahtevana 2D sonda. Aktivna matrika je pri Philipsu potrebna za 3D/4D delovanje in implementirana v 3D/4D sondah. Philips na vseh sondah z aktivno matriko, torej 3D/4D sondah, uporablja elektronsko fokusiranje ultrazvočnega snopa, saj se ta snop pri 3D/4D sondah premika v dveh ravninah. Pri 2D sondah je snop zmeraj v eni ravnini in takšen način ni potreben. Kot izhaja iz naročnikove priloge št. 5, je za dobro ultrazvočno sliko pomembno še marsikaj drugega.
    - Glede frekvence 3D/4D TEE UZ sonde 3 – 8 MHz vlagatelj navaja, da na boljšo ločljivost ultrazvočne slike vpliva še mnogo več parametrov kot le frekvenca, zato argumentacija naročnika ne zdrži.

    Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je v predmetnem revizijskem postopku za ugotovitev oziroma presojo nekaterih dejstev v postopku oddaje predmetnega javnega naročanja nujno potrebna odreditev strokovnega dela in izdelava strokovnega mnenja (pridobitev strokovnega mnenja pa je v zahtevku za revizijo predlagal tudi vlagatelj), je dne 10. 1. 2014 na podlagi prvega in drugega odstavka 36. člena ZPVPJN izdala sklep o pridobitvi strokovnega mnenja ter za njegovo izdelavo določila asist. dr. Katjo Ažman Juvan, dr. med., specialistko kardiologije in interne medicine (v nadaljnjem besedilu: strokovnjakinja). Vlagatelj je z dopisom z dne 15. 1. 2014 Državni revizijski komisiji posredoval potrdilo o vplačilu predujma za izdelavo strokovnega mnenja, hkrati pa je predlagal tudi izločitev strokovnjakinje.

    Strokovno mnenje je Državna revizijska komisija prejela dne 4. 2. 2014 in ga z dopisom z dne 5. 2. 2014 posredovala naročniku in vlagatelju. Naročnik se je do strokovnega mnenja opredelil z dopisom z dne 7. 2. 2014, vlagatelj pa z dopisom z dne 10. 2. 2014. Na podlagi vlagateljevih pripomb je Državna revizijska komisija strokovnjakinjo prosila za dodatna pojasnila, ki jih je prejela dne 25. 2. 2014 in jih istega dne posredovala vlagatelju in naročniku. Vlagatelj se je do dodatnih pojasnil opredelil z vlogo z dne 3. 3. 3014.

    Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter po preučitvi pridobljenega strokovnega mnenja, dodatnih pojasnil in pripomb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali so tehnične zahteve, ki jih je naročnik zapisal v poglavju »Tehnični opis ultrazvočnega aparata«, določene v skladu s pravili Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2). Izhodišče za določanje tehničnih specifikacij predstavlja 37. člen ZJN-2, ki določa, da mora naročnik tehnične specifikacije navesti v dokumentaciji javnega naročila. V skladu z drugim odstavkom 37. člena ZJN-2 morajo tehnične specifikacije omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom. Tehnične specifikacije morajo biti oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika tako, da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki. Iz navedene določbe izhaja, da je naročnik pri oblikovanju tehničnih specifikacij načeloma samostojen, kar pomeni, da tehnične zahteve določi ob upoštevanju lastnih potreb in pričakovanj glede na predmet javnega naročila. Pravila javnega naročanja ga pri tem zavezujejo le, da tehnične zahteve določi na način, ki zagotavlja konkurenco med ponudniki in njihovo enakopravno obravnavo (7. in 9. člen ZJN-2), hkrati pa mora zahteve določiti v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom predmeta naročila (10. člen ZJN-2).

    Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (prim. npr. sklepe št. 018-425/2011, 018-164/2013, 018-205/2013, 018-412/2013 itd.), zahteva po enakopravni obravnavi ne pomeni, da mora naročnik vsem potencialnim ponudnikom omogočiti dejansko enak položaj v postopku oddaje javnega naročila. Nasprotno, pravo praviloma ne sme neposredno vplivati na razmerja na trgu z ukrepi, ki bi povzročala ekonomsko ali dejansko enakost gospodarskih subjektov. Zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih in tudi naravnih danosti je dejanski položaj ponudnikov in njihovih ponudb različen. Prednosti, ki jih te dajejo, je dovoljeno in pogosto celo gospodarno upoštevati. Zato zgolj dejstvo, da naročnik z določeno zahtevo razlikuje ponudnike, še ne pomeni, da bi bila takšna zahteva že sama po sebi diskriminatorna. V naravi vsake zahteve je, da naročnik z njo ponudnike razvršča na tiste, ki zahtevo izpolnjujejo in je zato njihovo ponudbo mogoče obravnavati kot primerno, ter tiste, ki te zahteve ne izpolnjujejo in zato ne morejo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Takšno razlikovanje oziroma izločanje ponudnikov pa mora biti objektivno opravičljivo, saj ni dopustno razlikovanje ponudnikov glede na kriterije, ki niso objektivno opravičljivi in bi lahko pomenili zlasti krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo. Na podlagi takšnih kriterijev bi bil lahko posamezen ponudnik postavljen bodisi v bistveno slabši položaj bodisi v bistveno boljši položaj, ne da bi za to obstajali objektivno utemeljeni razlogi.

    Navedeno pomeni, da lahko naročnik v razpisni dokumentaciji določi tudi takšne tehnične zahteve, ki jih lahko izpolni le en ponudnik, oz. takšne zahteve, ki jih ostali ponudniki ne morejo izpolniti. Vendar pa mora imeti za tako omejevanje konkurence objektivno utemeljene razloge. Z drugimi besedami: naročnik mora v takem primeru izkazati, da ima objektivne in strokovno utemeljene razloge, da v zvezi s predmetom naročila zahteva točno določene tehnične specifikacije in da funkcionalnosti, ki jo pričakuje v okviru posamezne zahteve, ni mogoče doseči na drugačne tehnične načine.

    Glede na navedeno in ob upoštevanju revizijskih navedb je morala Državna revizijska komisija v predmetnem postopku pravnega varstva najprej ugotoviti, ali je naročnik tehnične zahteve za ultrazvočni aparat določil tako, da jih lahko izpolni le določen ponudnik, oz. ali na relevantnem trgu obstaja več ponudnikov z različnimi aparati, ki lahko izpolnijo naročnikove tehnične zahteve. Zatem pa je morala tudi ugotoviti, ali je mogoče funkcionalnosti, ki jih naročnik pričakuje v okviru posameznih (v zahtevku za revizijo izpostavljenih) tehničnih zahtev, doseči tudi na drugačne, a tehnično oz. strokovno enakovredne načine.

    Ker je za presojo vprašanj, ki so omenjena v prejšnjem odstavku, potrebno specifično strokovno znanje, je Državna revizijska komisija na podlagi prvega odstavka 36. člena ZPVPJN s sklepom št. 018-416/2013-4 z dne 10. 1. 2014 sklenila, da bo v postopku pravnega varstva pridobila strokovno mnenje. Z istim sklepom je Državna revizijska komisija določila, da bo strokovno mnenje izdelala asist. dr. Katja Ažman Juvan, dr. med., specialistka kardiologije in interne medicine. Vlagatelj je v vlogi z dne 15. 1. 2014, s katero je Državni revizijski komisiji posredoval potrdilo o vplačilu predujma za izdelavo strokovnega mnenja, predlagal izločitev strokovnjakinje oz. določitev novega strokovnjaka. Kot razloga za izločitev strokovnjakinje je vlagatelj navedel, da strokovnjakinje ni na seznamu sodnih izvedencev in da je zaposlena v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, in sicer na Kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja, kjer uporabljajo izključno ultrazvočne aparate proizvajalca General Electric, kar naj bi vzbujalo dvom v njeno nepristranskost.

    V zvezi z očitkom, da strokovnjakinje ni na seznamu sodnih izvedencev, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da ZPVPJN ne določa, da bi se lahko strokovnjaki oz. izvedenci imenovali le s spiska sodnih izvedencev. Državna revizijska komisija zato ni vezana na spisek sodnih izvedencev in lahko za strokovnjaka imenuje vsako osebo, za katero glede na njene strokovne reference meni, da je primerna za izdelavo strokovnega mnenja. Pri tem upošteva specifična znanja, s katerimi mora glede na naravo vprašanj razpolagati strokovnjak. Tudi drugi odstavek 245. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe; v nadaljevanju: ZPP), na katerega se sklicuje vlagatelj, Državni revizijski komisiji ne nalaga, da izvedenca imenuje s seznama sodnih izvedencev. Ne da bi se Državna revizijska komisija opredeljevala do vprašanja, ali je določbo drugega odstavka 245. člena ZPP sploh možno smiselno uporabiti v revizijskem postopku pri imenovanju strokovnjaka, je treba ugotoviti, da je v skladu z njo seznam sodnih izvedencev le pripomoček oz. sredstvo, ki sodišču olajšuje iskanje izvedencev, pri čemer pa sodišče nanj ni vezano in lahko za izvedenca postavi tudi koga, ki ni na seznamu.

    V zvezi z očitkom, da so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti strokovnjakinje, pa Državna revizijska komisija pojasnjuje, da lahko Državna revizijska komisija v skladu s 34. členom ZPVPJN v okviru revizijskega postopka pridobi strokovno ali izvedensko mnenje. V prvem odstavku 36. člena ZPVPJN je določeno, da lahko Državna revizijska komisija v določenih primerih odredi pridobitev strokovnega mnenja ali vključi neodvisne strokovnjake ali izvedence v revizijski postopek. Na podlagi navedenih določb je mogoče sklepati, da ZPVPJN loči med strokovnjaki in izvedenci, vendar posebne določbe, ki bi določala, kaj je med njima (vsebinska) razlika, ne vsebuje. ZPVPJN ne določa izločitvenih in/ali odklonitvenih razlogov, ki bi veljali za strokovnjake ali izvedence, temveč določa takšne razloge za predsednika, člane in uslužbence Državne revizijske komisije (prvi, drugi in tretji odstavek 66. člena ZPVPJN), pri čemer v prvem odstavku 66. člena ZPVPJN zanje odkazuje tudi na upoštevanje izločitvenih razlogov po ZPP. Na podlagi odstavka 66. člena ZPVPJN bi bilo sicer mogoče sklepati, da ZPVPJN odkazuje le na točke 1 do 5 iz 70. člena ZPP, ki določajo izločitvene razloge, vendar je kljub temu mogoče sklepati, da vsebinsko odkazuje na 70. člen ZPP v celoti in torej tudi na 6. točko 70. člena ZPP, ki določa (edini) odklonitveni razlog. Če bi pri razlagi določb ZPVPJN uporabili analogijo, da je mogoče izločiti tudi strokovnjake, ki jih določi Državna revizijska komisija, da bi pridobila strokovno mnenje po 34. členu ZPVPJN (oziroma prvem odstavku 36. člena ZPVPJN), in da bi tudi zanje veljali izločitveni razlogi, ki jih določajo prvi, drugi in tretji odstavek 66. člena ZPVPJN, razlogi, ki jih navaja vlagatelj v predlogu za zamenjavo strokovnjakinje, izločitve ne utemeljujejo.

    Vlagatelj v vlogi z dne 15. 1. 2014, v kateri je predlagal zamenjavo strokovnjaka, ni navedel nobenega izmed izključitvenih razlogov iz 1. do 5. točke 70. člena ZPP, temveč je zatrjeval odklonitveni razlog, saj naj bi bila po njegovem mnenju strokovnjakinja pristranska, ker pri svojem delu uporablja le aparate Vivid E9, medtem ko naj aparatov proizvajalca Philips ne bi uporabljala in naj jih zato tudi ne bi poznala. Navedena trditev ne drži. Kot je na zahtevo Državne revizijske komisije pojasnila strokovnjakinja, na Kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja dejansko uporabljajo le ultrazvočne aparate proizvajalca General Electric, vendar pa ima strokovnjakinja praktične izkušnje tudi s Philipsovimi aparati, in sicer predvsem iz daljših izobraževanj v tujini (bolnišnica Cattinara, Trst, in St. George's Hospital, London). Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da strokovnjakinja nedvomno pozna oba proizvajalca in da s tega vidika ni mogoče govoriti o dvomu v njeno nepristranskost. Ker je strokovnjakinja specialistka kardiologije in interne medicine z dolgoletnimi izkušnjami in ker je pri svojem delu uporabljala aparate obeh proizvajalcev, Državna revizijska komisija ocenjuje, da vsekakor razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem za izdelavo strokovnega mnenja in da razlogi za dvom v njeno nepristranskost ne obstajajo. Državna revizijska komisija je zato zavrnila vlagateljev predlog za postavitev novega strokovnjaka, od strokovnjakinje pa je pridobila strokovno mnenje, ki (tudi ob upoštevanju pripomb, ki jih je podal vlagatelj in do katerih se bo Državna revizijska komisija opredelila v nadaljevanju obrazložitve) predstavlja ustrezno podlago za sprejem odločitve o predmetnem zahtevku za revizijo.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej navaja, da so tehnične zahteve v razpisni dokumentaciji oblikovane tako, da jih lahko izpolni le ultrazvočni aparat Vivid E9 proizvajalca General Electric. V zvezi s temi navedbami je Državna revizijska komisija strokovnjakinji najprej postavila vprašanje, ali je skupek tehničnih zahtev, ki jih je naročnik določil v Prilogi 1 »TEHNIČNI OPIS ULTRAZVOČNEGA APARATA«, takšne narave, da jih lahko izpolni le en ponudnik z določenim ultrazvočnim aparatom, oz. ali na relevantnem trgu obstaja več ponudnikov z različnimi aparati, ki lahko izpolnijo tehnične zahteve, kot jih je določil naročnik. Kot uvodoma pojasnjuje strokovnjakinja, je med tehničnimi zahtevami tudi možnost priklopa tridimenzionalne transezofagealne sonde, ki jo imata v svoji ponudbi trenutno le dva proizvajalca ultrazvočnih aparatov, in sicer General Electric in Philips. Pri proizvajalcu General Electric je to možno pri aparatu Vivid E9, pri proizvajalcu Philips pa pri aparatu iE33, poleg tega pa še pri novem modelu Epiq 7. Vsi našteti aparati po mnenju strokovnjakinje sodijo v svetovni vrh, se pa med seboj razlikujejo po nekaterih tehničnih značilnostih, ki so lahko za posameznega uporabnika bolj ali manj pomembne. Kot pojasnjuje strokovnjakinja, skupek tehničnih zahtev, kot so navedene v Prilogi 1 »TEHNIČNI OPIS ULTRAZVOČNEGA APARATA«, v celoti izpolnjuje le aparat Vivid E9 proizvajalca General Electric, medtem ko se mu med Philipsovimi aparati bolj kot model iE33 približa nov aparat Epiq 7.

    Iz strokovnega mnenja je torej razvidno, da je naročnik posamezne tehnične specifikacije oblikoval tako, da jih lahko izpolni le omejeno število ponudnikov, skupek vseh tehničnih zahtev pa je tak, da jih lahko izpolni le proizvajalec General Electric z aparatom Vivid E9. Glede na navedeno ugotovitev je morala Državna revizijska komisija v nadaljevanju odgovoriti na vprašanje, ali je imel naročnik za posamezne tehnične zahteve, s katerimi zasleduje določene pričakovane funkcionalnosti, objektivne in strokovno utemeljene razloge. Kot je bilo namreč že zapisano, lahko naročnik v razpisni dokumentaciji določi tudi takšne tehnične zahteve, ki jih lahko izpolni le en sam ponudnik, oz. takšne zahteve, ki jih ne more izpolniti nihče drug, če ima za to objektivno utemeljene razloge. V tem primeru mora izkazati, da obstajajo objektivni in strokovno utemeljeni razlogi za določitev specifičnih tehničnih zahtev in da funkcionalnosti, ki jih naročnik pričakuje v okviru posamezne zahteve, ni mogoče doseči na drugačne, a enakovredne načine. Ob tem je treba glede na naročnikove navedbe iz vloge z dne 7. 2. 2014, s katero se je naročnik opredelil do strokovnega mnenja, in sicer da naj bi iz strokovnega mnenja izhajala neustreznost aparata, ki ga ponuja vlagatelj, opozoriti, da predmet postopka pravnega varstva ni primernost oz. popolnost vlagateljeve ponudbe, pač pa zakonitost naročnikovih tehničnih zahtev, kot so določene v Prilogi 1 »TEHNIČNI OPIS ULTRAZVOČNEGA APARATA«. V nadaljevanju bo zato Državna revizijska komisija na podlagi preučitve strokovnega mnenja in pripomb nanj presojala, ali je naročnik izkazal, da ima za vsako izmed posameznih tehničnih zahtev, ki jih v zahtevku za revizijo kot sporne izpostavlja vlagatelj, strokovne in objektivno utemeljene razloge oz. ali je mogoče posamezne pričakovane funkcionalnosti doseči tudi na drugačne načine.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot sporno najprej navaja zahtevo, ki jo je naročnik določil v 2. točki poglavja A v Prilogi 1 »TEHNIČNI OPIS ULTRAZVOČNEGA APARATA«, kjer je med drugim zahteval, da mora imeti ultrazvočni aparat anatomski M-prikaz in ukrivljeni anatomski M-prikaz.

    Na vprašanje, ali ima naročnik objektivne in strokovno utemeljene razloge, da zahteva anatomski M-prikaz in ukrivljeni anatomski M-prikaz ter ali je mogoče funkcionalnost, ki jo naročnik pričakuje v okviru te zahteve, doseči tudi na druge, enakovredne načine, in sicer tako, kot to zatrjuje vlagatelj v zahtevku za revizijo, je strokovnjakinja pojasnila, da M-prikaz omogoča bistveno boljšo časovno in prostorsko ločljivost kot 2D prikaz, kar omogoča natančnejši prikaz gibanja tankih ali hitro premikajočih struktur in natančnejšo meritev struktur ali srčnih votlin. Še vedno je sestavni del večine rutinskih ehokardiografskih preiskav. Kadar kot med ultrazvočnim snopom in strukturo, ki nas zanima, ni pravokoten, prihaja do popačenja strukture na M-prikazu in napak pri meritvah. V kolikor kota z natančnejšim pozicioniranjem sonde ne moremo optimizirati (kar ni tako redko kot navaja vlagatelj) ali pa nas zanima M-prikaz struktur, ki jih lahko prikažemo le iz projekcije, ki že v osnovi onemogoča pravokotnost vpadnega kota ultrazvočnega snopa, si, kot navaja vlagatelj, lahko pomagamo z meritvami iz 2D prikaza. Le-ta ima slabšo časovno in prostorsko ločljivost, a pogosto zadošča za korektno izvedbo rutinske preiskave. Kljub omejitvam anatomskega M-prikaza, ki so praktično enake kot pri običajnem M-prikazu, pa anatomski M-prikaz pri sodobnih aparatih ne odstopa (več) bistveno od običajnega M-prikaza in omogoča meritve, ki so ob zadovoljivi preglednosti natančnejše od 2D meritev. To velja tako za meritve dimenzij/oceno funkcije levega prekata v mirovanju, še posebej pa med stresno ehokardiografijo, kjer je s pomočjo anatomskega M-prikaza možno prikazati gibanje in zadebelitev vseh segmentov. Specifično velja to za segmente, ki so iz osi ultrazvočnega snopa (prikaz lateralnih in apikalnih segmentov). Obenem omogoča tudi oceno posistoličnega skrajšanja, ki je kazalec viabilnosti srčne mišice. Pri bolnikih, pri katerih ocenjujemo potrebo po resinhronizacijskem zdravljenju, lahko z anatomskim M-prikazom ugotavljamo časovni potek / neusklajenost krčenja posameznih segmentov levega prekata, ki so lahko celo vzporedni z ultrazvočnim snopom (npr. primerjava vseh šestih segmentov iz kratke parasternalne projekcije, v apikalnih prikazih ...). Z njim lahko prikažemo tudi t.i. »septalni flash«, ki se pojavlja pri bolnikih, pri katerih je verjetnost, da bodo odgovorili na resinhronizacijsko zdravljenje, velika. Kadar kot med ultrazvočnim snopom in strukturo, ki nas zanima, za običajni M- prikaz ni primeren, uporabljamo v klinični praksi anatomski M-prikaz občasno tudi za prikaz gibanja tankih struktur, kot so zaklopke (npr. plapolanje sprednjega lističa mitralne zaklopke zaradi aortne regurgitacije), hitrega plapolanja vegetacij na zaklopkah, sicer še za oceno spreminjanja dimenzij spodnje votle vene z dihanjem ali »sniff« testom, za oceno longitudinalne funkcije desnega prekata s TAPSE. Strokovnjakinja dodaja, da možnost anatomskega M-prikaza poleg GE nudi večina uveljavljenih proizvajalcev UZ aparatov - Toshiba Medical Systems, Siemens Healthcare, Aloka Medical, Esaote ..., ima pa ga tudi Philips-ov aparat Epiq 7.

    Vlagatelj v vlogah, s katerima se je opredelil do strokovnega mnenja in njegove dopolnitve, v zvezi z obravnavano zahtevo navaja, da je strokovnjakinja uporabila zastarele podatke, ki ne odražajo trenutnega stanja tehnike, predvsem uporabe 3D metod, ki omogočajo pravilno pozicioniranje in meritve ne le v 2D, temveč v 3D prostoru.

    Kot dodatno pojasnjuje strokovnjakinja, lahko tudi s pomočjo 2D prikaza kljub slabši časovni ločljivosti večinoma korektno opravimo meritve običajnih dimenzij levega prekata, kar zagovarja vlagatelj in je tudi v skladu s priporočili Evropskega združenja za ehokardiografijo (zdajšnjega Evropskega združenja za srčno-žilno slikovno diagnostiko). Zaradi dolgoletne uporabe 2D metod (in še daljše uporabe M-prikaza) in posledičnega velikega števila klinično usmerjenih raziskav pa smernice (ki npr. opredeljujejo indikacije za operativno zdravljenje okvar zaklopk) še vedno upoštevajo dimenzije levega prekata, ki so izmerjene na takšen način, in ne volumen levega prekata. Le-tega lahko s 3D metodo izmerimo natančneje kot s pomočjo ocene iz 2D prikaza, ki temelji na geometričnih predpostavkah, vendar pa je relevantnih raziskav, ki bi nam pomagale pri kliničnem odločanju na podlagi volumna levega prekata, zaenkrat še premalo. Ko bo tovrstnih podatkov več, pa tudi ko bodo presežene težave z ločljivostjo 3D prikaza (za zadostno ločljivost pri oceni volumna levega prekata še vedno zajemamo podatke iz več zaporednih utripov, kar je lahko problem pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo ali drugimi motnjami srčnega ritma), bo to zagotovo bolj ustrezen način, zaenkrat pa velja, da so dimenzije levega prekata, izmerjene bodisi z M-prikazom, anatomskim M-prikazom ali 2D meritvami, še vedno zelo pomemben del vsake UZ preiskave. Strokovnjakinja pojasnjuje, da je meritev dimenzij levega prekata s pomočjo anatomskega M-prikaza v primerih, ko kot za meritve z običajnim M-prikazom ni ustrezen, le eno od področij, kjer si lahko pomagamo z anatomskim M-prikazom. Če v tem primeru ne pomeni bistvene prednosti, pa jo pomeni v primerih, kjer je tovrsten prikaz nujen zaradi boljše časovne in prostorske ločljivosti od 2D, še sploh pa od 3D prikaza. Strokovnjakinja tudi pojasnjuje, da je starost literature posledica tega, da metoda ni nova, vendar se v praksi še vedno uporablja za naslednje indikacije: prikaz gibanja tankih struktur, kot so zaklopke, prikaz hitrega plapolanja vegetacij na zaklopkah, predvsem pa uporabe v obremenitveni ehokardiografiji, kot je navedeno tudi v zadnji izdaji knjige Stress echokardiography Eugena Piccana, ki je eden od vodilnih ehokardiografistov v svetu na tem področju, in je iz leta 2009. Tudi pri napovedi uspešnosti resinhronizacijskega zdravljenja je anatomski M-prikaz (še vedno) eden od sestavnih delov preiskave. Da je metoda tudi v današnjem času še vedno koristen del ultrazvočne preiskave srca, govori tudi dejstvo, da je tudi Philips anatomski M-prikaz dodal svojemu najnovejšemu aparatu Epiq 7, še pojasnjuje strokovnjakinja.

    Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da ima naročnik objektivne in strokovno utemeljene razloge za določitev zahteve, v skladu s katero mora imeti ultrazvočni aparat anatomski M-prikaz in ukrivljeni anatomski M-prikaz. Hkrati Državna revizijska komisija ugotavlja, da se funkcionalnosti, ki jo naročnik pričakuje v okviru te zahteve, vedno in v celoti ne da doseči na način, ki ga navaja vlagatelj v zahtevku za revizijo. Vlagatelj v vlogi, s katero se je opredelil do dopolnitve strokovnega mnenja, ponavlja, da metoda z anatomskim M-prikazom ni nova, navaja pa, da jo je njegov principal Philips vključil v nov aparat Epiq in da jo je že pred tem implementiral tudi v druge aktualne modele, ki zasedajo kvalitetna območja od nižjega do visokega razreda. Navedeno pomeni, da lahko tudi vlagatelj kot zastopnik proizvajalca Philips izbira med različnimi modeli, ki jih lahko ponudi naročniku. Vložitev zahtevka za revizijo ne more biti namenjena temu, da si želi ponudnik zagotoviti možnost ponuditi točno določen aparat, ki ne izpolnjuje naročnikovih pričakovanj in zahtev, ob tem, da ima možnost ponuditi tudi druge aparate, ki so z vidika naročnikovih zahtev primernejši. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da obravnavana zahteva po anatomskem M-prikazu in ukrivljenem anatomskem M-prikazu ni v nasprotju z določili ZJN-2, zaradi česar zahtevku za revizijo v tem delu ni ugodila.

    Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo ugovarja zoper naročnikovo zahtevo iz 2. točke poglavja A v Prilogi 1 »TEHNIČNI OPIS ULTRAZVOČNEGA APARATA«, v skladu s katero mora imeti ultrazvočni aparat visoko občutljiv prikaz pretoka krvi, brez uporabe kontrastnih sredstev ali a Dopplerja (kot npr. B-flow).

    Na vprašanje, ali ima naročnik objektivne in strokovno utemeljene razloge, da zahteva visoko občutljiv prikaz pretoka krvi, brez uporabe kontrastnih sredstev ali a Dopplerja (kot npr. B-flow), ter ali je mogoče funkcionalnost, ki jo naročnik pričakuje v okviru te zahteve, doseči tudi na druge, enakovredne načine, in sicer tako, kot to zatrjuje vlagatelj v zahtevku za revizijo, strokovnjakinja pojasnjuje, da je visoko občutljiv prikaz pretoka krvi brez uporabe kontrastnih sredstev ali doplerja (kot npr. B-flow) koristen predvsem zaradi boljšega prikaza žilne svetline in omogoča tudi prikaz t. im. »mehkih« aterosklerotičnih plakov, ki so hipoehogeni, kjer lahko ob uporabi barvnega doplerja prihaja do t. im. prelivanja barv preko žilne stene. V nejasnih primerih je alternativna metoda lahko prikaz pretoka krvi/žilne svetline s kontrastnim sredstvom, ob uporabi katerega lahko pride pri bolnikih do (sicer redkih) zapletov. Visoko občutljiv prikaz pretoka krvi brez uporabe kontrastnih sredstev ali doplerja (kot npr. B-flow) se je izkazal za najbolj občutljivo od vseh ultrazvočnih metod pri prepoznavanju žilnih dissekcij (raztrganin intime, preostalega pretoka skozi pravi in lažni lumen). Ker zahtevani prikaz ne izkorišča doplerskega principa in s tem ni odvisen od kota med ultrazvočnim snopom in žilo, je primeren tudi za prikaz žil, ki potekajo pod neugodnim kotom glede na ultrazvočni snop. Vlagateljevo pojasnilo, da lahko zbiralno okence za merjenje hitrosti pretoka enakovredno pozicioniramo z barvnim doplerjem, drži, pojasnjuje strokovnjakinja, in dodaja, da prikaz pretoka krvi ni namenjen le temu. Zaradi zgoraj navedenih razlogov (boljši prikaz žilne stene, predvsem boljši prikaz mehkih aterosklerotičnih plakov) je zahtevan prikaz pretoka krvi komplementarna metoda prikazu pretoka krvi z doplersko metodo, ki jo ponuja vlagatelj zahtevka za revizijo.

    Vlagatelj v vlogah, s katerima se je opredelil do strokovnega mnenja in njegove dopolnitve, tudi v zvezi z obravnavano zahtevo navaja, da je strokovnjakinja uporabila zastarele podatke, ki ne odražajo trenutnega stanja tehnike, in da se nanašajo le na študije, izvedene na aparatih proizvajalca General Electric. Vlagatelj zatrjuje, da lahko zahtevo naročnika funkcionalno in diagnostično enakovredno zadovolji z visoko občutljivim barvnim Dopplerjem.

    Kot dodatno pojasnjuje strokovnjakinja, so raziskave, ki so bile priložene strokovnemu mnenju, opravljene le z aparati proizvajalca General Electric zato, ker je visoko občutljiv prikaz pretoka krvi brez uporabe kontrastnih sredstev ali doplerja (kot je B-flow) tehnična rešitev proizvajalca General Electric, Philips pa je ne ponuja. Ker tudi ta metoda ni med najnovejšimi, se publikacije o njeni uporabi začenjajo v letu 2001. Strokovnjakinja je dodatno priložila še zadnje smernice Evropskega združenja za kardiologijo za diagnozo in zdravljenje bolezni perifernih arterij iz leta 2011, kjer so opredeljene tehnike, kot je B-flow, 3D prikaz in uporaba UZ kontrastnih sredstev kot tiste metode, ki bodo še izboljšale učinkovitost UZ diagnostike. Priložila je tudi dva novejša prispevka uporabe B-flow-a v klinični praksi. Strokovnjakinja pojasnjuje, da je razlika med visoko občutljivim barvnim doplerjem, ki ga ima ponujeni Philipsov aparat, in B-flow-om v tem, da visoko občutljiv barvni dopler še vedno temelji na doplerskem principu in je zato odvisen od kota med UZ snopom in žilo, B-flow pa ne, kar omogoča bolj zanesljiv prikaz žil, ki potekajo pod neugodnim kotom glede na UZ snop. Vloga B-flow-a ni v boljšem pozicioniranju zbiralnega okenca za meritev hitrosti pretoka, pač pa v boljšem prikazu žilne svetline/žilne stene in gre tako za komplementarni metodi. Alternativne metode so bodisi uporaba UZ prikaza z uporabo kontrastnega sredstva bodisi CT ali MR angiografija, tudi z uporabo kontrastnega sredstva.

    Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da ima naročnik objektivne in strokovno utemeljene razloge za določitev zahteve, v skladu s katero mora imeti ultrazvočni aparat visoko občutljiv prikaz pretoka krvi, brez uporabe kontrastnih sredstev ali a Dopplerja (kot npr. B-flow). Hkrati Državna revizijska komisija ugotavlja, da se funkcionalnosti, ki jo naročnik pričakuje v okviru te zahteve, ne da v celoti doseči na način, ki ga navaja vlagatelj v zahtevku za revizijo, oz. da obstajajo situacije, ko je zahtevana metoda bolj zanesljiva od metode, ki jo predlaga vlagatelj. Obravnavana zahteva po visoko občutljivem prikazu pretoka krvi, brez uporabe kontrastnih sredstev ali a Dopplerja (kot npr. B-flow) tako ni v nasprotju z določili ZJN-2, zaradi česar Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo v tem delu ni ugodila.

    Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo zatrjuje, da je zahteva, ki jo je naročnik določil v 2. točki poglavja A v Prilogi 1 »TEHNIČNI OPIS ULTRAZVOČNEGA APARATA«, v skladu s katero mora imeti ultrazvočni aparat sestavljeni (compound) ultrazvočni prikaz, tudi v kombinaciji z Barvnim Dopplerjem (nespremenjena kvaliteta 2D slike), določena v nasprotju z ZJN-2.

    Na vprašanje, ali ima naročnik objektivne in strokovno utemeljene razloge, da zahteva sestavljeni (compound) ultrazvočni prikaz, tudi v kombinaciji z Barvnim Dopplerjem (nespremenjena kvaliteta 2D slike), in ali je mogoče funkcionalnost, ki jo naročnik pričakuje v okviru te zahteve, doseči tudi na druge, enakovredne načine, in sicer tako, kot to zatrjuje vlagatelj v zahtevku za revizijo, strokovnjakinja pojasnjuje, da sestavljeni (compound) ultrazvočni prikaz omogoča večjo kvaliteto 2D prikaza, saj s hkratnim oddajanjem ultrazvočnih žarkov pod različnimi koti zmanjša prikaz artefaktov, senc in izboljša prikaz podrobnosti. Veliko razliko lahko predstavlja pri punkcijah, kjer je prikaz igle s tovrstnim prikazom boljši in ultrazvočno spremljanje omogoča zanesljivejše vodenje in s tem varnejšo izvedbo posega. Kot pojasnjuje strokovnjakinja, naročnik v svoji argumentaciji navaja, da bo del sredstev za nakup ultrazvočnega aparata pridobil iz evropskega projekta E-cardio net, katerega pomemben del je posvečen Alarmnemu področju med Italijo in Slovenijo in je namenjen prepoznavanju in zdravljenju bolnikov z akutnim miokardnim infarktom in z njim povezanimi zapleti. Pri bolnikih z zapletenim potekom so posegi, ki jih naštevajo (vstavljanje centralnih venskih katetrov, začasnih srčnih spodbujevalnikov, punkcij telesnih tekočin), pogosto potrebni, lahko tudi nujni in jih želijo izvajati v čim bolj optimalnih pogojih. Kombinacija sestavljenega (compound) ultrazvočnega prikaza (ki ga imata sicer oba ponujena aparata) z barvnim doplerjem lahko pomeni prednost predvsem pri vstavljanju centralnih venskih katetrov, pri punkciji telesnih tekočin pa praviloma ne. Medtem ko proizvajalec General Electric po navedbah v tehnični specifikaciji kombinacijo sestavljenega (compound) ultrazvočnega prikaza z barvnim doplerjem (nespremenjeno kvaliteto 2D slike) omogoča, Philips tega ne omogoča. Vlagatelj zahtevka za revizijo to argumentira s strojnimi in fizikalnimi omejitvami aparata in navaja, da je, v kolikor je kvaliteta enega od obeh prikazov optimalna, kvaliteta drugega slabša in obratno. Strokovnjakinja ni podala odgovora na vprašanje, zakaj aparat proizvajalca General Electric navedeno kombinacijo lahko omogoča, je pa pojasnila, da, čeprav je metoda v določenih primerih lahko koristna, to ni ena od tehničnih lastnosti, ki sodijo med ključne pri izbiri aparata.

    Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni izkazal objektivnih in strokovno utemeljenih razlogov za določitev zahteve, v skladu s katero mora imeti ultrazvočni aparat sestavljeni (compound) ultrazvočni prikaz, tudi v kombinaciji z Barvnim Dopplerjem (nespremenjena kvaliteta 2D slike). Čeprav je, kot izhaja iz strokovnega mnenja, zahtevana funkcionalnost v določenih primerih lahko koristna, pa ne gre za tehnično lastnost, ki bi bila ključna pri izbiri ultrazvočnega aparata. Zato bi bilo treba dopustiti tudi druge tehnične rešitve, ki naročniku zagotavljajo podobno funkcionalnost, kot je npr. tista, ki jo lahko ponudi vlagatelj. Kot pojasnjuje strokovnjakinja, gre pri zahtevani funkcionalnosti za lastnost, ki jo pri svojih aparatih zagotavlja le proizvajalec General Electric, zaradi česar bi moral imeti naročnik objektivno in strokovno utemeljene razloge, da zahteva prav to tehnično lastnost. Ti pa, ob upoštevanju strokovnega mnenja, v predmetnem postopku pravnega varstva niso bili izkazani. Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo v tem delu ugodila in razveljavila tehnično zahtevo, v skladu s katero mora imeti ultrazvočni aparat sestavljeni (compound) ultrazvočni prikaz, tudi v kombinaciji z Barvnim Dopplerjem (nespremenjena kvaliteta 2D slike), kot je določena v 20. alineji 2. točke poglavja A v Prilogi 1 »TEHNIČNI OPIS ULTRAZVOČNEGA APARATA«.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje ugovarja zoper zahtevo, ki jo je naročnik določil v 2. točki poglavja A v Prilogi 1 »TEHNIČNI OPIS ULTRAZVOČNEGA APARATA«, in sicer da mora imeti ultrazvočni aparat stereoskopski 4D prikaz.

    Na vprašanje, ali ima naročnik objektivne in strokovno utemeljene razloge, da zahteva stereoskopski 4D prikaz, in ali je mogoče funkcionalnost, ki jo naročnik pričakuje v okviru te zahteve, doseči tudi na druge, enakovredne načine, in sicer tako, kot to zatrjuje vlagatelj v zahtevku za revizijo, strokovnjakinja pojasnjuje, da stereoskopski 4D prikaz omogoča preiskovalcu nekoliko boljšo prostorsko predstavo o prikazani strukturi. Uporabnost v invazivni diagnostiki in srčni kirurgiji je izpostavljena predvsem zato, ker naj bi tudi tistim, ki v interpretaciji ultrazvočnih prikazov niso tako izurjeni kot kardiologi, ki se z njimi srečujejo vsakodnevno, nekoliko olajšala prepoznavo in obseg izraženosti določene spremembe. Kljub temu stereoskopski 4D prikaz ne izboljša prikaza in interpretacije ultrazvočne preiskave v tolikšni meri, da bi to pomembno prispevalo h kvaliteti preiskave.

    Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni izkazal objektivnih in strokovno utemeljenih razlogov za določitev zahteve, v skladu s katero mora imeti ultrazvočni aparat stereoskopski 4D prikaz. Iz strokovnega mnenja sicer izhaja, da ima zahtevana tehnična lastnost lahko tudi določeno uporabno vrednost, vendar ne prispeva bistveno h kakovosti ultrazvočne preiskave. Navedeno pomeni, da bi bilo mogoče v tem delu dopustiti tudi druge tehnične rešitve, ki naročniku zagotavljajo podobno funkcionalnost, kot je npr. tista, ki jo lahko ponudi vlagatelj. Ker gre za tehnično zahtevo, ki jo lahko izpolni le en ponudnik, hkrati pa v predmetnem postopku pravnega varstva ni izkazano, da bi zahteva prispevala h kakovosti preiskave in da bi bila posledično bistvena oz. nujno potrebna, je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo v tem delu ugodila in razveljavila tehnično zahtevo, v skladu s katero mora imeti ultrazvočni aparat stereoskopski 4D prikaz, kot je določena v 22. alineji 2. točke poglavja A v Prilogi 1 »TEHNIČNI OPIS ULTRAZVOČNEGA APARATA«.

    Naslednja tehnična lastnost, ki ji vlagatelj ugovarja v zahtevku za revizijo, je zahteva po simultanem (triplex) prikazu: 2D+PW+Barvni Doppler, 2D+CW+Barvni Doppler, ki jo je naročnik določil v 2. točki poglavja A v Prilogi 1 »TEHNIČNI OPIS ULTRAZVOČNEGA APARATA«.

    Na vprašanje, ali ima naročnik objektivne in strokovno utemeljene razloge, da zahteva simultani (triplex) prikaz: 2D+PW+Barvni Doppler, 2D+CW+Barvni Doppler, in ali je mogoče funkcionalnost, ki jo naročnik pričakuje v okviru te zahteve, doseči tudi na druge, enakovredne načine, in sicer tako, kot to zatrjuje vlagatelj v zahtevku za revizijo, strokovnjakinja pojasnjuje, da je glede na to, da simultani (triplex) prikaz 2D+PW+barvni dopler omogočata oba ponujena aparata, sporen simultani prikaz 2D+CW+barvni dopler. Kot pojasnjuje strokovnjakinja, naročnik navaja dva primera koristnosti tovrstnega prikaza – pri bolnikih z aortno stenozo in pri bolnikih z zelo blago trikuspidalno regurgitacijo. S tem se sicer strokovnjakinja strinja, a dodaja, da v praksi tudi v takšnih okoliščinah za optimalno določitev položaja kurzorja CW doplerja pogosto uporabljajo preklope iz CW doplerja v dvojni prikaz (2D prikaz z barvnim doplerjem) in nazaj, ki ga navaja vlagatelj v zahtevku za revizijo.

    Na podlagi preučitve strokovnega mnenja Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni izkazal objektivnih in strokovno utemeljenih razlogov za določitev zahteve, v skladu s katero mora imeti ultrazvočni aparat simultani (triplex) prikaz: 2D+PW+Barvni Doppler, 2D+CW+Barvni Doppler. Kot pojasnjuje strokovnjakinja, je zahtevana tehnična lastnost sicer koristna, vendar jo je mogoče enakovredno nadomestiti s preklopi iz CW doplerja v dvojni prikaz in nazaj. Navedeno pomeni, da bi bilo mogoče v tem delu dopustiti tudi take tehnične rešitve, ki naročniku zagotavljajo podobno funkcionalnost, kot je npr. tista, ki jo lahko ponudi vlagatelj. Ker gre za tehnično zahtevo, ki jo lahko izpolni le en ponudnik, hkrati pa v predmetnem postopku pravnega varstva ni izkazano, da zahtevane funkcionalnosti ne bi bilo mogoče zagotoviti tudi z drugačnimi tehničnimi rešitvami, je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo v tem delu ugodila in razveljavila tehnično zahtevo, v skladu s katero mora imeti ultrazvočni aparat simultani (triplex) prikaz: 2D+PW+Barvni Doppler, 2D+CW+Barvni Doppler, kot je določena v 23. alineji 2. točke poglavja A v Prilogi 1 »TEHNIČNI OPIS ULTRAZVOČNEGA APARATA«.

    Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo ugovarja zoper tehnično zahtevo, v skladu s katero mora imeti ultrazvočni aparat simultani prikaz v treh poljubno izbranih ravninah – tudi v kombinaciji z Barvnim Dopplerjem in barvnim tkivnim Dopplerjem, ki jo je naročnik določil v 4. točki poglavja A v Prilogi 1 »TEHNIČNI OPIS ULTRAZVOČNEGA APARATA«.

    Na vprašanje, ali ima naročnik objektivne in strokovno utemeljene razloge, da zahteva simultani prikaz v treh poljubno izbranih ravninah – tudi v kombinaciji z Barvnim Dopplerjem in barvnim tkivnim Dopplerjem, in ali je mogoče funkcionalnost, ki jo naročnik pričakuje v okviru te zahteve, doseči tudi na druge, enakovredne načine, in sicer tako, kot to zatrjuje vlagatelj v zahtevku za revizijo, strokovnjakinja odgovarja, da se v praksi simultani prikaz v poljubnih treh ravninah običajno uporablja za simultani prikaz vseh treh standardnih apikalnih presekov. S tem je mogoče ocenjevati volumen (in iztisni delež) levega prekata v istem srčnem ciklusu v vseh presekih. Strokovnjakinja pojasnjuje, da Philipsov aparat omogoča simultani prikaz (tudi 2D) le v poljubnih dveh ravninah. Simultani prikaz v treh ravninah je najpomembnejši pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo (ali drugimi motnjami ritma - npr. pogostimi prezgodnjimi utripi), pri katerih se trajanje diastole od utripa do utripa spreminja in pri katerih z ločenimi posnetki levega prekata v vsakem od apikalnih presekov ni mogoče dobiti enakovredne informacije. S pomočjo simultanega prikaza v treh ravninah je možno ocenjevati tudi (2D) deformacijo tkiva. 2D ocena deformacije tkiva je nekoliko manj ponovljiva kot 3D ocena, je pa ravno pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo 3D prikaz celotnega levega prekata še vedno precejšen problem, saj je treba zaradi slabše časovne ločljivosti zajemati podatke iz zaporednih ciklusov. Če se trajanje zaporednih ciklusov med seboj preveč razlikuje, je zaradi različnih podvolumnov posnetek neuporaben tako za oceno volumna in iztisnega deleža kot tudi za oceno deformacije levega prekata. S tovrstnim določanjem 2D deformacije levega prekata si je mogoče pogosto pomagati tudi pri bolnikih, pri katerih je preglednost za 3D preiskavo nezadostna, 2D pa še sprejemljiva.
    Simultani prikaz v treh ravninah lahko pomembno poenostavi obremenitveno ehokardiografijo, ko brez dodatnega manipuliranja s sondo naenkrat prikažemo vseh 17 segmentov levega prekata. V kombinaciji z barvnim doplerjem triplani prikaz omogoča simultani prikaz npr. curka mitralne regurgitacije v treh ravninah, ki pomaga pri natančnejši prostorski predstavi o smeri (in velikosti) curka regurgitacije, kar je pomembno predvsem, kadar 3D prikaz ni možen bodisi zaradi slabše preglednosti bodisi zaradi prisotnosti atrijske fibrilacije ali drugih motenj ritma (zaradi še slabše časovne ločljivosti je treba pri vključenem barvnem doplerju zajeti podatke iz še več zaporednih ciklusov). V kombinaciji z barvnim tkivnim doplerjem lahko triplani prikaz pomaga pri oceni uspeha resinhronizacijskega zdravljenja. Res je, pojasnjuje strokovnjakinja, da se predvsem zaradi odvisnosti meritev od vpadnega kota ultrazvočnega snopa barvni tkivni dopler postopno umika novejšim tehnikam sledenja tkiva, ki od vpadnega kota niso odvisne, vendar pa se prav pri oceni sinhronosti krčenja zaradi visoke frekvence zajemanja metoda še uporablja.

    Vlagatelj v vlogah, s katerima se je opredelil do strokovnega mnenja in njegove dopolnitve, v zvezi z obravnavano zahtevo navaja, da je strokovnjakinja pri izdelavi strokovnega mnenja uporabila zastarele podatke, ki ne odražajo več aktualnega stanja tehnike, in da je uporabila študije, ki so bile izvajane na aparatu proizvajalca General Electric. Vlagatelj navaja, da iz študij, ki jih navaja strokovnjakinja, ne izhaja, da bi bila katera izmed uporabljenih metod slabša, ter zatrjuje, da trditev, da aparat proizvajalca Philips omogoča simultani prikaz le dveh poljubnih ravnin, ne drži. Vlagatelj še opozarja, da ni prejel Priloge 7.5, zato se glede nje ni mogel opredeliti.

    Kot dodatno pojasnjuje strokovnjakinja, je vlagatelj Prilogo 7.5. prejel, saj gre za članek o napovedni vrednosti triplane metode (z aparatom GE) in 3D metode (s Philipsovim aparatom iE33) za uspeh resinhronizacijskega zdravljenja (vlagatelj pa jo navaja kot prilogo 7.4). Zaključek te raziskave ni, da je katera izmed obeh metod boljša ali slabša, temveč da je najboljša kombinacija obeh metod. Strokovnjakinja meni, da raziskava, ki je iz leta 2011, ni zastarela, in pojasnjuje, da resinhronizacijsko zdravljenje bolnikov s srčnim popuščanjem še vedno ostaja tema številnih raziskav, saj še vedno približno tretjina bolnikov na tovrstno zdravljenje, ki je drago in povezano z možnimi zapleti, ne odgovori. Kljub temu, da temelji vstavitev resinhronizacijskega srčnega spodbujevalnika po trenutno veljavnih smernicah le na kliničnih in elektrokardiografskih kriterijih, pa se številni raziskovalci trudijo, da bi opredelili tudi ehokardiografske kriterije, ki bi izboljšali napoved uspeha in s tem vnaprej opredelili bolnike, pri katerih s tovrstnim zdravljenjem ne bo prišlo do izboljšanja. Med do sedaj preučevanimi parametri so se kot bolj specifične in senzitivne izkazale kombinacije več parametrov, med katerimi je tudi zgoraj navedena.

    Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da ima naročnik objektivne in strokovno utemeljene razloge za določitev zahteve, v skladu s katero mora imeti ultrazvočni aparat simultani prikaz v treh poljubno izbranih ravninah – tudi v kombinaciji z Barvnim Dopplerjem in barvnim tkivnim Dopplerjem. Hkrati Državna revizijska komisija ugotavlja, da se funkcionalnosti, ki jo naročnik pričakuje v okviru te zahteve, ne da v celoti doseči na način, ki ga navaja vlagatelj v zahtevku za revizijo. Obravnavana zahteva po simultanem prikazu v treh poljubno izbranih ravninah – tudi v kombinaciji z Barvnim Dopplerjem in barvnim tkivnim Dopplerjem tako ni v nasprotju z določili ZJN-2, zaradi česar Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo v tem delu ni ugodila.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo ugovarja tudi zoper zahtevo, ki jo je naročnik določil v 6. točki poglavja A v Prilogi 1 »TEHNIČNI OPIS ULTRAZVOČNEGA APARATA«, v skladu s katero mora imeti ultrazvočni aparat možnost upravljanja z aparatom preko dotikalnega zaslona vsaj 10,4 palcev.

    Na vprašanje, ali ima naročnik objektivne in strokovno utemeljene razloge, da zahteva možnost upravljanja z aparatom preko dotikalnega zaslona vsaj 10,4 palcev, in ali je mogoče funkcionalnost, ki jo naročnik pričakuje v okviru te zahteve, doseči tudi na druge, enakovredne načine, in sicer tako, kot to zatrjuje vlagatelj v zahtevku za revizijo, strokovnjakinja odgovarja, da velikost dotikalnega zaslona na kakovost opravljene preiskave sicer ne vpliva, vendar pa izvajalcu olajša izvedbo preiskave. Strokovnjakinja pojasnjuje, da je enako funkcionalnost možno doseči tudi z dvema manjšima zaslonoma (kot pri aparatu Philips iE33), vendar na račun nekoliko manjše preglednosti in s tem enostavnosti uporabe, in dodaja, da ima enoten dotikalni zaslon (velikosti 12 palcev) tudi Philipsov aparat Epiq 7.

    Po preučitvi strokovnega mnenja v tem delu Državna revizijska komisija ugotavlja, da ima naročnik objektivne in strokovno utemeljene razloge za določitev zahteve, v skladu s katero mora imeti ultrazvočni aparat možnost upravljanja z aparatom preko dotikalnega zaslona vsaj 10,4 palcev. Čeprav strokovnjakinja pojasnjuje, da je mogoče enako funkcionalnost doseči tudi z dvema manjšima zaslonoma, je iz strokovnega mnenja hkrati razvidno, da večji zaslon olajša izvedbo preiskave, da je bolj pregleden in bolj enostaven za uporabo. Poleg tega je Državna revizijska komisija upoštevala tudi pojasnilo, da proizvajalec Philips, katerega zastopnik je vlagatelj, ponuja tudi aparate, ki izpolnjujejo obravnavano tehnično zahtevo. Kot je Državna revizijska komisija že zapisala, vložitev zahtevka za revizijo ne more biti namenjena temu, da si želi ponudnik zagotoviti možnost ponuditi točno določen aparat, ki ne izpolnjuje naročnikovih pričakovanj in zahtev, ob tem, da ima možnost ponuditi tudi druge aparate, ki so z vidika naročnikovih zahtev primernejši. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da obravnavana zahteva po možnosti upravljanja z aparatom preko dotikalnega zaslona vsaj 10,4 palcev ni v nasprotju z določili ZJN-2, zaradi česar zahtevku za revizijo v tem delu ni ugodila.

    Naslednjo tehnično zahtevo, ki ji ugovarja vlagatelj, je naročnik določil v 7. točki poglavja A v Prilogi 1 »TEHNIČNI OPIS ULTRAZVOČNEGA APARATA«, kjer je zapisal, da mora imeti ultrazvočni aparat vsaj štiri aktivna priključna mesta za UZ sonde ter dodatno za »slepo« CW sondo; od tega vsaj tri priključna mesta z brezpinskimi konektorji (za kvalitetnejši prenos podatkov med UZ sondo in UZ aparatom).

    Na vprašanje, ali ima naročnik objektivne in strokovno utemeljene razloge, da zahteva vsaj štiri aktivna priključna mesta za UZ sonde ter dodatno za »slepo« CW sondo; od tega vsaj tri priključna mesta z brezpinskimi konektorji (za kvalitetnejši prenos podatkov med UZ sondo in UZ aparatom), in ali je mogoče funkcionalnost, ki jo naročnik pričakuje v okviru te zahteve, doseči tudi na druge, enakovredne načine, in sicer tako, kot to zatrjuje vlagatelj v zahtevku za revizijo, strokovnjakinja odgovarja, da je število priključnih mest za UZ sonde odvisno od potreb uporabnika. Če želi ta uporabljati aparat za UZ preiskave srca (s transtorakalno 2D in 3D/4D sondo ter transezofagealno 2D/3D/4D sondo) in za UZ preiskave perifernega žilja, v letu 2014 pa dokupiti še abdominalno sondo, potrebuje vsaj želena štiri aktivna priključna mesta za sonde in ima za to objektivne razloge, saj je zaželeno, da so sonde, če je le mogoče, ves čas priključene na aparat in s tem ves čas na uporabo, pa tudi možnost poškodb se, če sond ni potrebno odklapljati in shranjevati drugje, zmanjša. Kot pojasnjuje strokovnjakinja, vlagateljeva trditev, da je v primeru ponujenega aparata iE33 proizvajalca Philips, ki ima zaradi kombinirane 2D/3D/4D transtorakalne sonde eno transtorakalno kardiološko sondo manj, razmerje med številom sond in številom priključnih mest enako, sicer drži. Po izkušnjah uporabnikov aparata iE33 proizvajalca Philips je kvaliteta barvnega doplerja na 2D kardialni sondi boljša kot na kombinirani 2D/3D sondi, kar bi lahko pomenilo, da bi naročnik v primeru odločitve za omenjeni aparat raje kot kombinirano 2D/3D sondo izbral ločeni 2D in 3D sondi. V tem primeru je eno priključno mesto manj objektivna pomanjkljivost. Posebno priključno mesto za »slepo« CW sondo imata oba aparata in ni sporna. Strokovnjakinja še pojasnjuje, da funkcionalnosti, ki jo pričakuje naročnik, ni možno doseči na drug, enakovreden način, kot to zatrjuje vlagatelj v zahtevku za revizijo, jo pa izpolnjuje aparat Epiq 7 proizvajalca Philips.

    Vlagatelj v vlogah, s katerima se je opredelil do strokovnega mnenja in njegove dopolnitve, v zvezi z obravnavano zahtevo navaja, da se ne strinja z mnenjem strokovnjakinje glede razlik v delovanju 2D in 2D/3D/4D sonde, saj je sonda v uporabi na več aparatih brez pripomb o njenem slabšem delovanju.

    Strokovnjakinja dodatno pojasnjuje, da sta med tehničnimi zahtevami v razpisu (točka B.: UZ sonde) zahtevani dve kardiološki sondi – 3D/4D UZ sonda 1,5-4 MHz (ki mora omogočati tudi prikaz 2D, CW, PW, barvni dopler, barvni tkivni dopler) in kardiološka sonda enakega frekvenčnega območja z aktivno matriko z vsaj 190 piezoelektričnimi elementi. Iz dokumentacije, ki je bila strokovnjakinji na razpolago, ni bilo mogoče razbrati, da bi se imel naročnik namen odpovedati 2D UZ sondi in se odločiti le za kombinirano 2D/3D/4D sondo. Strokovnjakinja pojasnjuje, da trditev o neobstoju pripomb na slabše delovanje barvnega doplerja na kombinirani sondi ne drži. Kot navaja strokovnjakinja, je pridobila informacije od ehokardiografistov, ki so redni uporabniki Philipsovega aparata iE33. Informacija o slabši kvaliteti barvnega doplerja prihaja s strani tistih, ki imajo priložnost obe sondi osebno primerjati. Strokovnjakinja dodaja, da v enem od večjih ehokardiografskih laboratorijev v Londonu (v King's College Hospital), ki ima večje število aparatov iE33, iz istega razloga uporabljajo kombinirane 2D/3D/4D sonde na aparatih iE33 praktično izključno za 3D preiskave, za 2D metode pa 2D sondo. Nakup obeh kardioloških sond bi bil tako tudi v primeru, da bi bil na razpisu izbran Philips iE33, smiselna izbira, navaja strokovnjakinja, in poudarja, da se je tudi Philips pri novemu ultrazvočnem aparatu Epiq 7 odločil povečati število priključnih mest na štiri, kljub temu da tudi zanj ponuja (izboljšano) kombinirano 2D/3D/4D sondo.

    Po preučitvi strokovnega mnenja v tem delu Državna revizijska komisija ugotavlja, da ima naročnik objektivne in strokovno utemeljene razloge za določitev zahteve, v skladu s katero mora imeti ultrazvočni aparat vsaj štiri aktivna priključna mesta za UZ sonde ter dodatno za »slepo« CW sondo; od tega vsaj tri priključna mesta z brezpinskimi konektorji (za kvalitetnejši prenos podatkov med UZ sondo in UZ aparatom). Kot pojasnjuje strokovnjakinja, naročnik (glede na to, da bo nabavil več različnih sond) potrebuje vsaj želena štiri aktivna priključna mesta za sonde in ima za to tudi objektivne razloge, saj naj bi bile sonde ves čas priključene na aparat. Varianta, ki bi jo lahko ponudil vlagatelj v obliki kombinirane sonde, ima določene pomanjkljivosti, ki jih priznava tudi vlagatelj, ko v vlogi, s katero se je opredelil do dodatnih strokovnih pojasnil, navaja, da je ob predstavitvi sonde res obstajala razlika v kakovosti. Čeprav vlagatelj v nadaljevanju navaja, da so bile pomanjkljivosti z leti odpravljene, strokovnjakinja pojasnjuje, da imajo uporabniki teh sond še vedno pripombe na njeno delovanje. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da obravnavana zahteva po vsaj štirih aktivnih priključnih mestih za UZ sonde ter dodatno za »slepo« CW sondo; od tega vsaj tri priključna mesta z brezpinskimi konektorji (za kvalitetnejši prenos podatkov med UZ sondo in UZ aparatom) ni v nasprotju z določili ZJN-2, zaradi česar zahtevku za revizijo v tem delu ni ugodila. Ob tem je Državna revizijska komisija tudi v tem delu upoštevala pojasnilo strokovnjakinje, da proizvajalec Philips, katerega zastopnik je vlagatelj, ponuja tudi aparate, ki izpolnjujejo obravnavano tehnično zahtevo, kar pomeni, da bi jo vlagatelj očitno lahko izpolnil.

    Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo ugovarja zoper zahtevo, da mora imeti ultrazvočni aparat avtomatično optimizacijo 2D UZ slike, PW in CW Dopplerja, ki jo je naročnik določil v 18. točki poglavja A v Prilogi 1 »TEHNIČNI OPIS ULTRAZVOČNEGA APARATA«.

    Na vprašanje, ali ima naročnik objektivne in strokovno utemeljene razloge, da zahteva avtomatično optimizacijo 2D UZ slike, PW in CW Dopplerja, in ali je mogoče funkcionalnost, ki jo naročnik pričakuje v okviru te zahteve, doseči tudi na druge, enakovredne načine, in sicer tako, kot to zatrjuje vlagatelj v zahtevku za revizijo, strokovnjakinja odgovarja, da oba obravnavana aparata omogočata avtomatično optimizacijo 2D UZ slike in PW doplerja, tako da je sporna zahteva avtomatična optimizacija CW doplerja. Kot pojasnjuje strokovnjakinja, naročnik izpostavlja potrebo po avtomatični optimizaciji CW doplerja v urgentnih primerih in pri transezofagealnih pregledih, ko se s tem bodisi skrajša čas preiskave bodisi poenostavi potek preiskave. Razlaga vlagatelja zahtevka za revizijo, da je želena velikost in smer doplerskega signala odvisna od zanimanja samega izvajalca, da ni univerzalna in tako kadarkoli zahteva manualno korekcijo s strani izvajalca, bi podobno lahko veljala tudi za avtomatično optimizacijo PW doplerja, kjer pa tega ne izpostavlja. Strokovnjakinja meni, da je avtomatična optimizacija CW doplerja v praksi sicer koristna, da lahko v določenih primerih nekoliko poenostavi izvedbo ali skrajša čas preiskave, funkcionalnosti, ki jo naročnik pričakuje v okviru te zahteve, pa se vedno in v celoti ne da doseči na način, ki ga navaja vlagatelj v zahtevku za revizijo. Vendar strokovnjakinja dodaja, da to ni ena od tehničnih lastnosti, ki sodijo med ključne pri izbiri aparata.

    Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni izkazal objektivnih in strokovno utemeljenih razlogov za določitev zahteve, v skladu s katero mora imeti ultrazvočni aparat avtomatično optimizacijo 2D UZ slike, PW in CW Dopplerja. Iz strokovnega mnenja sicer izhaja, da je zahtevana tehnična lastnost v praksi lahko koristna in da lahko v določenih primerih nekoliko poenostavi izvedbo ali skrajša čas preiskave. Vendar strokovnjakinja pojasnjuje, da ne gre za tehnično lastnost, ki bi bila odločilna pri izbiri aparata. Na podlagi tega pojasnila je mogoče sklepati, da ne gre za funkcionalnost, na podlagi katere bi lahko naročnik omejil konkurenco oz. zaradi katere ne bi dopustil drugih tehničnih rešitev, ki lahko to funkcionalnost v določenem obsegu prav tako zagotovijo. Ker gre za tehnično zahtevo, ki jo lahko izpolni le en ponudnik, hkrati pa v predmetnem postopku pravnega varstva ni izkazano, da bi bila zahteva bistvena oz. nujno potrebna za delovanje aparata, je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo v tem delu ugodila in razveljavila tehnično zahtevo, v skladu s katero mora imeti ultrazvočni aparat avtomatično optimizacijo 2D UZ slike, PW in CW Dopplerja, kot je določena v 18. točki poglavja A v Prilogi 1 »TEHNIČNI OPIS ULTRAZVOČNEGA APARATA«.

    Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo omenja tudi zahtevo po vsaj treh z geslom zaščitenih nivojih uporabnikov, ki jo je naročnik določil v 25. točki poglavja A v Prilogi 1 »TEHNIČNI OPIS ULTRAZVOČNEGA APARATA«. Državna revizijska komisija v tem delu strokovnjakinji ni postavila vprašanja glede objektivne utemeljenosti te zahteve, saj iz zahtevka za revizijo ni razvidno, katero kršitev vlagatelj očita naročniku. Vlagatelj namreč v tem delu izrecno navaja, da ponujeni aparat (očitno se njegova navedba nanaša na aparat proizvajalca Philips, ki ga namerava ponuditi naročniku) nudi več kot tri z geslom zaščitene dostope do različnih nivojev funkcionalnosti aparata. To očitno pomeni, da vlagatelj lahko izpolni zahtevo po vsaj treh z geslom zaščitenih nivojev uporabnikov, zaradi česar ni mogoče ugotoviti, da bi ta zahteva vplivala na njegov položaj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila oz. da bi mu onemogočala predložitev popolne ponudbe. Vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo tudi navaja, da obravnavana zahteva ni objektivno utemeljena in je namenjena izključno diskriminiranju ponudnikov, ne da bi te navedbe konkretiziral. Ni namreč jasno, kako je lahko zahteva diskriminatorna, če jo vlagatelj, kot navaja sam, izpolnjuje. Tudi dejstvo, ki ga v tem delu zahtevka za revizijo navaja vlagatelj, in sicer da naj bi naročnik trenutno uporabljal aparate, ki obravnavane zahteve ne izpolnjujejo, ne more vplivati na presojo zakonitosti zahteve, saj ne gre za vprašanje, s kakšno tehnologijo naročnik že razpolaga, temveč kakšno namerava glede na svoje potrebe kupiti. Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo v tem delu zavrnila.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala revizijsko navedbo, ki se nanaša na naročnikovo zahtevo, v skladu s katero mora imeti ultrazvočni aparat linearno UZ sondo: 2,4 – 10 MHz (3. točka Poglavja B v Prilogi 1 »TEHNIČNI OPIS ULTRAZVOČNEGA APARATA«).

    Na vprašanje, ali ima naročnik objektivne in strokovno utemeljene razloge, da zahteva linearno UZ sondo: 2,4 – 10 MHz, in ali je mogoče funkcionalnost, ki jo naročnik pričakuje v okviru te zahteve, doseči tudi na druge, enakovredne načine, in sicer tako, kot to zatrjuje vlagatelj v zahtevku za revizijo, je strokovnjakinja odgovorila, da naročnik argumentira frekvenčni razpon sonde (predvsem spodnjo mejo) s potrebo po čim nižji frekvenci zaradi boljšega pregleda globoko ležečih ven, pa tudi trebušnih organov, kar je smiselno. Frekvenčno območje, ki ga zahteva naročnik, povsem ustreza sondi proizvajalca General Electric 9L-D (Linear). Philipsova sonda ima frekvenčni razpon 3-11 MHz, kar po mnenju strokovnjakinje od zahtevanega ne odstopa toliko, da bi to bistveno vplivalo na kvaliteto preiskave.

    Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni izkazal objektivnih in strokovno utemeljenih razlogov za določitev zahteve, v skladu s katero mora imeti ultrazvočni aparat linearno UZ sondo: 2,4 – 10 MHz. Kot izhaja iz strokovnega mnenja, zahtevano frekvenčno območje povsem ustreza le sondi proizvajalca General Electric, medtem ko sonda proizvajalca Philips ne odstopa bistveno, da bi to lahko vplivalo na funkcionalnost aparata. Gre torej za zahtevo, v okviru katere naročnik nima objektivnih razlogov za omejevanje konkurence, pri čemer bi tudi oprema, ki jo ponuja vlagatelj, ustrezno zagotovila zahtevano funkcionalnost. Zato je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo v tem delu ugodila in razveljavila tehnično zahtevo, v skladu s katero mora imeti ultrazvočni aparat linearno UZ sondo: 2,4 – 10 MHz, kot je določena v 3. točki Poglavja B v Prilogi 1 »TEHNIČNI OPIS ULTRAZVOČNEGA APARATA«.

    Naslednjo tehnično zahtevo, ki ji v nadaljevanju zahtevka za revizijo ugovarja vlagatelj, je naročnik določil v 1. točki Poglavja D v Prilogi 1 »TEHNIČNI OPIS ULTRAZVOČNEGA APARATA«, kjer je zapisal, da mora imeti ultrazvočni aparat možnost nadgradnje z linearno UZ sondo (z aktivno matriko ter vsaj 1000 kristalnimi elementi) za preglede perifernega ožilja: 4,5 – 15 MHz.

    Na vprašanje, ali ima naročnik objektivne in strokovno utemeljene razloge, da zahteva možnost nadgradnje z linearno UZ sondo (z aktivno matriko ter vsaj 1000 kristalnimi elementi) za preglede perifernega ožilja: 4,5 – 15 MHz, in ali je mogoče funkcionalnost, ki jo naročnik pričakuje v okviru te zahteve, doseči tudi na druge, enakovredne načine, in sicer tako, kot to zatrjuje vlagatelj v zahtevku za revizijo, strokovnjakinja pojasnjuje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je fokusiranje ultrazvočnega snopa z akustičnimi lečami enakovredno fokusiranju ultrazvočnega snopa s pomočjo elektronskega krmiljenja elementov aktivne matrike v UZ sondi. Strokovnjakinja se strinja z naročnikom, da to ne drži, saj aktivna matrika omogoča optimalno fokusiranje po celotni globini, medtem ko akustična leča omogoča fokusiranje v enem žarišču. Kljub temu je praktično gledano razlika med obema v konkretnem primeru majhna in ne vpliva bistveno na kvaliteto opravljene preiskave. Za strokovnjakinjo je sporno tudi frekvenčno območje zahtevane linearne sonde. Zahtevana sonda povsem ustreza sondi proizvajalca General Electric ML6-15-D, vlagateljeva alternativa, ki ima frekvenčni razpon 7-15 MHz, pa od tega pomembno odstopa v spodnjem delu (ki je pomemben za prikaz nekoliko globje ležečih struktur, ne da bi bilo zaradi tega vedno potrebno menjavati linearno sondo). Na podlagi navedenega strokovnjakinja zaključuje, da ima naročnik objektivne in strokovno utemeljene razloge, da zahteva linearno sondo s širšim območjem, ne pa nujno z aktivno matriko in da se funkcionalnosti, ki jo naročnik pričakuje v okviru te zahteve, vedno in v celoti ne da doseči na način, ki ga navaja vlagatelj v zahtevku za revizijo. Strokovnjakinja še dodaja, da ima Philipsov aparat Epiq 7 linearno sondo L12-5 50 s frekvenčnim razponom 5-18 MHz, ki bi ustrezala naročnikovim potrebam.

    Vlagatelj v vlogah, s katerima se je opredelil do strokovnega mnenja in njegove dopolnitve, v zvezi z obravnavano zahtevo navaja, da strokovnjakinja omenja sondo na aparatu Epiq L12-5 s frekvenčnim razponom 5-18 MHz, ki pa na omenjenem aparatu ne obstaja.

    Kot dodatno pojasnjuje strokovnjakinja, je pri oznaki linearne sonde za aparat Philips Epiq 7, ki bi bila glede na frekvenčno območje sprejemljiva za potrebe naročnika, prišlo do tipkovne napake, in da je bila mišljena sonda L18-5, ki zajema frekvenčno področje med 5 in 18 MHz. Ker so pri aparatu Epiq 7 oznake linearnih sond pogojene z njihovim frekvenčnim območjem, vlagatelj po mnenju strokovnjakinje ve, da linearna sonda z navedenim frekvenčnim področjem za aparat Epiq 7 obstaja.

    Po preučitvi strokovnega mnenja v tem delu Državna revizijska komisija ugotavlja, da ima naročnik objektivne in strokovno utemeljene razloge za določitev zahteve, v skladu s katero mora imeti ultrazvočni aparat možnost nadgradnje z linearno UZ sondo (z aktivno matriko ter vsaj 1000 kristalnimi elementi) za preglede perifernega ožilja: 4,5 – 15 MHz. Iz strokovnega mnenja je razvidno, da funkcionalnost, ki jo zahteva naročnik (aktivna matrika), predstavlja določeno prednost pred akustično lečo. Poleg tega je razvidno, da ima sonda, za katero vlagatelj zatrjuje, da bi jo ponudil naročniku, frekvenčni razpon 7-15 MHz, ki pomembno odstopa v spodnjem delu, ta pa je pomemben za prikaz nekoliko globje ležečih struktur. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da obravnavana zahteva po možnosti nadgradnje z linearno UZ sondo ni v nasprotju z določili ZJN-2, zaradi česar zahtevku za revizijo v tem delu ni ugodila. Na to odločitev je vplivalo tudi pojasnilo strokovnjakinje, da proizvajalec Philips, katerega zastopnik je vlagatelj, ponuja tudi aparate s sondami, ki izpolnjujejo obravnavano tehnično zahtevo, kar pomeni, da bi jo vlagatelj lahko izpolnil.

    Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo ugovarja še zoper zahtevo, ki jo je naročnik določil v 2. točki Poglavja D v Prilogi 1 »TEHNIČNI OPIS ULTRAZVOČNEGA APARATA«, kjer je zapisal, da mora imeti ultrazvočni aparat možnost nadgradnje s 3D/4D TEE UZ sondo: 3 – 8 MHz s sistemom za čiščenje, shranjevanje in testiranje.

    Na vprašanje, ali ima naročnik objektivne in strokovno utemeljene razloge, da zahteva možnost nadgradnje s 3D/4D TEE UZ sondo: 3 – 8 MHz s sistemom za čiščenje, shranjevanje in testiranje, in ali je mogoče funkcionalnost, ki jo naročnik pričakuje v okviru te zahteve, doseči tudi na druge, enakovredne načine, in sicer tako, kot to zatrjuje vlagatelj v zahtevku za revizijo, strokovnjakinja pojasnjuje, da je glede na EAE/AHE Priporočila priporočeno frekvenčno območje za 3D/4D TEE UZ sondo med 2-4 MHz in 5-7 MHz. Frekvenčno območje, ki je zahtevano s strani naročnika, ustreza sondi proizvajalca General Electric 6VT - D, po drugi strani pa vlagateljeva alternativa (3D sonda s frekvenčnim območjem 2-7 MHz s sistemom za čiščenje, shranjevanje in testiranje) ustreza priporočilom in obenem ne odstopa bistveno niti od želenega frekvenčnega območja naročnika.

    Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni izkazal objektivnih in strokovno utemeljenih razlogov za določitev zahteve, v skladu s katero mora imeti ultrazvočni aparat možnost nadgradnje s 3D/4D TEE UZ sondo: 3 – 8 MHz s sistemom za čiščenje, shranjevanje in testiranje. Kot izhaja iz strokovnega mnenja, zahtevano frekvenčno območje povsem ustreza le sondi proizvajalca General Electric, medtem ko sonda proizvajalca Philips prav tako ustreza strokovnim priporočilom in tudi ne odstopa bistveno, da bi to lahko vplivalo na funkcionalnost aparata. Gre torej za zahtevo, v okviru katere naročnik nima objektivnih razlogov za omejevanje konkurence, pri čemer bi tudi oprema, ki jo ponuja vlagatelj, ustrezno zagotovila zahtevano funkcionalnost. Zato je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo v tem delu ugodila in razveljavila tehnično zahtevo, v skladu s katero mora imeti ultrazvočni aparat možnost nadgradnje s 3D/4D TEE UZ sondo: 3 – 8 MHz s sistemom za čiščenje, shranjevanje in testiranje, kot je določena v 2. točki Poglavja D v Prilogi 1 »TEHNIČNI OPIS ULTRAZVOČNEGA APARATA«.

    Na podlagi vsega navedenega je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila v delih, ki so razvidni iz 1. točke izreka tega sklepa. V preostalem delu je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, saj je na podlagi preučitve strokovnega mnenja ugotovila, da ima naročnik za te zahteve objektivne in strokovno utemeljene razloge, hkrati pa se funkcionalnosti, ki jo naročnik pričakuje v okviru te zahteve, ne da doseči na način, ki ga navaja vlagatelj v zahtevku za revizijo.

    Odločitev o zavrnitvi dela zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija sprejela tudi ob upoštevanju vlagateljevih pripomb iz obeh vlog, s katerima se je opredelil do strokovnega mnenja in njegove dopolnitve. Do vlagateljevih pripomb v zvezi s konkretnimi ugotovitvami strokovnjakinje se je Državna revizijska komisija opredelila že ob obravnavi posameznih delov zahtevka za revizijo. V zvezi z vlagateljevimi pripombami, da je strokovno mnenje pomanjkljivo, da podani odgovori niso zadostno obrazloženi in da mnenje ni izdelano vestno in v skladu s pravili znanosti in stroke, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da jim ni mogoče slediti. Naloga strokovnjakinje je bila podati strokovno mnenje o tem, ali obstajajo strokovni oz. tehnični razlogi za to, da naročnik zahteva tehnične specifikacije, ki jih je vlagatelj izpostavil v zahtevku za revizijo. Po mnenju Državne revizijske komisije je strokovnjakinja podala natančne odgovore na posamezna vprašanja ter obširno in temeljito pojasnila tehnične oz. strokovne vidike posameznih zahtev ter njihovo utemeljenost. Vlagateljeva pripomba, da ni jasno, na podlagi katerih dejstev in podatkov je strokovnjakinja izdelala mnenje, ne drži: strokovnjakinja je ustrezno pojasnila strokovne vidike obravnavanih tehničnih zahtev in predložila tudi literaturo. Državna revizijska komisija nima razlogov, da bi sprejela vlagateljev argument, da je strokovnjakinja literaturo uporabila selektivno, še manj pa se je mogoče strinjati z njegovo trditvijo, da pridobljeno mnenje ni na nivoju izvedenskega mnenja. Gre za splošne trditve, ki so po oceni Državne revizijske komisije neprimerne in neutemeljene – mnenje je po oceni Državne revizijske komisije pripravljeno temeljito in skrbno, strokovnjakinja pa je specialistka kardiologije in interne medicine z izkušnjami in znanjem, ki ga je pridobila pri svojem delu v različnih bolnišnicah. Državna revizijska komisija zato nima razloga, da bi dvomila v njeno strokovnost in nepristranskost.

    Vlagatelj v vlogah, s katerima se je opredelil do strokovnega mnenja in njegove dopolnitve, tudi pripominja, da strokovnjakinja ni izvedla nobenih dokazov. V zvezi s to pripombo Državna revizijska komisija pojasnjuje, da strokovnjak v revizijskem postopku ne izvaja dokazov. Kot je bilo že zapisano, je naloga strokovnjaka, da na podlagi strokovnega znanja in pregleda dokumentacije poda mnenje o tem, ali obstajajo objektivno utemeljeni razlogi za to, da naročnik zahteva točno določene tehnične specifikacije, njegovo mnenje pa predstavlja dokaz, na podlagi katerega lahko Državna revizijska komisija sprejme odločitev o zahtevku za revizijo. Ni se mogoče strinjati z vlagateljem, da je strokovnjakinja spregledala bistveno vprašanje, in sicer ali so tehnične zahteve naročnika upravičene in vezane na objektivne potrebe, kot to zahteva ZJN-2 v 37. členu. Strokovnjakinja je pojasnila strokovne implikacije posameznih tehničnih zahtev, vprašanje, ali je določena zahteva v skladu z določbami ZJN-2, pa je v pristojnosti Državne revizijske komisije, ki o tem presodi na podlagi pridobljenega strokovnega mnenja. V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da celoten dokazni postopek temelji na primerjavi dveh aparatov, pa Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je v predmetnem postopku pravnega varstva glede na fazo vložitve zahtevka za revizijo in revizijske navedbe presojala zakonitost vsebine razpisne dokumentacije, ne pa popolnost ponudb oz. primernost ponujenih aparatov. Tudi v strokovnem mnenju je poudarek na strokovni argumentaciji naročnikovih tehničnih zahtev in njihovi objektivni opravičljivosti, konkretni aparati pa so omenjeni v kontekstu vlagateljevih revizijskih navedb, saj je v zahtevku zatrjeval, da so zahteve prilagojene aparatu Vivid 9 proizvajalca General Electric in da lahko naročnik tudi z aparatom iE33 proizvajalca Philips na enakovreden način opravlja preiskave.

    Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo delno ugodila in razveljavila razpisno dokumentacijo v delih, ki so razvidni iz 1. točke izreka tega sklepa.


    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


    Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer v višini 1.500,00 EUR, kolikor je znašala taksa. V vlogi, s katero je posredoval potrdilo o vplačilu predujma za izdelavo strokovnega mnenja, je vlagatelj stroškovno zahtevo zvišal še za strošek predujma v višini 2.500,00 EUR.

    Glede na odločitev o zahtevku za revizijo, kot je razvidna iz 1. točke izreka tega sklepa, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN vlagatelju kot potrebne priznala stroške za plačilo takse in plačilo predujma v skupni višini 4.000,00 EUR. Ker je zahtevek za revizijo delno utemeljen, je Državna revizijska komisija, ob upoštevanju drugega odstavka 154. člena ZPP, vlagatelju priznala stroške v višini 1.864,15 EUR. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.


    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


    V Ljubljani, dne 25. 3. 2014

    predsednik senata
    Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
    predsednik Državne revizijske komisije





    Vročiti:
    - Splošna bolnišnica Jesenice, Cesta maršala Tita 112, 4270 Jesenice
    - Aleš Gospodarič, s.p., Poljska cesta 18, 2241 Spodnji Duplek
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

    Vložiti:
    - v spis zadeve
    - finančno – računovodska služba Državne revizijske komisije

    Natisni stran