Na vsebino
EN

018-030/2014 Občina Rogaška Slatina

Številka: 018-030/2014-6
Datum sprejema: 7. 3. 2014

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Boruta Smrdela kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Mladinski kulturni center Rogaška Slatina – Multimedijska oprema« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ELEX ELEKTRONIKA, Miran Starman, s. p., Goričane 12A, Medvode, ki ga zastopa Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o. p., d. o. o., Dalmatinova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Občina Rogaška Slatina, Izletniška ulica 2, Rogaška Slatina (v nadaljevanju: naročnik), dne 7. 3. 2014

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 26. 12. 2013 se ugodi in se razveljavi razpisno dokumentacijo zadevnega javnega naročila v delu, ki se nanaša na referenčni pogoj, in sicer 15. točko na 10. strani Navodil za pripravo ponudbe, številka 430-0067/2013, z dne 8. 11. 2013.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se delno ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 5.012,80 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:


Naročnik je javno naročilo objavil na portalu javnih naročil dne 8. 11. 2013, pod št. objave JN 14246/2013 in dne 9. 12. 2013, pod št. objave JN 15551/2013 ter v Uradnem glasilu Evropske Unije dne 13. 11. 2013, pod št. objave 2013/S 220-382794.

Vlagatelj je dne 18. 12. 2013 zoper razpisno dokumentacijo vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj v njem navaja, da je naročnik kršil določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami, v nadaljevanju: ZJN-2) o sorazmernosti pogojev, ki bi morali biti sorazmerni s predmetom javnega naročila ter ne bi smeli biti diskriminatorni. Vlagatelj navaja, da mu je zaradi protipravnega ravnanja naročnika onemogočena priprava in oddaja popolne ponudbe, saj vlagatelj ne izpolnjuje referenčnega pogoja naročnika, čeprav je sposoben izvesti javno naročilo. Da je naročnik referenčni pogoj postavil v nasprotju z določbami ZJN-2, vlagatelj utemeljuje z navedbo naročnikove zahteve, da ponudnik(i) razpolagajo samo z eno referenco, v katero je vključena tako dobava digitalne kinematografske opreme kakor tudi dobava multimedijske opreme. Vlagatelj naročniku očita, da ni dopustil, da bi ponudniki izkazali izpolnjevanje referenčnega pogoja s predložitvijo dveh referenčnih poslov, in sicer enega, s katerim bi ponudniki izkazali uspešno opravljeno dobavo kinematografske opreme in drugega, s katerim bi ponudniki izkazali uspešno opravljeno dobavo multimedijske opreme. Vlagatelj navaja, da se večina postavk naročnika iz opredelitve predmeta javnega naročila nanaša na multimedijsko opremo, le nekatere tudi na kinematografsko opremo, ter poudarja, da gre pri tem za različni vrsti opreme različnih proizvajalcev, vsa oprema pa je standardizirana, kar pomeni, da vsa ustrezno dobavljena oprema odgovarja vsem kupcem, naročnik pa od tega, da vso (multimedijsko in kinematografsko) opremo dobavi isti ponudnik, nima nobenega pozitivnega učinka, s tako postavljenim referenčnim pogojem pa krši načelo enakopravne obravnave, pa tudi načelo sorazmernosti in prepovedi diskriminacije med ponudniki. Naročnik je na 10. strani povabila k oddaji ponudbe v točki 15 postavil referenčni pogoj, ki je glede na predmet javnega naročanja po lastnih navedbah naročnika ustrezen: da se referenčno delo nanaša na dobavo multimedijske opreme, da je ponudnik v okviru referenčnega dela dobavil digitalno kinematografsko opremo, da znaša realizacija ponudnika v referenčnem delu najmanj 150.000 EUR brez DDV, da je bil ponudnik podpisnik pogodbe z referenčnim investitorjem ali eden od partnerjev v poslu, ki je bil izveden na podlagi skupne ponudbe ter da je bilo referenčno delo zaključeno v zadnjih 3 letih, šteto od roka za oddajo ponudb, kot datum zaključka referenčnega dela pa bo naročnik upošteval datum dobave. S spremembo razpisne dokumentacije dne 9. 12. 2013 je bil ta pogoj spremenjen v delu, ki se nanaša na realizacijo ponudnika, ki se je s 150.000 EUR znižala na 80.000 EUR. Vlagatelj navaja, da je bila naročnikova zahteva, da ponudnik ali partnerji v skupni ponudbi dokažejo, da pogoj po dobavi digitalne kinematografske opreme in multimedijske opreme izpolnjujejo v okviru ene (same) reference. To pomeni, da mora eden od ponudnikov izpolnjevati referenco po dobavi obeh vrst blaga sam, ali pa so morale biti dobave različne vrste opreme (digitalne kinematografske in multimedijske) združene v okviru istega posla, ene dobave. Naročnik pa ni dopustil, da bi ponudniki izkazali izpolnjevanje referenčnega pogoja bodisi s sklicevanjem na več različnih referenčnih poslov, s katerimi bi ponudnik izkazal dobavo digitalne kinematografske opreme in multimedijske opreme, niti ni dopustil, da bi ponudniki, ki nastopajo v konzorciju, pogoj izpolnili tako, da bi se vsak partner skliceval na referenčni posel, pri katerem je opravil dobavo posamezne vrste opreme, tako da bi skupaj izkazali, da so že izvedli dobavo digitalne kinematografske opreme in dobavo multimedijske opreme. Vlagatelj poudarja, da je naročnika na portalu javnih naročil na navedeno protipravnost opozoril, vendar naročnik reference ni hotel spremeniti na način, da bi omogočala širšo udeležbo potencialnih ponudnikov, kar kaže npr. z odgovorom glede vnovičnega vprašanja glede referenc z dne 22. 11. 2013, iz katerega po vlagateljevem mnenju izhaja, da se od naročnika ne zahteva, da opusti referenco za digitalno kinematografsko opremo, temveč se vlagatelj zgolj sprašuje po nujnosti naročnikove zahteve, da je ponudnik v okviru istega referenčnega posla dobavil tudi multimedijsko opremo. Iz odgovora z dne 25. 11. 2013 po vlagateljevem mnenju izhaja naročnikovo vztrajanje pri tem, da ponudnik dobavi obe vrsti opreme v okviru istega posla, kar je nerazumno in nesorazmerno s predmetom javnega naročila, na vprašanje, ki ga je vlagatelj zastavil naročniku dne 3. 12. 2013, pa naročnik ni podal odgovora. Vlagatelj naročniku s postavljeno referenčno zahtevo očita nesorazmernost in protipravnost pogoja, ki se kaže na način, da je za dokazovanje tehnične sposobnosti po naročnikovem mnenju ustrezna le referenca, ki dokazuje dobavo digitalne kinematografske opreme in multimedijske opreme v istem preteklem poslu, torej v okviru iste pogodbe, ne pa tudi ločena referenca dobavitelja digitalne kinematografske opreme in ločena referenca dobavitelja multimedijske opreme. Predmet javnega naročila namreč ni zaokrožena celota, ki bi ga lahko izvedel samo en ponudnik, temveč je po naravi predmet javnega naročila takšen, da bo izpolnjen s številnimi produkti, dobavljenimi preko različnih dobaviteljev. Referenčna zahteva po opravljenem enem referenčnem poslu po mnenju vlagatelja glede na predmet javnega naročila ni objektivno opravičljiva. Diskriminatornost naročnikovega referenčnega pogoja pa vlagatelj utemeljuje z navedbo, da je bil v RS izveden samo en referenčni posel, ki ustreza postavljeni referenci in sicer gre za Kulturni dom Šmarje pri Jelšah, ki je začel obratovati dne 6. 12. 2012, vlagatelj pa v podkrepitev svojih trditev prilaga članek o tem. Vlagatelj zaključuje, da navedeno pomeni, da v RS obstaja samo ena skupina povezanih oseb, ki razpolagajo s sporno referenco in sicer ena izmed treh (3) povezanih družb: TSE, d. o. o., audio video inženiring, Ljubljana ali FFF, d. o. o., multimedijski inženiring, Ljubljana ali AVC GROUP, d. o. o., inženiring za audio in video dejavnost, Ljubljana, za eno izmed navedenih družb pa je vlagatelj glede na naročnikov referenčni pogoj prepričan, da bo v predmetnem postopku javnega naročila edini ponudnik. Vlagatelj zato predlaga, da naročnik ali Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodita ter razveljavita del razpisne dokumentacije, ki se nanaša na referenčni pogoj, zahteva pa tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka.

Vlagatelj je dne 18. 12. 2013 na naročnika naslovil dokument Dopolnitev zahtevka za revizijo, v katerem navaja, da zahtevek za revizijo po udeležbi na javnem odpiranju ponudb v predmetnem postopku dopolnjuje z dejstvom, ki ga ni poznal ob vložitvi zahtevka za revizijo in sicer, da so se kot povsem točna izkazala vlagateljeva predvidevanja, da v RS obstaja samo ena skupina povezanih oseb, ki razpolagajo z izpodbijano referenco, in sicer družba TSE, d. o. o., audio video inženiring, Ljubljana, ki je v predmetnem postopku javnega naročila tudi edina predložila ponudbo.

Naročnik je dne 20. 12. 2013 s sklepom vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, zahtevo za povrnitev stroškov pa zavrnil, v obrazložitvi pa navedel, da je vlagatelj zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo vložil prepozno, očital pa mu je tudi pomanjkanje aktivne legitimacije na podlagi 14. člena ZPVPJN v povezavi s petim odstavkom 5. člena ZPVPJN.
Vlagatelj je po prejemu naročnikovega sklepa, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, dne 8. 1. 2014 pravočasno vložil pritožbo zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava, naročnik pa je dne 13. 1. 2014 Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 9. 1. 2014, skladno s prvim odstavkom 53. člena ZPVPJN, odstopil pritožbo, skupaj z dokumentacijo o postopku javnega naročanja.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja, je Državna revizijska komisija pritožbi ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 18. 12. 2013 (sklep št. 430-0067/2013, z dne 20. 12. 2013) ter naročniku naložila, da mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu z 28. členom ZPVPJN, pri čemer se odločitev o stroških pritožbe pridrži za končno odločitev o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je dne 28. 1. 2014 prejela naročnikov predlog, da izda sklep, na podlagi katerega se naročniku kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli zavrnitev vseh ponudb v postopku predmetnega javnega naročila. V njem je naročnik navedel, da o vlagateljevem zahtevku za revizijo v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN, kot mu je bilo naloženo s sklepom Državne revizijske komisije št. 018-004/2014-4 z dne 22. 1. 2014, še ni odločil, ne glede na obveznost sprejema odločitve in morebitni nadaljnji postopek na podlagi ZPVPJN pa bo naročnik postopek javnega naročanja zaključil z zavrnitvijo vseh ponudb, saj je dne 24. 12. 2013 prejel sklep Ministrstva za kulturo z vsebino, da se vloga za sofinanciranje projekta Mladinski kulturni center Rogaška Slatina zavrne. Naročnik je skladno s prvim členom Navodil za pripravo ponudbe in s tretjim odstavkom 80. člena ZJN-2 sprejel odločitev, da se predmetni postopek javnega naročila zaključi z zavrnitvijo vseh prejetih ponudb, saj naročnik ne bo začel novega postopka za oddajo javnega naročila. Ne glede na navedeno Državna revizijska komisija ni ugotovila objektivnih, izrednih in nepredvidljivih okoliščin, ki bi narekovale ugoditev naročnikovemu predlogu iz 20. člena ZPVPJN, zato je njegov predlog zavrnila.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo obravnaval vsebinsko in ga s sklepom z dne 31. 1. 2014 zavrnil kot neutemeljenega, prav tako je zavrnil njegovo zahtevo za povrnitev stroškov. V zvezi z vlagateljevim očitkom, da se protipravnost v razpisni dokumentaciji nanaša na zahtevo naročnika, da ponudniki razpolagajo samo z eno referenco, v katero je vključena tako dobava digitalne kinematografske opreme kot tudi dobava multimedijske opreme, naročnik navaja, da ne drži, da je v okviru zahtevanega referenčnega dela zahteval vsebnost dveh ločenih referenc. Naročnik navaja, da je z odgovorom z dne 19. 11. 2013 opredelil vsebinsko ustreznost referenčnega dela, in sicer, da naj se referenčno delo nanaša na dobavo multimedijske opreme ter da je ponudnik v okviru referenčnega dela dobavil digitalno kinematografsko opremo. Naročnik pojasnjuje, da digitalna kinematografska oprema v predmetnem javnem naročilu predstavlja enega od elementov multimedijske opreme, pogoj naročnika v zvezi z ustreznostjo posamezne reference pa se nanaša na multimedijsko opremo, pri čemer mora le-ta (vsaj minimalno) vsebovati tisto od kategorij multimedijske opreme, ki v predmetnem javnem naročilu glede na ocenjeno vrednost predstavlja prevladujoč delež. Iz naročnikovega popisa opreme izhaja, kaj je v okviru predmetnega javnega naročila razumeti kot multimedijsko opremo in kaj kot digitalno kinematografsko opremo, pri čemer »multimedijska oprema za dejavnost digitalnega kina« vsebuje sledeče elemente opreme: digitalni kinoprojektor, digitalni strežnik, sistem za predvajanje 3D vsebin, preklopnik alternativnih vsebin, procesor kino zvoka, brezprekinitveno napajanje, projekcijsko platno, projekcijsko okno ter montažo vseh specificiranih delov opreme. Naročnik nadaljuje, da se multimedijska oprema razen na že navedene postavke multimedijske opreme za dejavnost digitalnega kina dodatno nanaša še na digitalno avdio mešalno mizo, zvočnike, zvočniška in mikrofonska stojala, mikrofone, prilagoditveno enoto za priklop instrumentov, povezovalne kable, data/video projektorje, ojačevalnike, predojačevalnike, zvočne kombinacije, CD/USB/SD predvajalnik, LED TV, rack omarice, bluray predvajalnik, brezžične oddajnike grafičnih vsebin, itd. Po naročnikovem mnenju zapisano dokazuje, da je vsebino referenc opredelil s sklicevanjem na predmet javnega naročila, torej enakovredno, in da bi (podredni) pogoj vsebnosti »digitalne kinematografske opreme« znotraj referenčne dobave multimedijske opreme ponudnik izpolnil že z vsebnostjo npr. projekcijskega platna ali brezprekinitvenega napajanja v vrednosti enega centa ali pa celo z vsebnostjo katere koli druge opreme, glede katere bi ponudnik uspel izkazati, da je potrebna za izvajanje kinematografske dejavnosti v digitalni tehnologiji. Glede na to, da ocenjena vrednost digitalne kinematografske opreme predstavlja 48 % delež vrednosti celotnega naročila multimedijske opreme, po mnenju naročnika taka vsebinska zahteva ni pretirana. Vlagateljev očitek, da naročnik krši načelo enakopravne obravnave, načelo sorazmernosti in ponudnike obravnava diskriminatorno, s tem, ko naj bi vsebinsko opredelitev referenčnega pogoja sestavljali dve različni vrsti opreme, naročnik zavrača, saj gre v predmetnem postopku za naročilo sorodnih, glede na funkcionalnost medsebojno povezanih vrst multimedijske opreme, katere sestavni del je tudi digitalna kinematografska oprema. V zvezi z vlagateljevo navedbo, da je referenčni pogoj nesorazmeren s predmetom javnega naročila in s tem povezanim vlagateljevim predlogom, naj naročnik določi vrednostni prag za referenčno dobavo multimedijske opreme in digitalne kinematografske opreme v sorazmerju z vrednostjo dobav v predmetnem javnem naročilu, naročnik odgovarja, da je izpolnjevanje referenčnega pogoja vezal na predložitev (le) enega referenčnega potrdila v primerljivem vsebinskem obsegu, kot je naročnikov. Vrednostno sorazmernost in ustreznost referenčne zahteve naročnik pojasnjuje s tem, da je določil vrednostni prag referenčnega dela, pri katerem mora realizacija ponudnika znašati najmanj 80.000 EUR brez DDV. Glede na to, da znaša ocenjena vrednost javnega naročila 148.013 EUR brez DDV, je naročnikova zahteva po vrednosti predloženega referenčnega dela v višini 54 % od ocenjene vrednosti javnega naročila, takšna zahteva pa po njegovem lastnem mnenju ni nesorazmerna s predmetom javnega naročila. Vlagateljev očitek, da je referenčni pogoj do vlagatelja diskriminatoren in da favorizira enega od ponudnikov, naročnik zavrača kot neutemeljen in navaja, da je predmetno javno naročilo objavil tudi v Uradnem listu Evropske unije, v razpisni dokumentaciji pa ni omejil sodelovanja ponudnikov izven ozemlja Slovenije, prav tako ni oblikoval pogojev, na podlagi katerih bi moralo biti referenčno delo opravljeno v Sloveniji. Naročnik ve, da obstajajo ponudniki, ki predmetni referenčni pogoj izpolnjujejo (npr. Kinoton GmbH, Dcinex, Cinemeccanica S.p.A., AV Media, Nowatron, XC Data, Digital Emotions in Telmaco), pri čemer referenčni pogoj še ni nujno diskriminatoren, če ga ne izpolnjuje nihče od domačih ponudnikov. Naročnik dodaja, da referenčni pogoj od v Sloveniji registriranih družb izpolnjujejo najmanj TSE, d. o. o., RPS, d. o. o., ACORD-92, d. o. o. ter družbi FFF, d. o. o. in AVC Group, d. o. o., katerih reference v zahtevku za revizijo navaja tudi vlagatelj, in zagotavlja, da je referenčni pogoj oblikoval izključno z namenom, da javno naročilo odda ponudniku, ki je za izvedbo posla v celoti usposobljen. Razlog za prejem ene same ponudbe v postopku javnega naročanja po mnenju naročnika tako ni v referenčnem pogoju, ampak dejstvu, da je bila oddaja javnega naročila negotova že od samega začetka postopka, saj naročnik proračunskih sredstev ob začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila še ni imel zagotovljenih v celoti, s čimer so bili potencialni ponudniki seznanjeni. V nadaljevanju naročnik obravnava vlagateljevo navedbo, da naročnik ni dopustil, da bi ponudniki izkazali izpolnjevanje referenčnega pogoja s predložitvijo dveh referenčnih poslov, in sicer enega, s katerim bi ponudniki izkazali uspešno opravljeno dobavo kinematografske opreme, in drugega, s katerim bi ponudniki izkazali uspešno opravljeno dobavo multimedijske opreme. Vlagateljevo zahtevo v pravnem varstvu je naročnik v tem delu zavrgel kot nedopustno na podlagi petega odstavka 5. člena ZPVPJN, saj naj bi naročnik na tako domnevno kršitev na portalu javnih naročil predhodno ne bil opozorjen in se na take navedbe pred prejemom zahtevka za revizijo ni mogel opredeliti. Kot nedopustno iz enakega razloga naročnik označuje tudi navedbo vlagatelja, da naročnik od tega, da vso (multimedijsko in kinematografsko) opremo dobavi isti ponudnik, nima pozitivnih učinkov. Te navedbe naročnik sicer ne razume kot opredelitve domnevne kršitve, vendar iz previdnosti navaja, da preko portala javnih naročil opozorila, ki bi problematiziralo celovito oddajo javnega naročila ali predloga, naj se predmetno javno naročilo razdeli na sklope, ni prejel. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, saj tudi ob upoštevanju navedb iz revizijskega zahtevka v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne bi sprejel drugačne odločitve, zavrnil pa je tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

V skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN se je vlagatelj z vlogo z dne 6. 2. 2014 opredelil do navedb naročnika v sklepu, s katerim je zavrnil njegov zahtevek za revizijo. Ker naročnik zahtevka za revizijo v izreku ni zavrgel, temveč zavrnil, vlagatelj meni, da gre pri tem po vsebini dejansko za zavrnitev, zato zoper ta del ni vložil posebne pritožbe, sestavni del te vloge pa je podredno tudi pritožba zoper zavrženje. Vlagatelj vztraja pri protipravnosti in nesorazmernosti referenčnega pogoja ter povzema naročnika, ki pravi, da se njegov referenčni pogoj v zvezi z ustreznostjo posamezne reference ne nanaša na vsebnost dveh različnih vrst opreme, referenčni pogoj pa je bil po navedbah naročnika oblikovan na način, da bi ponudnik lahko podredni pogoj digitalne kinematografske opreme izpolnil že znotraj dobave multimedijske opreme. Vlagatelj poudarja, da to pomeni možnost, da bi ponudniki izpodbijani referenčni pogoj izpolnjevali s sklicevanjem na referenčni posel, v okviru katerega bi ponudnik dobavil digitalno kinematografsko opremo in drugo multimedijsko opremo, ravno to pa je predmet spora. Vlagatelj pripominja, da takšnega tolmačenja zahtevanega referenčnega pogoja naročnik pred sklepom o zavrnitvi zahtevka za revizijo ni podal ter vztraja pri tem, da je sporna zahteva naročnika, v skladu s katero lahko sposobnost za izvedbo javnega naročila dokaže samo dobavitelj ali skupina dobaviteljev, ki so v enotnem poslu v preteklosti dobavljali obe vrsti opreme, ne pa tudi dva različna dobavitelja, specializirana za dobavo posamezne od zahtevanih vrst opreme. Prav tako po mnenju vlagatelja ostaja neutemeljena zahteva naročnika po referenčnem pogoju, v okviru katerega mora ponudnik z istim referenčnim poslom izkazati (sočasno) dobavo multimedijske in digitalne kinematografske opreme. Vlagatelj v nadaljevanju pojasnjuje, da se pojma multimedijske opreme in digitalne kinematografske opreme med seboj povsem razlikujeta in gre pri izpolnitvi referenčnega pogoja dejansko za dobavo dveh različnih vrst opreme, saj pojem multimedijske opreme predstavlja predvsem oprema, povezana z računalniki in CD nosilci, digitalna kinematografska oprema pa je namenjena predvsem filmski sliki in zvoku, zanjo pa veljajo tudi avtorske pravice, standardi in zahteve ter predpisi s področja filmske industrije, česar pri multimedijski opremi ni. Vlagatelj odgovarja tudi na naročnikove navedbe o obstoju ponudnikov, ki referenčni pogoj izpolnjujejo, pri čemer navaja, da so družbe Kinoton GmbH, Dcinex in Cinemaccanica družbe, ki se ukvarjajo zgolj z dobavo digitalne kinematografske opreme, družbi RPS, d. o. o. in ACORD-92, d. o. o., pa dobave digitalne kinematografske opreme ne opravljata, zato izpodbijanega referenčnega pogoja ne bi mogla izpolniti nobena od navedenih. Sklicevanje na družbe FFF, d. o. o., AVC Group, d. o. o. in TSE, d. o. o., pa iz razloga, ki ga je vlagatelj navedel že v revizijskem zahtevku, ni utemeljeno, saj navedene tri družbe nastopajo kot ena skupina povezanih oseb, ki razpolaga z izpodbijano referenco, družba TSE, d. o. o. pa je tudi edina oddala ponudbo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Po mnenju vlagatelja je razlog za prejem zgolj ene ponudbe v tem postopku prav v izpodbijanem referenčnem pogoju. Vlagatelj zaključuje, da je njegove navedbe, da naročnik ni dopustil, da bi ponudniki izkazali izpolnjevanje referenčnega pogoja s predložitvijo dveh referenčnih poslov (uspešno opravljene dobave digitalne kinematografske opreme in multimedijske opreme ločeno), naročnik zavrgel neutemeljeno. V tem delu naročnik namreč meni, da gre po vsebini naročnikovo ravnanje šteti kot zavrnitev in ne zavrženje, zato vlagatelj zoper naročnikove navedbe v tem delu ne podaja ločene pritožbe, ampak se opredeljuje do njegovih navedb ter poudarja, da vlagateljeva zahteva po možnosti dopustitve večjega števila referenčnih izjav ni predstavljala novega očitka, temveč zgolj dodatno utemeljitev dokazovanja nesorazmernosti referenčnega pogoja, kar je po vlagateljevem zatrjevanju edina sporna določba v razpisni dokumentaciji.

Naročnik je z vlogo z dne 10. 2. 2014 na Državno revizijsko komisijo naslovil dokument »Odgovor naročnika v zvezi z navedbami vlagatelja v dokumentu Opredelitev do navedb naročnika«. V njem sprva ugotavlja, da vlagatelj še vedno vztraja pri trditvi, da referenčni pogoj naročnika združuje dve različni vrsti referenčnih dobav, kar je po naročnikovem mnenju napačno. Naročnik vsebinske zahteve glede uveljavljanja referenčnega dela dodatno pojasnjuje: »Digitalna kinematografska oprema je v popisu del zajeta kot ena od podpoglavij znotraj multimedijske opreme. Pri presojanju ustreznosti vsebine referenc posledično velja sledeča logika – referenca je lahko sestavljena iz »čiste« dobave izključno digitalne kinematografske opreme, ob tem pa naročnik prav tako dopušča uveljavitev tistih referenčnih del, v okviru katerih je bila digitalna kinematografska oprema dobavljena znotraj širše dobave, torej z vsebovanjem tudi drugih elementov multimedijske opreme.« Naročnik nadalje pojasnjuje, da ne držijo navedbe vlagatelja, da družbe Kinoton GmbH, Dcinex in Cinemaccanica, ki se ukvarjajo zgolj z dobavo digitalne kinematografske opreme, ne bi mogle izpolnjevati izpodbijanega referenčnega pogoja, saj navedene družbe izpodbijani referenčni pogoj izpolnjujejo prav na podlagi realiziranih dobav digitalne kinematografske opreme. Družba ACORD-92, d. o. o. pa s (spletno) ponudbo digitalne kinematografske opreme dokazuje enako. Naročnik se v nadaljevanju opredeljuje še do vlagateljevih navedb v zvezi z vrednostno opredelitvijo referenc ter dodatno pojasnjuje ustreznost svojega ravnanja pri zavrženju vlagateljevih navedb iz razloga nedopustnosti.

Vlagatelj je z dokumentom »Navedbe v zvezi z odgovorom naročnika« z dne 13. 2. 2014 opozoril, da naročnik, skladno z določbami ZPVPJN, nima možnosti odgovarjati na navedbe vlagatelja v njegovi opredelitvi do navedb naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, saj lahko izda zgolj odločitev o revizijskem zahtevku, v zvezi s katero se lahko vlagatelj (enkrat) opredeli. Vlagatelj navaja, da se zato do pripravljalne vloge naročnika ne bo opredeljeval, kot teh navedb pri svojem odločanju ne sme upoštevati niti Državna revizijska komisija.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija se uvodoma opredeljuje do naročnikove odločitve v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo v delu, da nekatere navedbe vlagatelja iz zahtevka za revizijo kot nedopustne zavrže in sicer iz razloga domnevnega neupoštevanja dolžnosti predhodne objave opozorila na portalu javnih naročil. Državna revizijska komisija je že v sklepu številka 018-004/2014, ko je odločala o pritožbi zoper zavrnjen zahtevek za revizijo med istima strankama v postopku pravnega varstva, obravnavala te navedbe in ponavlja, da z opozorilom na portalu javnih naročil v smislu petega odstavka 5. člena ZPVPJN ni nujno, da vlagatelj dejansko predlaga že rešitev, temveč mora (vsaj) opozoriti na domnevno naročnikovo kršitev. Ker se kršitev z opozorilom vlagatelja na domnevno diskriminatornost referenčnega pogoja (lahko) nanaša oziroma se lahko tolmači tudi v smislu, da je po vlagateljevih navedbah izpolnitev referenčne zahteve na način, da se v referenčnem delu zahteva dobava dveh različnih vrst opreme, diskriminatorna, se šteje, da je naročnik s takim opozorilom na portalu javnih naročil z domnevno sporno kršitvijo bil seznanjen in bi take navedbe vlagatelja moral vsebinsko obravnavati. Tudi sicer je navedbe v zahtevi za pravno varstvo, ki niso povezane z opozorilom na portalu javnih naročil v povezavi s petim odstavkom 5. člena ZPVPJN, potrebno šteti kot take, ki se jih ne obravnava oziroma ne upošteva, ne pa zavrže. Zato Državna revizijska komisija, upoštevaje načelo hitrosti in učinkovitosti, te navedbe vlagatelja vsebinsko obravnava sama.

Državna revizijska komisija obravnava tudi napotek vlagatelja, naj navedb naročnika iz pripravljalne vloge, s katerimi se je odzval na opredelitev vlagatelja do navedb naročnika v zavrnitvi zahtevka za revizijo, ne upošteva, saj ZPVPJN takega ravnanja naročnika ne predvideva, zato tudi ni dopustno. Državna revizijska komisija v tem delu ugotavlja, da ZPVPJN takega ravnanja naročnika tudi ne prepoveduje, vendar pa spoštovanje načela kontradiktornosti, vsebovano v 11. členu ZPVPJN, med drugim zahteva, da je treba v revizijskem postopku naročniku, vlagatelju in/ali zagovorniku javnega interesa ter izbranemu ponudniku zagotoviti možnost, da se izrečejo o navedbah nasprotne stranke. Iz tretjega odstavka 32. člena ZPVPJN še izhaja, da se imajo naročnik, vlagatelj in izbrani ponudnik, preden Državna revizijska komisija sprejme odločitev iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, pravico izreči o dokazih, dejstvih in navedbah, ki jih je pridobila Državna revizijska komisija. Ker gre v naročnikovi pripravljalni vlogi po vsebini za navedbe, s katerimi se izreka o dejstvih in dokazih, ki jih je Državna revizijska komisija pridobila s strani vlagatelja v opredelitvi do predhodnih naročnikovih navedb v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, in ker mora biti kontradiktornost zagotovljena vsem strankam v postopku pravnega varstva, Državna revizijska komisija vlagateljevi navedbi o nezmožnosti naročnikovega opredeljevanja do vlagateljeve opredelitve o naročnikovih navedbah v odločitvi o zahtevku za revizijo ne more pritrditi in bo navedeno naročnikovo pripravljalno vlogo v nadaljevanju obravnavala.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med vlagateljem in naročnikom obstaja spor o tem, ali je naročnikova referenčna zahteva v razpisni dokumentaciji zapisana na način, da je sorazmerna s predmetom javnega naročila in da ni diskriminatorna.

Upoštevajoč vsebino določil iz 9. člena ZJN-2 mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Iz 10. člena istega zakona izhaja, da se mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila.

Iz vpogleda v postopkovno dokumentacijo za predmetno javno naročilo je razvidno, da je v razpisni dokumentaciji naročnik v Navodilih za pripravo ponudbe za dokazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti v 15. točki določil, da »… mora ponudnik izkazati referenčno delo, ki glede na predmet javnega naročanja ustreza sledečim pogojem naročnika:
- referenčno delo se nanaša na dobavo multimedijske opreme;
- ponudnik je v okviru referenčnega dela dobavil digitalno kinematografsko opremo (projektor in server) za predvajanje DCP vsebin;
- realizacija ponudnika v referenčnem delu znaša najmanj 150.000 EUR brez DDV;
- ponudnik je bil podpisnik pogodbe z referenčnim investitorjem ali eden od partnerjev v poslu, ki je bil izveden na podlagi skupne ponudbe (ponudnik je zagotavljal neomejeno solidarno odgovornost do naročnika glede vseh obveznosti iz pogodbe);
- referenčno delo je bilo zaključeno v zadnjih 3 letih, šteto od roka za oddajo ponudb. Kot datum zaključka referenčnega dela bo naročnik upošteval datum dobave.
Dokazilo: OBR-REF, OBR-DOK (za vsako referenco posebej). Kot primerna šteje referenca ponudnika ali partnerjev v skupni ponudbi oz. vseh tistih gospodarskih subjektov, ki v primeru podpisa pogodbe zagotavljajo neomejeno solidarno odgovornost do naročnika glede vseh pogodbenih obveznosti. Ponudnik/partner se zavezuje, da bo na poziv naročnika predložil sklenjeno pogodbo in potrjen primopredajni zapisnik (ali po vsebini enakovredno dokumentacijo). Referenčna dela, pri katerih sta navedena pogodba ali primopredajni zapisnik označena kot poslovna skrivnost, zaupno ali tajno, ne bodo upoštevana kot primerna referenca. Ponudnik/partner pooblašča naročnika za pridobitev vseh dokazil, ki se nanašajo na dela iz OBR-REF, neposredno od referenčnega investitorja.«
Z objavo na portalu javnih naročil je naročnik dne 19. 11. 2013 najprej z odgovorom, dne 9. 12. 2013 pa še z objavo spremembe razpisne dokumentacije, spremenil referenčni pogoj na sledeč način: »Ponudnik mora izkazati referenčno delo, ki glede na predmet javnega naročanja ustreza sledečim pogojem naročnika:
- referenčno delo se nanaša na dobavo multimedijske opreme;
- ponudnik je v okviru referenčnega dela dobavil digitalno kinematografsko opremo;
- realizacija ponudnika v referenčnem delu znaša najmanj 80.000 EUR brez DDV;
- ponudnik je bil podpisnik pogodbe z referenčnim investitorjem ali eden od partnerjev v poslu, ki je bil izveden na podlagi skupne ponudbe (ponudnik je zagotavljal neomejeno solidarno odgovornost do naročnika glede vseh obveznosti iz pogodbe);
- referenčno delo je bilo zaključeno v zadnjih treh letih, šteto od roka za oddajo ponudb. Kot datum zaključka referenčnega dela bo naročnik upošteval datum dobave.«
Z odgovori na vprašanja ponudnikov na portalu javnih naročil, ki se nanašajo na vprašanje spornega referenčnega pogoja, je naročnik dodatno pojasnil, da se kot digitalna oprema razume oprema, ki je potrebna za izvajanje kinematografske dejavnosti v digitalni tehnologiji. Predmet javnega naročila se nanaša prav na tovrstno opremo, zato želi naročnik dobavo zaupati nekomu z izkušnjami, dodatno nižanje zahtev v zvezi z referenčnim delom pa bi po mnenju naročnika povzročilo nesorazmeren (vsebinski ali vrednostni) odmik od predmeta javnega naročila (odgovor naročnika z dne 22. 11. 2013). Na vprašanje vlagatelja, če se referenca lahko nanaša samo na digitalno kinematografsko opremo, naročnik pojasnjuje, da mora biti digitalna kinematografska oprema sestavni del referenčnega dela, ki mora v svoji celotni vrednosti znašati najmanj 80.000 EUR brez DDV, to pa pomeni, da je lahko vrednost dobavljene digitalne kinematografske opreme znotraj referenčnega dela tudi nižja od 80.000 EUR brez DDV, v kolikor je dobavitelj v okviru istega referenčnega dela (iste pogodbe) dobavljal tudi drugo opremo in je celotna dobava presegla navedeno mejno vrednost (odgovor naročnika z dne 25. 11. 2013). V nadaljevanju naročnik dodatno obrazloži in razjasni vsebinske zahteve glede uveljavljanja referenčnega dela: »Digitalna kinematografska oprema je v popisu del zajeta kot eno od podpoglavij znotraj multimedijske opreme. Pri presojanju ustreznosti vsebine referenc posledično velja sledeča logika – referenca je lahko sestavljena iz »čiste« dobave izključno digitalne kinematografske opreme, ob tem pa naročnik prav tako dopušča uveljavitev tistih referenčnih del, v okviru katerih je bila digitalna kinematografska oprema dobavljena znotraj širše dobave, torej z vsebovanjem tudi drugih elementov multimedijske opreme. Minimalna vrednost referenčne dobave, ne glede na to, kolikšna je znotraj nje bila vrednost dobavljene kinematografske opreme, pa znaša 80.000 EUR.«

Iz navedenega gre razumeti, da je naročnik v razpisni dokumentaciji oziroma po spremembi le-te za izpolnjevanje referenčnega pogoja od ponudnikov zahteval dokazilo o opravljenem enovitem referenčnem delu, ki se mora po vsebini nanašati na multimedijsko opremo, v okviru referenčnega dela mora biti dobavljena tudi digitalna kinematografska oprema, zahtevana vrednost referenčnega dela pa znaša 80.000 EUR brez DDV, kar je med strankama nesporno. Naročnik je določil tudi, da se kot veljavno referenčno delo prizna le tisto delo, kjer je bil ponudnik podpisnik pogodbe z referenčnim naročnikom ali eden od partnerjev v primeru skupne ponudbe, referenčnemu naročniku pa je za izvedena dela odgovarjal neomejeno solidarno. Vlagatelj je navedeno določbo označil kot sporno iz razloga, ker ponudnikom onemogoča sodelovanje s podizvajalci, s katerimi bi izkazali svojo usposobljenost za izvedbo predmeta javnega naročila, ali sklicevanje na več referenčnih poslov z dobavo posamezne od obeh vrst opreme, naročnik pa zatrjuje, da s tako zahtevo po enem referenčnem poslu želi zagotoviti sodelovanje (neposredno) usposobljenih ponudnikov, ki imajo z dobavo opreme, kakršno zahteva naročnik, (samostojne) izkušnje. Naročnikovo drugo pojasnilo referenčnega pogoja na portalu javnih naročil gre razumeti na način, da mora biti referenčni posel v vrednosti vsaj 80.000 EUR brez DDV, pri čemer vrednost digitalne kinematografije znotraj referenčnega dela ni določena, multimedijska oprema in digitalna kinematografska oprema pa morata skupaj znašati vsaj 80.000 EUR brez DDV. Naročnik v tem delu kot sestavna dela referenčnega posla navaja tako multimedijsko opremo kot tudi digitalno kinematografsko opremo ločeno, pri čemer je to pojasnilo dano ponudniku kot odgovor na vprašanje, če je predmet reference lahko sestavljen zgolj iz digitalne kinematografske opreme. Navedeni odgovor naročnika, zlasti še, ker naročnik ponudniku v odgovoru na vprašanje ni pritrdil, implicira na tolmačenje, da to ni mogoče oziroma mora biti digitalna kinematografska oprema sestavni del referenčnega posla, ki ga mora vsebovati dobavi obeh vrst opreme, multimedijske in digitalne kinematografske. V svojem zadnjem pojasnilu referenčnega pogoja naročnik navaja drugače in sicer, da referenčni posel lahko v celoti sestavlja dobava digitalne kinematografske opreme, ravno tako pa dopušča uveljavitev referenčnih del, v okviru katerih je bila digitalna kinematografska oprema le del referenčnega posla, preostali del pa so sestavljali drugi elementi multimedijske opreme, pri čemer je morala biti vrednost referenčnega posla vsaj 80.000 EUR, ne glede na vrednost digitalne kinematografske opreme. Jedro spora predstavlja razumevanje pojmov posamezne vrste opreme, katerega posledica se kaže v različnem tolmačenju zahtev, ki jih mora kot izkaz usposobljenosti in izpolnjevanja referenčnega pogoja predložiti ponudnik. Glede na naročnikov zapis referenčne zahteve v razpisni dokumentaciji gre digitalno kinematografsko opremo šteti kot del multimedijske opreme, kar izhaja tudi iz popisov, kot navaja naročnik. Da gre zahtevo po dobavi multimedijske in digitalne kinematografske opreme razumeti kot zahtevo po dobavi (vsaj dveh) različnih vrst opreme, je glede na naročnikovo določbo razpisne dokumentacije utemeljeno domnevati, in v tem gre pritrditi vlagatelju. Iz nadaljnjih naročnikovih pojasnil izhaja, da je digitalna kinematografska oprema dejansko vsebinska podpomenka v nadrejeni označbi multimedijske opreme, iz česar pa je mogoče sklepati, da je digitalna kinematografska oprema kot multimedijska oprema dejansko vrsta opreme, za katero bi dokazilo o uspešni dobavi že zadostovalo za izpolnitev naročnikovega referenčnega pogoja, v kolikor bi bila taka dobava tudi vrednostno ustrezna. Temu pritrjuje tudi naročnik, ko navaja, da je referenčno delo lahko v celoti sestavljeno iz dobave digitalne kinematografske opreme, čeprav ponudniku na vsebinsko enako vprašanje v tem ni pritrdil. Vlagateljevemu očitku, da referenčni pogoj dobave multimedijske opreme, znotraj katere bi bila dobavljena tudi digitalna kinematografska oprema, v Sloveniji izpolnjujejo zgolj povezane družbe TSE, d. o. o., FFF, d. o. o. in AVC GROUP, d. o. o., naročnik nasprotuje z navedbo, da so v Sloveniji družbe z ustreznimi referencami poleg navedenih še vsaj RPS, d. o. o. in ACORD-92, d. o. o., pri čemer vlagatelj navaja, da družba ACORD-92, d. o. o. dobave digitalne kinematografske opreme ne dobavlja, naročnik pa z navedbo ponudbe na spletni strani omenjene družbe zatrjuje nasprotno in zaključuje, da ravno z dobavo digitalne kinematografske opreme ta družba že izpolnjuje zahtevani referenčni pogoj. Tako naročnikovo tolmačenje je v nasprotju z njegovim odgovorom na portalu javnih naročil, ko ponudnikovemu vprašanju o možnosti izpolnjevanja referenčne zahteve z izkazano referenčno dobavo zgolj digitalne kinematografske opreme ni pritrdil, ampak je zahteval dobavo digitalne kinematografske opreme v okviru dobave (druge) multimedijske opreme. Vlagateljevim navedbam o nezmožnosti izpolnjevanja referenčne zahteve ostalih slovenskih družb, ki bi (ločeno) vsebovala tako multimedijsko kot tudi digitalno kinematografsko opremo, naročnik sicer ne oporeka. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da naročnik glede na vsebino referenčne zahteve v razpisni dokumentaciji oziroma njeni spremembi ter glede na odgovore na portalu javnih naročil o zahtevani vrsti opreme, ki mora biti sestavni del referenčnega dela, podaja različna tolmačenja, ki jih je moč razumeti na način, da je mogoče referenčno zahtevo izpolniti z referenčnim delom, ki bo vključeval dobavo multimedijske in digitalne kinematografske opreme, ali pa tudi z referenčnim delom, ki bo vseboval dobavo zgolj digitalne kinematografske opreme v ustrezni vrednosti. Naročnik navaja, da digitalna kinematografska oprema v predmetnem javnem naročilu predstavlja enega od elementov multimedijske opreme, referenčna zahteva pa se nanaša na multimedijsko opremo, pri čemer mora le-ta (vsaj minimalno) vsebovati tisto od kategorij multimedijske opreme, ki v predmetnem javnem naročilu glede na ocenjeno vrednost predstavlja prevladujoč delež. To potrjuje tudi v svojih nadaljnjih navedbah, ko dodatno pojasni, da bi bila predložena referenca ustrezna tudi že, če bi v okviru dobave multimedijske opreme v ustrezni referenčni vrednosti 80.000 EUR brez DDV bila izvedena dobava digitalne kinematografske opreme v vrednosti vsaj enega centa.

Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da ima v duhu zasledovanja kar najboljšega učinka pri izvedbi predmeta javnega naročila možnost določiti referenčne pogoje na način, ki, ob spoštovanju zakonskih določb, omogočajo sodelovanje ponudnikov, v celoti usposobljenih izvesti predmet javnega naročila, ki je v konkretnem primeru dobava multimedijske opreme v Mladinskem kulturnem centru Rogaška Slatina. Glede na pojasnila naročnika, da digitalna kinematografska oprema sestavlja prevladujoč delež celotne multimedijske opreme, bi bila naročnikova zahteva, da se za izvedbo predmeta javnega naročila izbere ponudnik, ki dokazuje celostno usposobljenost za dobavo obeh vrst opreme, ki bi naročniku zagotavljali kvalitetno izvedbo posla glede na vsebinsko in funkcionalno povezanost obeh vrst opreme in celovitost javnega naročila, razumljiva in upravičena. Vendar pa ne gre prezreti, da naročnik, ne glede na poudarjanje pomembnosti usposobljenosti ponudnikov tudi za dobavo digitalne kinematografske opreme, izrecno in primeroma dopušča kot ustrezno tudi referenco, ki bi jo v celoti sestavljala (druga) multimedijska oprema, pri čemer bi lahko digitalna kinematografska oprema bila vsebovana zgolj v vrednosti enega centa. Takšno naročnikovo tolmačenje postavljene referenčne zahteve ne odraža nujnosti po usposobljenosti ponudnikov tudi z vidika dobave digitalne kinematografske opreme, saj ni utemeljeno pričakovati, da dobava take opreme v višini enega centa dejansko predstavlja tudi usposobljenost ponudnika za tovrstne dobave, ki bi bile primerljive oziroma sorazmerne z dobavo te opreme v predmetnem javnem naročilu. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik s svojimi nasprotujočimi si tolmačenji referenčne zahteve, zlasti pa z minimalno vrednostno zahtevo digitalne kinematografske opreme v vrednosti enega centa, pri čemer je zahtevana vrednost referenčnega posla multimedijske opreme, katere del mora biti digitalna kinematografska oprema, 80.000 EUR brez DDV, ter upoštevajoč navedbe naročnika, ki referenčno zahtevo po vsebnosti (tudi) digitalne kinematografske opreme utemeljuje s prevladujočim delom predmetnega javnega naročila, ni uspel dokazati, da je postavljena referenčna zahteva sorazmerna glede na predmet naročila. Referenčna zahteva naročnika, da je navedena vrednost digitalne kinematografske opreme, po njemu lastnih navedbah lahko del referenčnega posla v celotni vrednosti 80.000 EUR ali pa le v vrednosti enega centa, pri čemer v prvem primeru ostale vrste multimedijske opreme niso zahtevane, v drugem primeru pa teoretično predstavljajo skoraj celotno vrednost referenčnega dela, glede na predmet javnega naročila, ki ga v 48 % sestavlja digitalna kinematografska oprema, v preostalem delu pa (druga) multimedijska oprema, upoštevaje neosnovana vsebinska in vrednostna odstopanja glede na referenčno zahtevo, ni objektivno prepričljivo utemeljena, zato ni mogoče zaključiti, da se javno naročilo izvaja sorazmerno predmetu javnega naročanja. Na podlagi navedenega je vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu utemeljen.

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 18. 12. 2013 na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila razpisno dokumentacijo zadevnega javnega naročila v delu, ki se nanaša na referenčni pogoj, in sicer 15. točko na 10. strani Navodil za pripravo ponudbe, številka 430-0067/2013, z dne 8. 11. 2013.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN mora naročnik, če je zahtevek za revizijo utemeljen, iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso, v skladu z drugim odstavkom istega člena pa se v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku vlagatelju, izbranemu ponudniku in naročniku priznajo stroški odvetniških storitev v skladu z zakonom, ki ureja odvetništvo. V zahtevku za revizijo je vlagatelj zahteval povrnitev stroškov takse za postopek revizije v višini 3.500,00 EUR, strošek sestave revizijskega zahtevka v višini 800,00 EUR in izdatke v višini 20,00 EUR (tar. št. 6002 ZOdvT), oboje povečano za 22 % DDV, v pritožbi pa je zahteval strošek sestave pritožbe v višini 550,00 EUR in izdatke v višini 20,00 EUR (tar. št. 6002 ZOdvT), oboje povečano za 22 % DDV. Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju kot potreben in opredeljeno naveden strošek, nastal v zadevnem postopku pravnega varstva (osmi odstavek 70. člena ZPVPJN), v povezavi s prvim, drugim, tretjim in petim odstavkom istega člena, priznala strošek dolžne plačane takse v znesku 3.500,00 EUR, stroške predrevizijskega in revizijskega postopka v znesku 800,00 EUR in izdatke v višini 20,00 EUR, oboje povečano za 22 % DDV, skupaj 1.000,40 EUR, ter stroške pritožbenega postopka v znesku 400,00 EUR in izdatke v višini 20,00 EUR, oboje povečano za 22 % DDV, skupaj 512,40 EUR. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v znesku 5.012,80 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa (313. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, dne 7. 3. 2014



mag. Mateja Škabar, članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Občina Rogaška Slatina, Izletniška ulica 2, Rogaška Slatina;
- Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o. p., d. o. o., Dalmatinova 2, Ljubljana;
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran