018-047/2014 Elektro Ljubljana, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem., v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Vide Kostanjevec, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava progovnih ločilnikov in odklopnih ločilnikov 24kV«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Tehmar d.o.o., Zagrebška cesta 100, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro Ljubljana, d.d., Slovenska cesta 58, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 17.3.2014

odločila:

1. Vlagateljev predlog za začetek revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo se zavrže.

2. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil dne 4.10.2013, pod št. objave JN12621/2013. Naročnik je z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« z dne 18.12.2013 obvestil sodelujoče ponudnike, da se predmetno javno naročilo odda v izvedbo najugodnejšemu ponudniku TSN, d.o.o., Šentiljska cesta 49, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Glede vlagateljeve ponudbe je naročnik navedel, da je nesprejemljiva, ker vlagatelj ni predložil vseh zahtevanih dopolnitev, ki jih je zahteval naročnik.

Vlagatelj je z vlogo »Zahteva za dodatno obrazložitev« z dne 8.1.2014 zahteval pojasnitev, katere zahtevane dopolnitve niso bile predložene. Naročnik je v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila z dne 10.1.2014 navedel, da je vlagateljeva ponudba neprimerna, ker vlagatelj ni predložil dokazila za pritrditev pogona s pritrdilnimi vijaki M16 z matico za leseni drog in zahtevane izjave o pogojih servisiranja.

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji javnega naročila pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da naročnik ni podal razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti nesprejemljivost vlagateljeve ponudbe, saj naročnik ni navedel, kakšna so njegova zagotovljena sredstva, ali pa dejstev, ki bi utemeljevali, da je ponudbena cena vlagatelja višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je njegova ponudba primerna. Z dopolnitvijo ponudbe je dokazal, da vijaki M16 ustrezajo naročnikovim zahtevam. V razpisni dokumentaciji je naročnik zahteval vijake M16, po roku za oddajo ponudbe pa je naročnik v dodatni obrazložitvi spremenil zahteve razpisne dokumentacije, saj sedaj zahteva vijake M16 z matico. Takšna sprememba razpisne dokumentacije je v nasprotju z načelom enakopravnosti ponudnikov, načelom transparentnosti in 69. členom Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS), ki določa, da mora naročnik o vsakem naročilu hraniti podatke. Z dopolnitvijo ponudbe je vlagatelj dokazal, da so podani pogoji servisiranja. Naročnik je z dodatno obrazložitvijo spremenil zahtevo iz razpisne dokumentacije, saj je z dodatno obrazložitvijo zahteval izjavo o pogojih servisiranja, medtem ko je v razpisni dokumentaciji zahteval pogoje servisiranja. Naročnik je kršil načeli enakopravne obravnave ponudnikov in transparentnosti, saj po roku za oddajo ponudb od vlagatelja zahteva več kot od ostalih ponudnikov. Vlagatelj naročniku še očita, da je netransparentno izbral ponudbo izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik je oddal ponudbo s ponudbeno ceno v višini 191.200,48 EUR, iz izpodbijane odločitve pa izhaja, da je bila ponudbena cena 164.8282,00 EUR, pri tem pa naročnik pa ni dokumentiral odprave računskih napak.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 3.2.2014 opredelil do navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo. Pojasnjuje, da njegova ponudba ni imela računskih napak, da pa je v postopku s pogajanji, katere so bila predvidena v razpisni dokumentaciji, ponudil nižjo ceno.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je v odločitvi o oddaji naročila pomotoma zapisal, da je vlagateljeva ponudba nesprejemljiva, vendar pa je iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila razvidno, da je vlagateljeva ponudba vsebinsko pomanjkljiva. Naročnik pojasnjuje, da je vlagatelja pozval na dopolnitev tehničnega dela ponudbe, vlagatelj pa dopolnitve ni posredoval. Značilna karakteristika vijakov z oznako M je, da so to vijaki z metričnim navojem, na katerega se pritrdi matica. Vijaki brez matice, oziroma vijaki, ki jih je ponudil vlagatelj, niso vijaki M16. Prav tako je naročnik pozval vlagatelja na dopolnitev ponudbe z dokumentom, ki bi izkazoval pripravljenost oziroma pogoje servisiranja. Z dopolnitvijo je vlagatelj sicer predložil dokument »Vzdrževanje«, vendar je očitno, da ne gre za izpolnitev zahteve naročnika. Vzdrževanje predstavlja preprostejša tehnična in skrbna ravnanja, ki so potrebna za pravilno delovanje naprave. Servis pa zagotavlja strokovne preglede naprave, odpravo napak, menjavo iztrošenih delov in druga dejanja, ki jih izvaja usposobljena oseba, katera za to tudi materialno in pravno jamči. Naročnik zavrača očitke, da je spremenil razpisno dokumentacijo, saj mu ni jasno, kako bi ponudniki lahko pogoje servisiranja navedli drugače, kot s podpisano in ožigosano izjavo. Glede ponudbe izbranega ponudnika naročnik pojasnjuje, da v ponudbi izbranega ponudnika ni bilo računskih napak, zato tudi odprava teh ne more biti dokumentirana. Končna ponudbena cena izbranega ponudnika je bila dosežena v pogajanjih, ki jih je naročnik napovedal v razpisni dokumentaciji.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 13.2.2014 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.
Vlagatelj je Državni revizijski komisija posredoval vlogo z dne 26.2.2014, v kateri je predlagal začetek revizijskega postopka zaradi molka naročnika.

Državna revizijska komisija je z vlogo z dne 27.2.2014 vlagatelju posredovala naročnikovo odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 6.3.2014 opredelil do navedb naročnika. Vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da bi moral naročnik že v razpisu jasno navesti, kateremu standardu naj odgovarjajo vijaki. Naročnik je šele v odločitvi o zavrnitvi zahtevka navedel, da »izjava o pogojih servisiranja« pomeni »dokument, ki bi izkazoval pripravljenost in pogoje servisiranja«. Vlagatelj pa zahteve glede servisiranja ni razumel na takšen način, zato je potrebno uporabiti razlago določb razpisne dokumentacije, ki je do ponudnikov (naj)manj stroga. Vlagatelj še očita naročniku, da med pogajanji (za katera vlagatelj ni vedel) ni zagotovil enake obravnave ponudnikov in transparentnosti postopka, saj na pogajanja ni bil vabljen in mu ni bilo omogočeno pravno varstvo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej presojala dopustnost vlagateljevega predloga za začetek revizijskega postopka na podlagi četrtega odstavka 28. člena ZPVPJN. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik dne 11.2.2014 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, katero je dne 17.2.2014 vročil neposredno vlagatelju, ne pa tudi njegovemu pooblaščencu (razvidno iz poštne povratnice). Državna revizijska komisija je dne 17.2.20214 od naročnika prejela dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, med drugim tudi zahtevek za revizijo. Ker se, skladno s prvim odstavkom 30. člena ZPVPJN, revizijski postopek začne, ko Državna revizijska komisija na podlagi prvega, drugega ali tretjega odstavka 29. člena ZPVPJN od naročnika prejme zahtevek za revizijo, je potrebno ugotoviti, da se je predmetni revizijski postopek, katerega začetek predlaga vlagatelj v vlogi z dne 27.2.2014, začel, ko je Državna revizijska komisija od naročnika prejela vlagateljev zahtevek za revizijo, torej dne 17.2.2014. Ker vlagatelj v konkretnem primeru nima pravnega interesa oziroma pravne koristi za vložitev predloga za (ponoven) začetek postopka, kateri se je že začel, je Državna revizijska komisija, ne da bi se opredeljevala, ali je bil v konkretnem primeru podan molk naročnika in ali je bil predlog za začetek revizijskega postopka podan pred pristojnim organom, na podlagi 274. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, predlog za začetek revizijskega postopka zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Iz spisovne dokumentacije izhaja, da naročnik predmetno javno naročilo oddaja po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, v katerega je vključil pogajanja. Naročnik je prejel tri pravočasne ponudbe (Zapisnik o prejemu in odpiranju ponudb z dne 22.10.2013). Po opravljenem preverjanju in dopolnitvah ponudb je naročnik izvedel pogajanja (katera je napovedal v objavi obvestila o javnem naročilu in v razpisni dokumentaciji) s ponudnikom Elektroservisi, d.d., in izbranim ponudnikom, nato pa dne 18.12.2013 izdal odločitev, da kot najugodnejšega ponudnika izbere izbranega ponudnika. Vlagatelja naročnik na pogajanja ni povabil, ker je ugotovil, da je njegova ponudba nepopolna, o čemer je vlagatelja obvestil z odločitvijo o oddaji naročila.

Državna revizijska komisija na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja ne najde razlogov, ki bi potrjevali vlagateljeve očitke o kršitvi načela transparentnosti javnega naročanja (14. člen ZJNVETPS) in načela enakopravne obravnave ponudnikov (15. člen ZJNVETPS). Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil, da bo pisno pozval k pogajanjem vse ponudnike, katerih ponudbe bodo izpolnjevale zahtevane pogoje iz razpisne dokumentacija (točka 1.19 »Pogajanja«). Naročniku zato ni mogoče očitati kršitev, ker je pogajanja izvedel le s ponudnikoma, za katera je ugotovil, da izpolnjujeta vsa pogoje iz razpisne dokumentacije. Pogajanja z vlagateljem (za čigar ponudbo je naročnik presodil, da ne izpolnjuje pogojev iz razpisne dokumentacije, in jo zato izločil iz postopka oddaje javnega naročanja) ne bi bila smiselna, saj glede na ugotovljeno nepopolnost njegove ponudbe ne bi pripeljala do drugačne odločitve naročnika o oddaji naročila. Neutemeljene so revizijske navedbe, da bi naročnik moral vlagatelja pred izvedbo postopka s pogajanji obvestiti, zakaj na pogajanja ni vabljen. ZJNVETPS namreč naročniku ne nalaga obveznosti, da ponudnika, katerega zaradi neizpolnjevanja zahtev razpisne dokumentacije ne povabi k pogajanjem, obvesti o ugotovljeni nepopolnosti njegove ponudbe pred izvedbo pogajanj, ampak zadostuje, da ponudnika o tem obvesti v odločitvi o oddaji javnega naročila, kar je naročnik storil. S tem pa vlagatelju ni bilo onemogočeno pravno varstvo, saj je imel možnost vložiti zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila, kar je vlagatelj tudi storil. Na zakonitost izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila pa tudi ne vpliva dejstvo, da naročnik v tej ni navedel, da je bila izbrana ponudba za ceno, ki je bila dosežena na pogajanjih. Državna revizijska komisija zato revizijske navedbe o domnevnih kršitvah pri izvedbi postopka s pogajanji zavrača kot neutemeljene.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala revizijske očitke, ki se nanašajo na domnevno nezakonito izločitev ponudbe vlagatelja. Kot izhaja iz odločitve o oddaji javnega naročila in dodatne obrazložitve o oddaji javnega naročila, je naročnik presodil, da vlagatelj ni ponudil ustreznih vijakov in da ponudbi ni predložil izjave o pogojih servisiranja.

Skladno s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 82. členom ZJNVETPS izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (17. točka 2. člena ZJNVETPS). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti. Nepravilna ponudba je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika (20. točka 2. člena ZJNVETPS). Neprimerna ponudba je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne odgovarja v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji (20. točka 2. člena ZJNVETPS). Nesprejemljiva ponudba pa je tista ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva, ali ponudba, katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu (22. točka 2. člena ZJNVETPS).

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila navedel, da je ponudba vlagatelja nesprejemljiva, ni pa navedel okoliščin, ki bi to utemeljevale. Med strankama v tej fazi postopka tudi ni (več) sporno, da naročnik vlagateljevi ponudbi dejansko ne očita nesprejemljivosti. Državna revizijska komisija v zvezi z navedenim ugotavlja, da iz izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila jasno in nedvoumno izhaja, da je naročnik izločil vlagateljevo ponudbo zato ker je presodil, da vlagatelj ni ponudil ustreznih vijakov in predložil izjave o pogojih servisiranja. Čeprav je naročnik tako ugotovljene pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe napačno pravno okvalificiral (oznaka »nesprejemljiva ponudba« namreč predstavlja zgolj pravno kvalifikacijo), to po presoji Državne revizijske komisije ni vplivalo na vlagateljev pravni položaj v postopku pravnega varstva, saj je vlagatelj v obravnavanem zahtevku za revizijo (med drugim) zatrjeval, da je ponudil ustrezne vijake in predložil ustrezno dokazilo o pogojih servisiranja.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija zato vsebinsko presojala utemeljenost predstavljenih razlogov za izločitev vlagateljeve ponudbe.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji zapisal, da bo priznal sposobnost ponudniku, ki bo predložil tehnično ponudbo, pripravljeno v skladu s tehničnimi specifikacijami, ki so opredeljene v poglavju 4 razpisne dokumentacije (točka 2.1 »Ugotavljanje sposobnosti ponudnika«). Naročnik je nadalje v razpisni dokumentaciji v točki 4.3 »Tehnična ponudba« zapisal, da morajo ponudniki kot prilogo tabeli, v katero so morali vpisati tehnične podatke ponujenih progovnih ločilnikov, predložiti (tudi) »pogoje servisiranja«. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz razpisne dokumentacije nedvoumno izhaja, da so ponudniki morali ponudbi predložiti pogoje servisiranja progovnih ločilnikov. Iz spisovne dokumentacije izhaja, kar med strankama ni sporno, da vlagatelj ponudbi ni predložil pogojev servisiranja, pač pa ga je naročnik v tem delu pozval na dopolnitev ponudbe (dopis z dne 21.11.2013). Vlagatelj je pravočasno predložil dokument »Vzdrževanje«, katerega je označil kot poslovno skrivnost in iz katerega izhajajo navodila za vzdrževanje ločilnikov in ločilnih stikal. Med strankama pa je sporno, ali je vlagatelj z navedenim dokumentom izpolnil naročnikovo zahtevo, da morajo ponudniki ponudbi predložiti »pogoje servisiranja«.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da v konkretnem primeru ni mogoče šteti, da je vlagatelj s predložitvijo dokumenta »Vzdrževanje« izpolnil razpisno zahtevo, da morajo ponudniki predložiti pogoje servisiranja. Drži sicer vlagateljeva navedba, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni izrecno zapisal, da morajo ponudniki predložiti izjavo o pogojih servisiranja, in da naročnik ni natančno opredelil besedne zveze »pogoji servisiranja«, kakor tudi trditev vlagatelja, da je Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah zapisala, da je v primeru nejasne razpisne dokumentacije v razmerju do ponudnika potrebno uporabiti razlago, ki gre v njegovo korist. Vendar pa je po oceni Državne revizijske komisije v obravnavanem primeru naročnikova zahteva, ki se nanaša na pogoje servisiranja, določena jasno in ne dopušča nobenega dvoma v interpretaciji. Kot utemeljeno izpostavlja naročnik, se servisiranje nanaša na popravilo tehničnih naprav, torej na odpravo napak, medtem ko se vzdrževanje nanaša na ohranjanje tehničnih naprav v dobrem stanju. Prav tako tudi ni nobenega dvoma, da so ponudniki morali predložiti izjavo o pogojih servisiranja, saj se z izjavo zavežejo k nekemu bodočemu ravnanju. Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika in ponudnika Elektroservisi, d.d., ugotavlja, da sta tudi navedena ponudnika sporni segment razpisne dokumentacije razumela tako, kot jo razlaga naročnik in kot jo razume Državna revizijska komisija. Oba sta ponudbi namreč predložila izjavo o pogojih servisiranja (o tem, kdo opravlja servis, za kakšno obdobje se ta zagotavlja ter o tem, kakšen je odzivni čas). Za razliko od omenjenih ponudnikov, vlagatelj v svoji ponudbi ni navedel pogojev servisiranja, tudi v njeni dopolnitvi pa je naročniku dostavil zgolj dokument, v katerem navaja način vzdrževanja ponujenih artiklov.

Posledično so tudi neutemeljene navedbe vlagatelja o naročnikovi kršitvi načela enakopravnega obravnavanja ponudnikov, saj naročnik ni zahteval nič več (ali drugega) od vlagatelja kot od izbranega ponudnika in ponudnika Elektroservisi, d.d. Pri tem tudi ne gre prezreti, da vlagatelj zgolj pavšalno navaja, da si razlaga razpisno dokumentacijo drugače, kot naročnik, ne pojasni pa, kako si »pogoje servisiranja« razlaga.

Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitev pri presoji, da ponudba vlagatelja ne izpolnjuje vseh pogojev razpisne dokumentacije, zaradi česar je naročnik ponudbo vlagatelja upravičeno izločil iz postopka oddaje javnega naročila in vlagatelja tudi ni povabil k pogajanjem. Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi obravnave zgornjih revizijskih navedb ugotovila utemeljenost izločitve vlagateljeve ponudbe zaradi njene nepopolnosti, revizijskih navedb, ki se nanašajo na druge razloge za domnevno nepopolnost te ponudbe (ustreznost vijakov M16), ni presojala; presoja teh navedb na vlagateljev položaj v postopku namreč ne bi mogla v ničemer vplivati.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 17.3.2014


predsednica senata
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., p.p. 4372, 1001 Ljubljana
- Elektro Ljubljana, d.d., Slovenska cesta 58, 1000 Ljubljana
- TSN, d.o.o., Šentiljska cesta 49, Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran