018-032/2014 Zdravstveni dom Velenje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem., v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter Sonje Drozdek-Šinko in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup PACS/RIS sistema z integracijo z ZIS«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnik Interexport, d.o.o., Potok pri Komendi 12, Komenda, ki ga zastopa Odvetniška družba Mužina, Žvipelj in partnerji, d.o.o., Brdnikova 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova cesta 1, Velenje (v nadaljevanju: naročnik), dne 7.3.2014

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila z dne 16.12.2013.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 4.200,62 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil dne 13.11.2013, pod. št. objave JN14397/2013. Naročnik je z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« z dne 16.12.2013 odločil, da se javno naročilo odda v izvedbo ponudniku LANCom, d.o.o., Tržaška cesta 63, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik je v dodatni obrazložitvi o oddaji naročila z dne 24.12.2013 navedel, da je iz primerjave ponudbenih cen razvidno, da je ponudba izbranega ponudnika glede na vlagateljevo ponudbo ugodnejša.

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo z dne 14.1.2014, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, podredno pa vpogled v del podizvajalske pogodbe med izbranim ponudnikom in njegovim podizvajalcem ComTrade, d.o.o., v katerem pogodbeni stranki določata način integracije ZIS IRS in PACS/RIS sistema, ter dopolnitev zahtevka za revizijo, v vsakem primeru pa zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da bi naročnik moral ponudbo izbranega ponudnika kot nepopolno izločiti. Izbrani ponudnik ni predložil dokazila, da je bodisi izbrani ponudnik bodisi tretja oseba s strani proizvajalca ponujene opreme (izbrani ponudnik je ponudil opremo proizvajalcev HP, Lenovo, Wide, Epson in Vamstec) pooblaščena za servisiranje ponujene opreme v trenutku oddaje ponudbe ter vse do predvidenega izteka pogodbenih obveznosti. Izbrani ponudnik tudi ni predložil certifikatov o šolanju serviserjev za opremo proizvajalcev Lenovo, Wide, Epson in Vamstec. Teh pomanjkljivosti ponudbe ni dopustno odpravljati, ker bi to pomenilo dopolnjevanje tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije, poleg tega pa je bil servis ponujene opreme tudi merilo. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da izbrani ponudnik ni predložil bančne garancije za resnost ponudbe, ki bi veljala ves čas veljavnosti ponudbe, kakor je to zahteval naročnik. Naročnik je prvotni rok veljavnosti ponudb (27.1.2014) predvidel glede na prvotni rok za oddajo ponudb (27.11.2013), s podaljšanjem roka za oddajo ponudb za 7 dni pa je naročnik podaljšal rok veljavnosti ponudb za 7 dni, zato bi moral izbrani ponudnik predložiti garancijo za resnost ponudbe z veljavnostjo do 3.2.2014 in ne zgolj do 27.1.2014. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna, ker izbrani ponudnik ni ponudil integracije med ZIS IRIS proizvajalca ComTrade, d.o.o., in ponujenim PACS/RIS sistemom (v nadaljevanju: integracija) preko HL7 protokola za prenos podatkov, kot je to zahteval naročnik, ampak je ponudil integracijo s pošiljanjem/branjem podatkov preko SP (stored procedure). Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da bo integracijo izvedel podizvajalec ComTrade, d.o.o., ki pa je tudi podizvajalec vlagatelja v istem segmentu javnega naročila. Vlagatelj sumi, da je izbrani ponudnik s ComTrade, d.o.o., sklenil podizvajalsko pogodbo za cenejši sistem integracije, saj je občutna razlika v ponujeni ceni za izvedbo integracije med izbranim ponudnikom in vlagateljem. Poleg tega je ComTrade, d.o.o., tudi vlagatelju za bistveno nižjo ceno ponudil sistem integracije s pošiljanjem/branjem podatkov preko SP, česar vlagatelj seveda ni sprejel. Vlagatelj navaja, da mu je bil nezakonito onemogočen vpogled v del podizvajalske pogodbe (in njeno morebitno prilogo, za katero vlagatelj trdi, da je izbrani ponudnik ni predložil) med izbranim ponudnikom in podizvajalcem ComTrade, d.o.o., v kateri sta stranki pogodbe natančno določili način integracije. Podatki o načinu integracije ne morajo predstavljati podatkov, ki za gospodarski subjekt pomenijo konkurenčno prednost, poleg tega pa izbrani ponudnik na nobenem drugem mestu v svoji ponudbi ni natančno definiral ponujenega načina integracije. V kolikor pa zahtevi za vpogled v podizvajalsko pogodbo ne bi bilo ugodeno, vlagatelj predlaga izvedbo dokaza z izvedencem s področja računalništva in informatike, ki naj poda mnenje na podlagi podizvajalske pogodbe in poizvedbami pri ComTrade, d.o.o. Podrejeno vlagatelj predlaga še zaslišanje prokurista ComTrade, d.o.o., M.Š.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 21.1.2014 opredelil o zahtevku za revizijo. Zatrjuje, da je vlagatelj vložil revizijski zahtevek prepozno, poleg tega pa ni plačal takse v ustrezni višini. V nadaljevanju se je opredelil do revizijskih očitkov, predlagal zavrnitev zahtevka za revizijo in zahteval povrnitev stroškov v obsegu petih delovnih ur, skupaj 300,00 EUR.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in posledično zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je izbrani ponudnik priložil izjave vseh principalov, vse zahtevane pogodbe ter poslovne povezave, kakor tudi ustrezne certifikate serviserjev. Dejstvo, da je bil vlagatelju onemogočen vpogled v poslovne povezave in certifikate, še ne pomeni, da ponudba ni popolna. V razpisni dokumentaciji naročnik ni zahteval, da ponudniki dokažejo, da bodo še naslednjih pet let usposobljeni serviserji, takšna zahteva pa bi bila nesmiselna, saj nihče od ponudnikov ne bi mogel objektivno dokazati, da v petletnem obdobju ne bo propadel. Glede veljavnosti bančne garancije za resnost ponudbe naročnik navaja, da so roki v razpisni dokumentaciji določeni relativno in absolutno. Navedbe vlagatelja bi lahko veljale za relativne roke, ne pa tudi za absolutne, saj iz razpisne dokumentacije ne izhaja, da so pravice in obveznosti spreminjajo za datume, ki so absolutni. Naročnik opozarja, da vlagatelj zgolj domneva o neprimernosti ponudbe izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik je sklenil ustrezno podizvajalsko pogodbo, pri tem pa vsebina in obseg poslovnega razmerja predstavlja poslovno skrivnost. Predmet ponudbe je v celoti skladen z zahtevami naročnika, stvar ponudnika in podizvajalca pa je, kako se dogovorita glede izvedbe del. Naročnik niti ni zahteval predložitve podizvajalske pogodbe. Naročnik zatrjuje, da ob vpogledu ni bilo kršitev, in da je vlagatelj dobil vpogled v dele, ki so po zakonu javni in po praksi Državne revizijske komisije ne predstavljajo poslovne skrivnosti. Naročnik je še navedel, da je izbrani ponudnik priglasil stroške priprave izjasnitve.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 3.2.2014 opredelil do navedb naročnika. Vztraja pri revizijskih navedbah, in opozarja, da naročnik ni podal ustrezne obrazložitve, ampak je zgolj prepisal vlogo izbranega ponudnika. Navaja še, da ni mogoče utemeljevati popolnosti ponudbe z argumentom, da določenih dokumentov ni mogoče vpogledati. Zmotno je stališče, da je stvar ponudnika in podizvajalca, kako se dogovorita glede izvedbe del, saj se morata dogovoriti za natančno takšna dela, kakršna zahteva naročnik. Zmotna je tudi ugotovitev naročnika, da ni zahteval predložitve podizvajalske pogodbe.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 4.2.2014 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je dne 7.2.2014 vlagatelja, skladno s prvo alinejo četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN, pozvala na doplačilo takse v znesku 1.700,22 EUR. Vlagatelj je takso pravočasno doplačal, o čemer je Državni revizijski komisiji predložil dokazilo, z vlogo z dne 18.2.2014 pa je tudi dopolnil stroškovnik.

Glede navedb izbranega ponudnika, da je bil zahtevek za revizijo vložen prepozno, Državna revizijska komisija na podlagi spisovne dokumentacije ugotavlja, da je vlagatelj zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila znotraj roka treh delovnih dni (razvidno iz poštne vročilnice in poštne pošiljke), ki ga določa tretji odstavek 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2). Rok za vložitev zahtevka je zato, v skladu s tretjim odstavkom 79.a člena ZJN-2, začel teči z vročitvijo dodatne obrazložitve vlagatelju, dne 2.1.2014 (razvidno iz poštne povratnice), in se je, skladno s prvim odstavkom 25. člena ZPVPJN in s pravili o štetju roka iz petega odstavka 1. člena ZPVPJN ter drugega odstavka 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem., v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, iztekel 14.1.2014. Ker je vlagatelj oddal zahtevek za revizijo priporočeno na pošto dne 14.1.2014 (razvidno iz poštne pošiljke), je, skladno z drugim odstavkom 112. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, potrebno ugotoviti, da je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno.

Glede navedb vlagatelja, da naročnik ni ustrezno obrazložil odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik sam (po direktorju) odločil o zahtevku za revizijo, čeprav s povzemanjem vloge izbranega ponudnika. Iz takšnega naročnikovega ravnanja je mogoče razbrati, da je sprejel argumente izbranega ponudnika. Naročnik je z njimi seznanil vlagatelja in mu s tem omogočil, da se do njih opredeli, kar je vlagatelj z vlogo z dne 3.2.2014 tudi storil.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da naročnik predmetno javno naročilo oddaja po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, v katerem je prejel tri pravočasne ponudbe (Zapisnik o javnem odpiranju ponudb z dne 4.12.2013). Ponudba izbranega ponudnika, kateri namerava predmetno javno naročila izvesti s podizvajalcem ComTrade, d.o.o., se je glede na merilo za izbiro ponudbe uvrstila na prvo mesto, ponudba vlagatelja pa na drugo mesto. Naročnik je presodil, da je ponudba izbranega ponudnika popolna, vlagatelj pa se s tem ne strinja, saj meni, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in neprimerna, zaradi česar bi jo naročnik moral izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

Skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Dopustne dopolnitve ponudb ureja 78. člen ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v primeru, ko ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Popolna ponudba je ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Formalno nepopolna ponudba je tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Nepravilna ponudba je tista ponudba, ki (med drugim) ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), neprimerna pa je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje, da izbrani ponudnik ponudbi ni predložil vseh zahtevanih dokazil glede servisiranja ponujene opreme. Naročnik je v razpisni dokumentaciji v točki 2.5.A »Tehnična sposobnost« zapisal:
»Da lahko sodeluje v postopku, mora ponudnik v času oddaje ponudbe izpolnjevati naslednje pogoje:
[…]
35. Da za dobavljeno opremo zagotavlja pooblaščen servis s strani proizvajalca v času garancije brezplačno – po programu proizvajalca. Ponudnik mora priložiti pooblastilo proizvajalca opreme, če servis izvaja ponudnik sam, če servis izvaja tretja oseba, pogodbo o servisiranju in pooblastilo proizvajalca opreme serviserju.
Dokazilo: Izjava Obr. 7 in priloženo pooblastilo proizvajalca opreme za ponudnika (v kolikor servis izvaja sam), ali pogodbo o servisiranju in pooblastilo proizvajalca opreme serviserju (v kolikor servis bo izvajala tretja oseba);
36. Da za izvedbo servisiranja opreme zagotavlja najmanj dva serviserja, ki imata certifikate o šolanju za ponujeno opremo priložiti fotokopijo certifikata;
Dokazilo: Izjava Obr. 7 navedba imen serviserjev in priložene fotokopije certifikatov o šolanju;
[…]«

Iz citirane razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik od ponudnikov zahteval zagotovitev pooblaščenega servisa za ponujeno opremo, pri čemer je dopustil, da servis zagotavlja bodisi ponudnik kot pooblaščeni servis bodisi druga oseba, če ponudnik ni sam pooblaščen za servisiranje ponujene opreme. Upoštevaje navedeno in upoštevaje, da je izbrani ponudnik v ponudbi navedel, da je pooblaščeni serviser ponujene računalniške opreme (20. člen Pogodbe o nakupu PACS/RIS sistema in integracija z ZIS), je izbrani ponudnik ponudbi moral predložiti pooblastilo za servisiranje proizvajalca opreme. Iz razpisne dokumentacije nadalje izhaja, da so ponudniki morali v Obr.7 nominirati dva serviserja, in zanju predložiti fotokopije certifikatov o šolanju za ponujeno opremo. Izbrani ponudnik je v Obr. 7 nominiral tri serviserje, poleg tega pa je v Pogodbi o nakupu PACS/RIS sistema in integracija z ZIS (20. člen) nominiral še dodatnih šest serviserjev.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je izbrani ponudnik ponudil opremo proizvajalcev HP, Lenovo, Epson in Vamstec. Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je izbrani ponudnik ponudbi predložil izjavo proizvajalca opreme HP in Lenovo, da je izbrani ponudnik pooblaščeni serviser njune opreme, medtem ko izbrani ponudnik ponudbi ni predložil pooblastila za servisiranje proizvajalca opreme Epson in Vamstec. Utemeljene so tudi revizijske navedbe, da izbrani ponudnik za nominirana serviserja ni predložil fotokopij certifikatov o šolanju za ponujeno opremo proizvajalcev Lenovo, Epson in Vamstec. Državna revizijska komisija pa ne more slediti vlagatelju, da bi izbrani ponudnik moral predložiti tudi pooblastilo proizvajalca opreme »Wide« in fotokopije certifikatov o šolanju za opremo proizvajalca »Wide«, saj iz ponudbe izbranega ponudnika ne izhaja, da je izbrani ponudnik ponudil opremo tega proizvajalca, vlagatelj pa tudi ni konkretiziral, katero opremo tega proizvajalca naj bi izbrani ponudnik ponudil.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da so navedene pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika takšne narave, da je ponudbo izbranega ponudnika potrebno označiti za formalno nepopolno ponudbo, česar naročnik ne bi smel spregledati, ampak bi moral, skladno s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2, izbranega ponudnika pozvati na dopolnitev ponudbe. Kot je Državna revizijska komisija v svojih sklepih že večkrat zapisala, je treba pojem formalno nepopolne ponudbe razumeti na način, da se lahko odpravljajo le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. O formalni nepopolnosti lahko zato govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oziroma ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz v ponudbi predloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča.

V predmetnem postopku je iz ponudbe izbranega ponudnika razvidno, da sam zagotavlja servis ponujene opreme, prav tako pa so razvidni tudi nominirani serviserji za ponujeno opremo, ni pa izbrani ponudnik predložil vseh zahtevanih dokazil. Ponudba izbranega ponudnika zaradi manjkajočih dokazil ni bila nepopolna v delih, ki bi vplivala na njeno razvrstitev glede na ponudbeno ceno. Dopolnjevanje ponudbe v tem delu tudi ne bi vplivalo na njeno razvrstitev glede na merilo, saj je naročnik kot merilo za izbiro ponudbe določil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, ki sta ga sestavljali dve merili in sicer cena vrednosti PACS/RIS sistema in računalniške opreme ter cena vzdrževanja PACS/RIS sistema v petletnem pogarancijskem obdobju. Prav tako pa izbrani ponudnik ne bi dopolnjeval tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmetnega javnega naročila, saj se manjkajoča dokazila nanašajo na tehnično in kadrovsko sposobnosti izbranega ponudnika.

Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je izbrani ponudnik predložil bančno garancijo za resnost ponudbe s prekratkim rokom veljavnosti. Naročnik je v razpisni dokumentaciji v točki 2.6.1 »Za resnost ponudbe« med drugim zapisal: »Garancija za resnost ponudbe mora biti veljavna za čas veljavnosti ponudbe oz. do _ .« V povabilu k oddaji ponudbe je naročnik določil rok veljavnosti ponudb, in sicer do 27.1.2014 (točka 3 »Veljavnost ponudbe«) in rok za oddajo ponudbe 27.11.2013 do 10.00 ure (točka 2 »Rok za predložitev ponudb«). Nadalje je naročnik v razpisni dokumentaciji zapisal: »S premaknitvijo roka za prejem ponudb se pravice in obveznosti naročnika in ponudnika vežejo na nove roke, ki posledično izhajajo iz podaljšanega roka za oddajo ponudb« (točka 1.5 »Dopolnitev in spremembe razpisne dokumentacije«). Naročnik je na portalu javnih naročil objavil dodatne informacije (dne 22.11.2013, št. objave JN14897/2013) in sicer, da se rok za sprejemanje ponudb prestavi na 4.12.2013 ob 10.00 uri. Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, kar med strankama ni sporno, da je izbrani ponudnik ponudbi predložil bančno garancijo za resnost ponudbe z veljavnostjo do 27.1.2014.

Iz citirane razpisne dokumentacije izhaja jasna in nedvoumna zahteva, da mora biti bančna garancija za resnost ponudbe veljavna ves čas veljavnosti ponudbe. Veljavnost ponudb je naročnik določil datumsko in sicer 27.1.2014, kar pomeni, da so ponudniki morali predložiti bančno garancijo za resnost ponudbe z veljavnostjo do 27.1.2014, kar je izbrani ponudnik tudi storil. Naročnik z dodatno objavljenimi informacijami, ki so, skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2, postale del razpisne dokumentacije, ni izrecno podaljšal roka veljavnosti ponudbe (in s tem veljavnosti bančne garancije). Državna revizijska komisija pa ne more slediti navedbam vlagatelja, da je naročnik (na podlagi 1.5. točke razpisne dokumentacije) s podaljšanjem roka za oddajo ponudb za sedem dni, podaljšal tudi rok veljavnosti ponudb, in s tem rok zahtevane veljavnosti bančne garancije za resnost ponudbe, za sedem dni. V obravnavanem primeru naročnik namreč roka veljavnosti ponudb (in s tem roka veljavnosti bančne garancije za resnost ponudbe) ni vezal na rok za oddajo ponudb, zato dejstvo, da je naročnik spremenil rok za oddajo ponudb, ne more vplivati na rok veljavnosti ponudb in (posledično) na rok veljavnosti bančne garancije za resnost ponudbe. Zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v tem delu revizijskega zahtevka ni uspel dokazati naročnikovih kršitev pri presoji ponudbe izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je revizijska očitka o neprimernosti ponudbe izbranega ponudnika, ker ta naj ne bi ponudil zahtevanega načina integracije, in o kršitvi pravice do vpogleda v del podizvajalske pogodbe med izbranim ponudnikom in njegovim podizvajalcem ComTrade, d.o.o., v katerem sta pogodbeni stranki določili način integracije, obravnavala skupaj, saj se navedena očitka medsebojno dopolnjujeta.

Predmet naročila je naročnik opisal v razpisni dokumentaciji v poglavju »Specifikacije zahtev naročnika«, kjer je (med drugim) zapisal tudi, da mora PACS/RIS sistem omogočati integracijo z ZIS IRIS podjetja ComTrade, d.o.o., pri tem pa morajo ponudniki ponuditi integracijo preko HL7 protokola za prenos podatkov. Izbrani ponudnik je, skladno z zahtevo razpisne dokumentacije (točka 1.3.2. »Podizvajalci«), ponudbi predložil podizvajalsko pogodbo med izbranim ponudnikom in njegovim podizvajalcem ComTrade, d.o.o. Iz podizvajalske pogodbe izhaja, kar med strankama ni sporno, da bo integracijo izvedel s podizvajalcem ComTrade, d.o.o, sporno pa je, ali bo integracijo izvedel preko HL7 protokola, kot je to zahtevano v razpisni dokumentaciji.

Vlagatelj zatrjuje, da mu je naročnik nezakonito, s sklicevanjem na poslovno skrivnost, onemogočil vpogled v podizvajalsko pogodbo ter predlaga, da se mu dovoli vpogled samo v tisti del podizvajalske pogodbe, iz katerega je razviden način integracije. Državna revizijska komisija se do spornega vprašanja, ali lahko v konkretnem primeru način integracije predstavlja poslovno skrivnost, kot to trdi naročnik, ali pa je to javni podatek, kot to trdi vlagatelj, ni opredeljevala. Odgovor na to vprašanje bi namreč ostal na hipotetični ravni, saj je
na podlagi vpogleda v podizvajalsko pogodbo v spornem delu namreč potrebno ugotoviti, da so utemeljene navedbe vlagatelja, da izbrani ponudnik ni predložil priloge podizvajalske pogodbe, iz katere bi (mogoče) bilo možno razbrati dogovorjeni način integracije. Zato tudi, v kolikor bi se navedbe vlagatelja, da način integracije v konkretnem primeru ne more predstavljati poslovne skrivnosti, in da mu je bil vpogled nezakonito onemogočen, izkazale za utemeljene, vlagatelj dejansko ne more vpogledati v sporne podatke, ker teh podatkov v podizvajalski pogodbi ni. Posledično Državna revizijska komisija ni sledila predlogu vlagatelja, da se mu dovoli vpogled v del podizvajalske pogodbe.

Prav ima vlagatelj, ko zatrjuje, da izbrani ponudnik v ponudbi ni natančno definiral ponujenega načina integracije. Kljub temu pa je mogoče iz ponudbe izbranega ponudnika razbrati, da ponuja zahtevani način integracije, saj je izbrani ponudnik v Obr. 7 ročno dopisal in podpisal izjavo, da »ponujeni PACS/RIS sistem z integracijo z ZIS izpolnjuje vse zahteve in zahtevane tehnične karakteristike«, kar pomeni, da ponuja integracijo preko HL7 protokola. Izbrani ponudnik se je tudi s podpisom Pogodbe o nakupu PACS/RIS sistema in integracije z ZIS v drugem členu zavezal, da »bo izvedel instalacijo, implementacijo PACS/RIS sistema v skladu z veljavnimi predpisi in pogoji razpisne dokumentacije«. Bistveno pa je, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da morajo ponudniki v ponudbi predložiti dokazilo, ki bi dokazovalo ponujeno integracijo preko HL7 protokola. Zato naročniku ni mogoče očitati kršitev pri presoji primernosti ponudbe izbranega ponudnika, saj je potrebno v postopkih javnega naročanja v fazi pregledovanja ponudb, primernost teh presojati z vidika izpolnjevanja razpisne dokumentacije. V konkretnem primeru bi sicer lahko naročnik, ne glede na določbe razpisne dokumentacije, v kolikor bi dvomil v pravilni način izvedbe integracije, pozval izbranega ponudnika na pojasnitev, kakšen način integracije ponuja. Ni pa mogoče naložiti naročniku da zahteva dodatna pojasnila v primeru, ko sam ponudbo v zvezi z elementom, glede katerega tudi sicer ni zahteval nikakršnih dokazil, šteje za jasno - takšne obveznosti zakon naročniku namreč ne nalaga. Posledično je Državna revizijska komisija kot nepotrebna zavrnila dokazna predloga za postavitev izvedenca računalniške stroke in zaslišanje prokurista podizvajalca ComTrade, d.o.o.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da okoliščina, da je podizvajalec ComTrade, d.o.o., svojo storitev (integracijo) vlagatelju ponudil po višji ceni, kot jo je izbranemu ponudniku, še ne omogoča sklepanja, da je izbrani ponudnik ponudil cenejši, a neustrezen način integracije. Določitev cene je namreč načeloma stvar pogodbene svobode ponudnikov. Prav tako tudi (domnevna) ponudba podizvajalca ComTrade, d.o.o., vlagatelju, da izvede integracijo na cenejši in neustrezni način, še ne omogoča sklepanja, da je tudi izbrani ponudniki prejel enako ponudbo ter da jo je sprejel. Poleg tega pa tudi, če bi se izbrani ponudnik s svojim podizvajalcem dogovoril za neustrezni načni integracije, ne gre spregledati, da je v pogodbenem razmerju z naročnikom zgolj izbrani ponudnik, ki se je zavezal, da bo izvedel integracijo preko protokola HL7. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru revizijskega zahtevka ni uspel dokazati, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj uspel dokazati, da je naročnik z izbiro ponudbe izbranega ponudnika ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2. Zato je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo vlagatelja, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, v predstavljenem delu ugodila, saj ugotovljene kršitve terjajo razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila.

Ker se z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da ponudbo izbranega ponudnika ponovno preveri ter nato sprejme ustrezno odločitev, z upoštevanjem ugotovitev Državne revizijske komisije iz tega sklepa in skladno z določili ZJN-2.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva (1.400,00 EUR za zastopanje v postopku, pavšalni znesek 20,00 EUR za materialne stroške, 3.200,22 EUR za plačilo takse ter DDV). Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija, na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08; v nadaljevanju: ZOdvT), po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške: za zastopanje v postopku nagrado v višini 800,00 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tarifni številki 6002 ZOdvT v višini 20,00 EUR, oboje povečano za 22 % DDV, in strošek plačane takse za revizijski zahtevek v višini 3.200,22 EUR, vse skupaj v znesku 4.200,62 EUR, ki mu jih mora povrniti naročnik. Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ocenila, da stroški za odvetniške storitve nad priznano višino niso bili potrebni. Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Izbrani ponudnik je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je zahtevo zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato je ocenila, da stroški izbranega ponudnika niso potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 7.3.2014

predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Odvetniška družba Mužina, Žvipelj in partnerji, d.o.o., Brdnikova 44, 1000 Ljubljana ,
- Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova cesta 1, 3320 Velenje
- LANCom, d.o.o., Tržaška cesta 63, 2000 Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran