018-065/2014 Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) po članici Vidi Kostanjevec, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba objektov v naravnem rezervatu Škocjanski zatok«, na podlagi pritožbe vlagatelja Makro 5 gradnje d.o.o., Obrtniška ulica 5, Koper (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Dunajska cesta 22, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 18.3.2014

odločila:

Pritožbi vlagatelja z dne 7.3.2014 se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa št. 430-189/2013/70 z dne 4.3.2014.

Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja odprti postopek oddaje javnega naročila »Izvedba objektov v naravnem rezervatu Škocjanski zatok«, katerega obvestilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 15.10.2013 (JN13109/2013). Obvestilo je bilo popravljeno z objavami na Portalu javnih naročil dne 24.10.2013 (JN13577/2013), dne 28.10.2013 (JN13745/2013), dne 30.10.2013 (JN13890/2013) in dne 6.11.2013 (JN14086/2013).

Naročnik je prejel sedem pravočasnih ponudb in dne 22.1.2014 izdal Odločitev o izidu javnega naročila, št. 430-189/2013/27 (v nadaljevanju: odločitev o izidu javnega naročila), s katero je oddal javno naročilu vlagatelju. Nato je naročnik dne 3.2.2014 izdal Spremembo odločitve o izidu javnega naročila, št. 430-189/2013/45 (v nadaljevanju: sprememba odločitve o izidu javnega naročila), s katero je zavrnil vse ponudbe, ker je pri pregledu predračunov posameznih ponudnikov ugotovil napačne izračune, saj so bile v popisih napačno nastavljene formule za izračun postavk. Vlagatelj je dne 10.2.2014 z vlogo, št. T/SK-13/228/170-4, podal zahtevo za dodatno obrazložitev spremembe odločitve o izidu javnega naročila. Dne 13.2.2014 je naročnik izdal Popravek spremembe odločitve o izidu javnega naročila, št. 430-189/2013/63 (v nadaljevanju: popravek spremembe odločitve o izidu javnega naročila), s katero je odpravil napako v navedbi reference za plačilo takse na račun Ministrstva za finance. Naročnik je dodatno obrazložitev spremembe odločitve o izidu javnega naročila, št. 430-189/2013/64 z dne 13.2.2014 vročil vlagatelju 14.2.2014. Vlagatelj je zoper spremembo odločitve o izidu javnega naročila vložil zahtevek za revizijo z dne 26.2.2014, v katerem navaja, da znaša taksa v konkretnem primeru 0,00 EUR, da je naročnik izdal spremembo odločitve o izidu javnega naročila v nasprotju s petim odstavkom 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) in da bi bila ponovitev predmetnega naročila v nasprotju s četrtim odstavkom 80. člena ZJN-2.

Naročnik je 4.3.2014 izdal Sklep, št. 430-189/2013/70 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel, saj vlagatelj k zahtevku za revizijo ni predložil potrdila o plačilu takse iz drugega odstavka 15. člena ZPVPJN.

Vlagatelj je zoper odločitev naročnika iz prejšnjega odstavka vložil pritožbo z dne 7.3.2014, v kateri predlaga, da Državna revizijska komisija pritožbi ugodi in razveljavi odločitev o zahtevku za revizijo naročnika ter zahtevek za revizijo sprejme v obravnavo. Po mnenju vlagatelja ZPVPJN v prvem, drugem in tretjem odstavku 71. člena ne določa višine takse za primer, ko naročnik zavrne vse ponudbe, kakršen je v konkretnem primeru. Vlagatelj meni, da mu ob vložitvi zahtevka za revizijo ni bilo treba predložiti potrdila o plačilu takse, saj če višine takse v skladu z 71. členom ZPVPJN ni mogoče določiti, takse za predrevizijski in revizijski postopek ni potrebno plačati (sklep št. 018-377/2013 in sklep št. 018-025/2014).

Naročnik je dne 11.3.2014 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi pritožbe je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V tem pritožbenem postopku je med vlagateljem in naročnikom sporno, ali je naročnik zakonito zavrgel zahtevek za revizijo, z obrazložitvijo, da vlagatelj k zahtevku za revizijo ni predložil potrdila o plačilu takse.

Tretji odstavek 26. člena ZPVPJN določa, da v primeru, če naročnik ugotovi, da zahtevek za revizijo ni bil vložen pravočasno ali ga ni vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena tega zakona, da vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 15. člena tega zakona ni predložil potrdila o plačilu takse iz prve alineje prvega odstavka 70. člena tega zakona ali da ni bila plačana ustrezna taksa, ga najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže.

Na podlagi drugega odstavka 15. člena ZPVPJN mora vlagatelj zahtevku za revizijo predložiti potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega ali tretjega odstavka 71. člena tega zakona, zato se Državna revizijska komisija strinja s stališčem vlagatelja, da je vlagatelj dolžan predložiti potrdilo o plačilu takse samo v primerih, ko je mogoče le to določiti v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 71. člena ZPVPJN.

ZPVPJN v 71. členu določa višino takse, ki jo je v posameznih primerih treba plačati ob vložitvi zahtevka za revizijo. V prvem odstavku 71. člena ZPVPJN določa takso za primer, kadar se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija). Drugi odstavek istega člena določa višino takse v primeru najugodnejše popolne ponudbe in za primer vloženega zahtevka za revizijo pred odpiranjem ponudb. Tretji odstavek tega člena pa določa višino takse za primere storitev iz Seznama storitev B in oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma, dinamičnega nabavnega sistema in javnega natečaja. V zadnjih dveh odstavkih 71. člena ZPVPJN zakon določa, da v posameznem primeru določi višino takse naročnik, upoštevaje pri tem prvi, drugi in tretji odstavek tega člena. Taksa pa se plača na ustrezen podračun. Zagovornik javnega interesa je oproščen plačila takse ob vložitvi zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija na podlagi določb 71. člena ZPVPJN ugotavlja, da zakon za konkreten primer zavrnitve vseh ponudb ne predvideva višine takse, ki bi jo moral vlagatelj plačati ob vložitvi zahtevka za revizijo in za to plačilo predložiti potrdilo o plačilu takse.

Prvega odstavka 71. člena ZPVPJN v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti za določitev takse, ker se zahtevek za revizijo ne nanaša na razpisno dokumentacijo, temveč na očitano kršitev po roku za oddajo ponudb. V konkretnem primeru takse ni mogoče določiti niti na podlagi tretjega odstavka 71. člena ZPVPJN, ker predmet javnega naročila niso storitve iz Seznama storitev B (gre za javno naročilo gradenj). Iz spisovne dokumentacije pa tudi izhaja, da naročnik ne oddaja posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma, dinamičnega nabavnega sistema, oziroma ne izvaja postopka javnega natečaja.

Naročnik je v pravnem pouku spremembe odločitve o izidu javnega naročila navedel takso v znesku 25.000,00 EUR, ki jo je glede na ugotovitve Državne revizijske komisije odmeril na podlagi drugega odstavka 71. člena ZPVPJN. Ker je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo po odpiranju ponudb, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju presojala ali je naročnik, v primeru zavrnitve vseh ponudb, pravilno odmeril takso na podlagi določila, da znaša taksa dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, vendar ne manj kot 500 eurov in ne več kot 25.000 eurov.

V skladu s tretjim odstavkom 80. člena ZJN-2 lahko naročnik v vseh fazah postopka po poteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. V konkretnem primeru je naročnik sprva oddal javno naročilo vlagatelju in v odločitvi o izidu javnega naročila navedel, da je razvrstil pravočasne ponudbe glede na merilo in v skladu s 77. členom ZJN-2 preveril, ali je ponudba ocenjena kot najugodnejša, popolna. Naročnik je v zvezi z izdajo odločitve o izidu javnega naročila ugotavljal popolnost najugodnejše ponudbe, vendar je naknadno s spremembo odločitve o izidu javnega naročila prvotno odločitev razveljavil, zaradi česar ugotovitve o najugodnejši popolni ponudbi niso več relevantne. Naročnik v spremembi odločitve o izidu javnega naročila navaja, da je zavrnil vse ponudbe, ker je ob pregledu ponudb ugotovil napake v predračunu (v popisih so napačno nastavljene formule za izračun postavk) in da bo za predmetna dela izvedel ponovno javno naročilo. V obrazložitvi pa je naročnik navedel vseh sedem pravočasno prejetih ponudb, ki pa jih ni razvrstil glede na merilo (najnižja ponudbena cena). Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v zadnji veljavni odločitvi ni ugotavljal najugodnejše cene popolne ponudbe od katere se odmeri taksa v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZPVPJN, saj na podlagi določil razpisne dokumentacije ni razvrstil pravočasnih ponudb na merila (najnižjo ponudbeno ceno) in preveril, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna (drugi odstavek 41. člena ZJN-2), temveč je opravil le pregled ponudb. Pregled ponudb pa še ne pomeni, da je pregledana ponudba tudi po vsebini popolna. Ker takse v konkretnem primeru ni mogoče odmeriti od cene najugodnejše popolne ponudbe (ker te naročnik ni ugotovil), znaša taksa 0,00 EUR. Iz navedenega izhaja, da takse za konkreten primer ni mogoče določiti na podlagi prvega, drugega ali tretjega odstavka 71. člena ZPVPJN, zaradi česar vlagatelj v tem primeru ni bil dolžan ob vložitvi zahtevka za revizijo plačati takse za predrevizijski in revizijski postopek in predložiti potrdila o plačilu takse. Naročnikova določitev višine takse (25.000,00 EUR) v pravnem pouku spremembe odločitve o izidu javnega naročila pa nima podlage v ZPVPJN. Takšno stališče je zavzela Državna revizijska komisija že v sklepu št. 018-025/2014, katerega navaja vlagatelj v pritožbi, medtem ko se sklep št. 018-377/2013 nanaša na izločitev vseh ponudb (prvi odstavek 80. člena ZJN-2), za katero pa prav tako velja, da znaša taksa 0,00 EUR.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem sprejema pritožbene navedbe in zaključuje, da je naročnik ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, s tem, ko je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel, zato je pritožbi vlagatelja z dne 7.3.2014, na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN, ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa št. 430-189/2013/70 z dne 4.3.2014.

Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN (drugi odstavek 55. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 18.3.2014

Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Makro 5 gradnje d.o.o., Obrtniška ulica 5, 6000 Koper
- Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran