018-031/2014 IZUM, Institut informacijskih znanosti

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek Šinko kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in Mateje Škabar kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nadzor in strokovno svetovanje pri izvedbi projekta Dozidava k objektu IZUM in energetska sanacija obstoječega objekta«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Proplus, inženiring, projektiranje, d.o.o., Strma ulica 8, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika IZUM, Institut informacijskih znanosti, Prešernova ulica 17, 2000 Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 27. 2. 2014

odločila:

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 10. 1. 2014 se ugodi tako, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Nadzor in strokovno svetovanje pri izvedbi projekta Dozidava k objektu IZUM in energetska sanacija obstoječega objekta«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta Odločitev o oddaji javnega naročila št. 089/03-ds, z dne 20. 12. 2013.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške v znesku 1.449,36 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek javnega naročanja »Nadzor in strokovno svetovanje pri izvedbi projekta Dozidava k objektu IZUM in energetska sanacija obstoječega objekta« po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 17. 10. 2013, pod številko objave JN13250/2013.

Naročnik je z Odločitvijo o oddaji javnega naročila številka 089/03-ds z dne 20. 12. 2013 (v nadaljevanju: odločitev z dne 20. 12. 2013) odločil, da se javno naročilo kot najcenejšemu ponudniku odda HSE INVEST, družba za inženiring in izgradnjo energetskih objektov, d.o.o., Obrežna ulica 170, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve izhaja, da so ponudbe oddali trije ponudniki, in sicer izbrani ponudnik, vlagatelj ter ponudnik Savaprojekt, družba za razvoj, projektiranje, konzalting, inženiring, d.d. Krško, Cesta krških žrtev 59, Krško. Naročnik je najprej razvrstil ponudbe glede na ceno, pri čemer je bila najcenejša ponudba vlagateljeva, druga ponudba izbranega ponudnika in tretja ponudba Savaprojekt, d.d. Naročnik je ugotovil, da je vlagateljeva ponudba kljub dopolnjevanju formalnih nepopolnosti tekom postopka javnega naročanja neprimerna ter posledično nepopolna, zaradi česar jo je naročnik izločil. Naročniku se je namreč pojavil dvom v možnost izpolnitve naročila glede na vrsto in obseg zahtevanih storitev, ki so predmet tega postopka javnega naročanja. Vlagatelj v dopolnitvi naj ne bi zadovoljivo pojasnil sestave ponudbene cene oziroma cen urnih postavk za strokovni kader, ki bo izvajal storitve gradbenega nadzora, ki so predmet tega javnega naročila – število predvidenih ur za posamični kader tekom celotnega projekta, ceno na dan, letno ceno in skupno ceno za celoten projekt. Iz razpisne dokumentacije naj bi izhajala zahteva po prisotnosti odgovornega nadzornika del od začetka gradnje do primopredaje del v minimalnem obsegu dveh ur na dan. Za preostale kadre (odgovorni nadzornik za gradbena in obrtniška dela, odgovorni nadzornik strojnih instalacij, odgovorni nadzornik elektro instalacij, odgovorni nadzornik gradbene jame ter izvajalec koordinacije za varnost in zdravje pri delu) naj bi izhajala zahteva minimalne dnevne prisotnosti v obsegu 1 ure v dnevih, ko se izvajajo dela, nad katerimi so dolžni vršiti nadzor. Vlagatelj teh zahtev (glede na naročnikove zahteve glede izvajanja aktivnosti vključno s časovnim vidikom v zvezi z izvajanjem gradbenega nadzora) naj ne bi upošteval v celoti, saj je za odgovornega nadzornika del (prisotnost 2 ur na dan) ter odgovornega nadzornika gradbeno obrtniških del (1 ura na dan) namesto najmanj 3 ure na dan, predvidel zgolj 2-urno dnevno prisotnost, pri čemer njunih funkcij ni moč enačiti, četudi ju po ponudnikovi ponudbi opravlja ista oseba (kar naj bi razumel tudi vlagatelj, saj je v svoji ponudbi za njuno delo navajal dve različni urni postavki). Ker je torej vlagatelj pri sestavi ponudbene cene upošteval zgolj 2-urno prisotnost (namesto 3-urne prisotnosti), s tem ni izpolnil zahtev naročnika, vezanih na prisotnost posameznega kadra na gradbišču, zaradi česar je bilo potrebno označiti ponudbo vlagatelja kot neprimerno in jo izločiti. Prav tako je naročnik ugotovil, da je vlagatelj s pojasnilom oziroma dopolnitvijo svoje ponudbe spremenil svojo ponudbeno ceno na enoto, saj je v ponudbi navajal kot urno postavko za odgovornega nadzornika gradbeno obrtniških del drugačno vrednost, kot v svoji dopolnitvi. Naročnik je nato ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika popolna, zato je glede na rezultat ovrednotenih meril oddal javno naročilo njemu.

Vlagatelj je z dopisom z dne 23. 12. 2013 od naročnika zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, in sicer je zahteval, da pojasni, zakaj je vlagateljeva ponudba neobičajno nizka, upoštevaje ocenjeno vrednost javnega naročila v znesku 54.110,26 EUR brez DDV, iz katere izhaja, da bi bila za naročnika sprejemljiva zgolj vlagateljeva ponudba. Prav tako je vlagatelj želel pojasnilo, zakaj je naročnik vnašal dodatne zahteve v razpisno dokumentacijo, ko so bile ponudbe za izvedbo razpisanih storitev že predložene, odprte in pregledane.

Naročnik je podal pojasnila v Dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila številka 102/03.bz z dne 30. 12. 2013 (v nadaljevanju: dodatna obrazložitev z dne 30. 12. 2013).

Vlagatelj je dne 10. 1. 2014 vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev z dne 20. 12. 2013 oziroma dodatno obrazložitev z dne 30. 12. 2013, s katerim je predlagal razveljavitev obeh ter povrnitev stroškov postopka. Vlagatelj je podal navedbe o svoji aktivni legitimaciji, pravni podlagi in pravočasnosti svojega zahtevka za revizijo. Vlagatelj je naročniku očital, da je njegova odločitev o (ne)pravilnosti, (ne)primernosti in (ne)popolnosti vlagateljeve ponudbe nepravilna in nezakonita. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji določil, da lahko ponudnik za odgovornega nadzornika ter nadzornika GO del imenuje isto osebo, kar je vlagatelj tudi storil. Vlagatelj je nato upoštevaje navedeno v svoji ponudbi navedel urne postavke za delo posameznega strokovnega kadra ter sestavil skupno ponudbeno ceno, upoštevaje naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije glede časovnega vidika prisotnosti strokovnega kadra na gradbišču. V pozivu k dopolnitvi ponudbe je naročnik vlagatelja pozval k obrazložitvi ponudbene cene, pri čemer pa je naročnik vnesel dodatne zahteve glede pričakovanega obsega del oziroma prisotnosti ključnega kadra, ki niso razvidne iz prvotne razpisne dokumentacije. Vlagatelj je naročniku posredoval obrazložitev cene glede na izhodiščne zahteve iz razpisne dokumentacije, obenem pa je pripravil razrez cene po naročnikovih dodatno prilagojenih zahtevah, s čimer je izkazal, da lahko v okviru ponudbene cene izvede vse z razpisno dokumentacijo zahtevane aktivnosti. Kljub temu je naročnik vlagatelju očital, da je v dopolnitvi ponudbe za odgovornega nadzornika GO del navedel drugačno ceno, kot v prvotni ponudbi, prav tako je naročnik očital nepopolnost ponudbe, ker vlagatelj pri podaji ponudbene cene ni upošteval kadra odgovornega nadzornika GO del, kar pa ne drži. Vlagatelj je pri kalkulaciji in pojasnjevanju ponudbene cene upošteval, da funkcijo odgovornega nadzornika del in odgovornega nadzornika GO del opravlja ista oseba, zato je upošteval zgolj eno urno postavko, saj bi bilo nelogično, da bi bilo delo istega kadra vrednoteno po dveh različnih urnih postavkah. Pri kalkulaciji ponudbene cene je upošteval delo tako odgovornega nadzornika del ter odgovornega nadzornika GO del, le da je za slednjega upoštevana količina 0 ur, saj je njegova prisotnost zajeta v kalkulaciji odgovornega nadzornika del, kar je razvidno tako iz prvotne ponudbe, kot tudi kasnejšega pojasnila.

Naročnik je dne 30. 1. 2014 izdal sklep številka 23/03-bz (v nadaljevanju: sklep z dne 30. 1. 2014), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo ter zahtevek za povrnitev stroškov zavrnil. V obrazložitvi je naročnik glede spremembe ponudbene cene na enoto (urne postavke za kader odgovorni nadzornik GO del) v dopolnitvi ponudbe (po roku za oddajo ponudb) navedel, da je to dejstvo jasno razvidno iz prvotne vlagateljeve ponudbe ter dopolnitve ponudbe. Glede neizpolnjevanja zahtev naročnika ter posledično nepopolnosti ponudbe je naročnik navedel, da ni sporno, da je vlagatelj za funkcijo odgovornega nadzornika del ter odgovornega nadzornika GO del imenoval isto osebo, kar je tudi dopustno, vendar mora pri tem imenovani kader izpolnjevati vse modalitete pogoja posamične funkcije. Iz vlagateljeve ponudbe (ter dopolnitve ponudbe) pa ne izhaja izpolnjevanje naročnikove zahteve glede obsega prisotnosti na gradbišču za odgovornega nadzornika GO del. Ko posamični kader prevzame več funkcij, se s tem njegova obveznost glede prisotnosti ne zmanjša na obseg ene izmed funkcij, ki jo prevzema, saj opravlja dve različni funkciji in prevzema dvojni obseg del, ki so različna po vrsti, obsegu in odgovornosti. Za kader odgovornega nadzornika del ter odgovornega nadzornika GO del je tako skladno z razpisno dokumentacijo zahtevana 3-urna dnevna prisotnost na gradbišču, vlagatelj pa je v ponudbi funkciji združil ter upošteval zgolj 2-urno dnevno prisotnost na gradbišču. Vlagatelj torej v okviru ponudbene cene ne izpolnjuje zahtev naročnika, vezanih na prisotnost posameznega kadra na gradbišču, zaradi česar je vlagateljeva ponudba neprimerna in posledično nepopolna. Naročnik je navedel tudi, da ni v ničemer spreminjal postavljenih zahtev, ki so razvidne že iz razpisne dokumentacije.

Naročnik je Državni revizijski komisiji v prilogi dopisa, prejetega dne 4. 2. 2014, odstopil dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je po prejemu zahtevka za revizijo opravila predhodni preizkus v skladu z 31. členom ZPVPJN ter ugotovila, da izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, zato ga je sprejela v obravnavo.

Dne 5. 2. 2014 je vlagatelj podal opredelitve do navedb naročnika v sklepu z dne 30. 1. 2014, ob čemer je ponovil svoje navedbe iz zahtevka za revizijo.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Spor med vlagateljem in naročnikom je v tem, ali je vlagatelj predložil primerno ponudbo, ki je izpolnjevala vse naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije glede časovnega obsega prisotnosti strokovnega kadra, ki naj bi vršil storitve gradbenega nadzora, ki so predmet tega javnega naročila. Spor je tudi v tem, ali je vlagatelj v svoji dopolnitvi ponudbe nedopustno spreminjal ponudbeno ceno.

Državna revizijska komisija ob vpogledu v dokumentacijo ugotavlja, da iz dopisa naročnika Dopolnitev ponudbe številka 074/03-bz z dne 27. 11. 2013 (v nadaljevanju: poziv z dne 27. 11. 2013) izhaja, da je naročnik (med drugim) pozval vlagatelja k pojasnilu svoje ponudbene cene ter podanim urnim postavkam zato, ker se je naročniku ob vpogledu v ponudbo pojavil dvom v možnost izpolnitve naročila glede na vrsto in obseg zahtevanih storitev. Naročnik je s tem sledil lastni razpisni dokumentaciji, saj je v podpoglavju 2.25 Neobičajno nizke cene določil, v katerih primerih (in kako) bo preverjal, ali je določena ponudbena cena neobičajno nizka. Določil je tudi, da če bo ugotovil, da je določena ponudba neobičajno nizka, bo tako ponudbo izločil. Dikcija sledi 49. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2). Neobičajno nizka ponudba je sicer opredeljena v 21. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2, in sicer kot ponudba, ki s svojo ceno ali načinom izvedbe bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse, ponudnik pa je s kalkulacijami, novo tehnološko rešitvijo in obrazložitvijo, ne more pojasniti.

Po vlagateljevi dopolnitvi z dopisom številka 1037/12/2013 z dne 4. 12. 2013, v kateri je med drugim naročniku podal zahtevana pojasnila, je naročnik izdal odločitev z dne 20. 12. 2013, iz katere izhaja, da je naročnik ponudbo vlagatelja izločil. Iz obrazložitve odločitve izhaja, da razlog za izločitev ni bil v tem, da vlagatelj ne bi uspel ustrezno pojasniti neobičajno nizke ponudbene cene (drugi odstavek 49. člena ZJN-2), temveč v tem, da je naročnik ugotovil, da je vlagateljeva ponudba neprimerna, se pravi da ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Posledično je naročnik ponudbo vlagatelja izločil na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 in upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2 izločiti ponudbe, ki niso popolne. Državna revizijska komisija tako pričujočega spora med naročnikom in vlagateljem ni obravnavala v okviru določb ZJN-2 o neobičajno nizki ponudbi (ki bi bile relevantne, če bi naročnik sicer ugotovil, da ponudba vlagatelja ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije, vendar bi naročnik kljub vlagateljevim pojasnilom ugotovil, da je njegova ponudba neobičajno nizka), temveč v okviru določb o primernosti ponudbe; presojala je torej, ali je naročnik upravičeno ugotovil, da je ponudba vlagatelja neprimerna.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vprašanje nedopustnih sprememb ponujene cene na enoto, saj je naročnik v odločitvi z dne 20. 12. 2013 ugotovil tudi, da je vlagatelj v podanem pojasnilu (oziroma dopolnitvi) z dne 4. 12. 2013 spremenil svojo ceno na enoto (vrednost urne postavke), zaradi česar je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil tudi na podlagi prvega odstavka, v povezavi s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2. Prvi odstavek 78. člena ZJN-2 določa, da v kolikor naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Tretji odstavek 78. člena ZJN-2 določa, da ponudnik v okviru dopustnih dopolnitev svoje ponudbe ne sme spreminjati (med drugim tudi) svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril.

Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik predvidel vpisovanje ponudbene cene v poglavju 4.1.2 Ponudbena cena, kjer se nahaja tudi obrazec Cena urne postavke za kader in za ponudnika, v polja katerega je moral ponudnik za strokovne kadre, ki bodo opravljali storitev gradbenega nadzora, vnesti »ceno urne postavke«, in sicer posebej za odgovornega nadzornika, odgovornega nadzornika GO del, odgovornega nadzornika strojnih instalacij, odgovornega nadzornika elektro instalacij, odgovornega nadzornika nad tehnologijo, izvajalca koordinacije za varnost in zdravje pri delu ter ponudnika. Pod polji za urne postavke se nahajajo polja »skupaj«, »popust v %« ter »skupaj s popustom«. V obrazcu so ločeno predvidena polja za ceno brez DDV, DDV ter ceno z DDV. Iz obrazložitve v poglavju 4.2 ne izhaja natančneje, katere vrednosti so ponudniki morali vnašati v posamezna polja obrazca Cena urne postavke za kader in za ponudnika. Navedeno je naročnik pojasnil v odgovoru z dne 4. 11. 2013 na vprašanje številka 18, postavljeno na portalu javnih naročil, v katerem je pojasnil, da ponudniki navedejo urno postavko za vsak kader posebej. V vrstico »ponudnik« navedejo višino vseh preostalih stroškov, ki jih bo imel ponudnik (potni stroški, stroški ponudnika za zavarovanje in garancije, drugi parcialni stroški). V vrstico »skupaj« pa ponudniki navedejo končno ponudbeno vrednost (ceno).

Naročnik je kot sporno izpostavil urno postavko za odgovornega nadzornika GO del. Iz vlagateljeve ponudbe številka 185/2013 z dne 11. 11. 2013 izhaja, da je v polje za urno postavko za odgovornega nadzornika GO del vnesel vrednosti 20,49 EUR (cena brez DDV), 4,51 EUR (DDV) in 25,00 EUR (cena z DDV), v polje za odgovornega nadzornika pa vrednost 24,59 EUR (cena brez DDV), 5,41 EUR (DDV) in 30,00 EUR (cena z DDV).

Naročnik je s pozivom z dne 27. 11. 2013 vlagatelja pozval na pojasnilo oziroma razrez ponudbene cene (prikaz števila predvidenih ur za posamični strokovni kader tekom celotnega postopka, ceno na dan z vsemi stroški ponudnika, letno ceno in skupno ceno za celoten projekt) ter pojasnilo k vrednostim urnih postavk za strokovni kader in postavko »ponudnik«, pri čemer je posebej opozoril tudi na predvideno vsakodnevno prisotnost odgovornega nadzornika del v predvidenem minimalnem obsegu 2 uri na dan ter prisotnost strokovnega kadra za posamezno področje v dnevih, ko se izvajajo dela na njihovih področjih, v predvidenem minimalnem obsegu 1 ure. Naročnik je izpostavil še, da je pričakovan obseg dela, upoštevaje prejšnje zahteve ter rok predvidenega dokončanja del (30. 6. 2015), za odgovornega nadzornika cca. 550-600 ur ter za preostali strokovni kader cca. 250-300 ur.

Vlagatelj je dne 4. 12. 2013 podal pojasnilo oziroma dopolnitev ponudbe številka 1037/12/2013 (v nadaljevanju: pojasnilo z dne 4. 12. 2013), v katerem je v skladu z zahtevo naročnika pripravil obrazložitev formulacije ponudbene cene iz obrazca Cena urne postavke za kader in za ponudnika. Vlagatelj je tako pojasnil, da je glede na znana izhodišča iz razpisne dokumentacije predvidel trajanje del od novembra 2013 do 30. 6. 2015, kar je znašalo 20 mesecev oziroma 400 dni za izvedbo celotnega projekta. Pri urni postavki je tako za odgovornega nadzornika kot tudi odgovornega nadzornika GO del navedel isto urno postavko (»odgovorni nadzornik = odgovorni nadzornik GO del«), in sicer 30,00 EUR na uro. Pri tem je upošteval minimalno dnevno prisotnost 2 ur na dan (skupaj 800 ur), kar znaša skupno 24.000,00 EUR. Podoben preračun je vlagatelj pripravil tudi za vsakega izmed drugih strokovnih kadrov, opredelil je tudi stroške ponudnika. Seštevek na koncu razreza je predstavljal skupno ponudbeno ceno z DDV. Iz istega pojasnila pa je razvidno, da je vlagatelj podal še en razrez ponudbene cene (nespremenjene), upoštevaje s strani naročnika v pozivu z dne 27. 11. 2013 opredeljene roke trajanja projekta in obseg zahtevane prisotnosti posameznega strokovnega kadra, kar je po vlagateljevem preračunu znašalo 19 mesecev oziroma 380 dni (od decembra 2013 do 30. 6. 2015), pri čemer je za odgovornega nadzornika oziroma odgovornega nadzornika GO del predvidel 600 ur prisotnosti po urni postavki 30 EUR na uro, temu primerno pa je vlagatelj prilagodil tudi skupno količino predvidenih ur za druge strokovne kadre, tako da je skupna ponudbena cena ostala ista.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se na prvi pogled res zdi, da je vlagatelj v svoji prvotni ponudbi z dne 11. 11. 2013 navajal urno postavko 25,00 EUR za odgovornega nadzornika GO del, v svojem pojasnilu z dne 4. 12. 2013 pa pri razrezu ponudbene cene upošteval urno postavko 30,00 EUR tako za odgovornega nadzornika, kot tudi za odgovornega nadzornika GO del.

Vlagatelj je v svojem zahtevku za revizijo navedel, da ni spreminjal niti svoje ponudbene cene niti svoje cene na enoto oziroma vrednosti postavke, kot mu to očita naročnik. Navedel je, da je iz pojasnila z dne 4. 12. 2013 jasno razvidno, da je vsled dejstva, da je za funkcijo odgovornega nadzornika, ki hkrati izvaja tudi funkcijo odgovornega nadzornika GO del, upošteval urno postavko v višini 30,00 EUR, saj ne bi bilo logično, da bi bilo delo istega kadra (ne glede na funkcijo, ki jo tekom izvajanja pogodbenih del opravlja) vrednoteno po dveh različnih urnih postavkah. Dve različni urni postavki pa sta v obrazcu Cena urne postavke za kader in za ponudnika za odgovornega nadzornika in odgovornega nadzornika GO del navedeni iz dveh razlogov, in sicer zato, ker je to zahteval obrazec, in zato, ker sta različni urni postavki potrebni, v kolikor bi tekom izvajanja razpisanih del odgovorni nadzornik za izvajanje funkcije odgovornega nadzornika GO del imenoval svojega pomočnika. Pri tem je vlagatelj izpostavil še, da je urno postavko 25,00 EUR za uro dela odgovornega nadzornika GO del upošteval pri izračunu skupne ponudbene cene v obsegu 0 ur (ker to funkcijo hkrati opravlja odgovorni nadzornik), kar naj bi bilo glede na obseg ur tudi objektivno preverljivo glede na podani ponudbeni predračun in kar je vlagatelj tudi obrazložil v pojasnilu z dne 4. 12. 2013.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v pojasnilu z dne 4. 12. 2013 zadovoljivo pojasnil, da pri izračunu skupne ponudbene cene v nobenem prikazu razreza ponudbene cene (pri razrezu cene glede na »znana izhodišča iz razpisne dokumentacije« ali glede na »naročnikove dodatno opredeljene zahteve«) ni upošteval urne postavke 25,00 EUR (oziroma, povedano drugače, upošteval jo je v obsegu 0 ur) za odgovornega nadzornika GO del, saj je predvidel, da bo funkcijo odgovornega nadzornika GO del hkrati opravljal odgovorni nadzornik in je torej izračun oziroma razrez ponudbene cene v pojasnilu z dne 4. 12. 2013 pripravil zgolj upoštevaje urno postavko za slednjega. Izenačenje teh dveh funkcij strokovnega kadra v razrezu cene z dne 4. 12. 2013 (»odgovorni nadzornik = odgovorni nadzornik GO del – 30,00 EUR na uro«) je torej potrebno razumeti v tem kontekstu, saj vlagatelj pri razrezu skupne ponudbene cene v pojasnilu z dne 4. 12. 2013 ni predvidel prisotnosti posebnega kadra, ki bi opravljal zgolj funkcijo odgovornega nadzornika GO del in ki bi narekovala upoštevanje dodatne postavke za to funkcijo po urni postavki 25,00 EUR, kot je to bilo navedeno v obrazcu Cena urne postavke za kader in za ponudnika. Ni torej mogoče trditi, da je vlagatelj s pojasnilom z dne 4. 12. 2013 spremenil vrednost urne postavke za odgovornega nadzornika GO del, kot jo je navedel v svoji ponudbi z dne 11. 11. 2013, temveč je pri kalkulaciji skupne ponudbene cene zgolj ni upošteval. Državna revizijska komisija pripominja še, da dejstvo, da vlagatelj urne postavka za odgovornega nadzornika GO del ni spreminjal, sicer ne vpliva na vprašanje, ali je vlagatelj dopustno predvidel hkratno opravljanje dveh funkcij s strani odgovornega nadzornika.

Vlagateljevo pojasnilo glede dveh različnih urnih postavk iz obrazca Cena urne postavke za kader in za ponudnika (da ju je predvidel zato, če bi odgovorni nadzornik imenoval svojega pomočnika, ki bi opravljal funkcijo odgovornega nadzornika GO del, da pa je pri kalkulaciji skupne ponudbene cene upošteval zgolj eno) bi sicer lahko vneslo nejasnost v ponudbo oziroma vrednost skupne ponudbene cene, saj iz ponudbenega predračuna (s pojasnilom z dne 4. 12. 2013) ne izhaja, ali bi v tem primeru vlagatelj zaračunal storitve zgolj za eno osebo (odgovornega nadzornika) po urni postavki 30,00 EUR, ali bi k temu dodatno zahteval še plačilo za delo tekom izvajanja del po tem javnem naročilu imenovanega odgovornega nadzornika GO del po urni postavki 25,00 EUR. Prav tako bi bilo vlagateljevo pojasnilo glede dveh urnih postavk v ponudbi ter upoštevanju zgolj ene pri kalkulaciji skupne ponudbene cene neverodostojno, če bi bilo iz prvotne ponudbe razvidno, da je vlagatelj pri kalkulaciji skupne ponudbene cene ločeno opredelil tudi količino ur za delo odgovornega nadzornika GO del upoštevaje urno postavko 25,00 EUR.

Iz obvestila o javnem naročilu številka JN13250/2013 z dne 17. 10. 2013 je razvidno, da je naročnik kot merilo za oddajo javnega naročila določil najnižjo ceno. Iz naročnikove razpisne dokumentacije (podpoglavje 2.22 Merila za izbor najugodnejše ponudbe na strani 29) izhaja tudi, da se merilo nanaša na skupno in končno ponudbeno ceno brez DDV iz obrazca Cena urne postavke za kader in za ponudnika, in ne morebiti na posamezne urne postavke, navedene v istem obrazcu. Naročnik je tudi v podpoglavju 4.1.2 Ponudbena cena navedel, da je ponudbena cena fiksna in se ne spreminja ves čas trajanja pogodbe oziroma do konca izvajanja storitve, se ne spreminja zaradi presežnih ali manjkajočih del, kot tudi ne zaradi obsega in vrednosti nepredvidenih del, za katere je moral izvajalec ob sklenitvi pogodbe vedeti ali bi moral vedeti. Iz vzorca pogodbe iz poglavja 3.6 Dodatek C oziroma podpoglavja 3.6.1 Pogoji plačila razpisne dokumentacije izhaja tudi, da bo naročnik izvajalcu del plačeval storitve, ki so predmet tega javnega naročila, na podlagi izstavljenih mesečnih računov za izvedene storitve. Znesek posameznega mesečnega računa naj bi se določil po naslednji formuli: pogodbena vrednost te pogodbe (torej skupna ponudbena cena) x vrednost mesečne situacije izvajalca gradnje / pogodbena vrednost gradnje. V vzorcu pogodbe je določeno tudi, da kumulativni znesek mesečnih računov ne more presegati osnovne pogodbene vrednosti (torej skupne ponudbene cene), razen če se pogodbeni stranki posebej predhodno ne dogovorita o tem s sklenitvijo posebnega aneksa k pogodbi.

Nadalje je bilo iz vpogleda v razpisno dokumentacijo ugotovljeno, da naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ni natančno opredelil skupne količine delovnih ur posameznega strokovnega kadra, ki jo zahteva v okviru storitve gradbenega nadzora za čas izvajanja storitve po javnem naročilu. Naročnik je sicer v poglavju 3.4 Dodatek A – vsebina in obseg storitev opredelil predvidene minimalne dnevne prisotnosti tako za odgovornega nadzornika (2 uri dnevno) ter ostale strokovne kadre (1 ura ob dnevih, ko so opravljajo dela iz njihovega področja). Že dejstvo, da v razpisni dokumentaciji nikjer ni opredeljeno, kdaj natančno naj bi se izvajanje storitve začelo, ter da naj bi se izvajanje storitve zaključilo 30. 6. 2015 oziroma ob izpolnitvi vseh pogodbenih obveznosti (kar spet pomeni spremenljivo oziroma nedoločno opredelitev), pa izkazuje, da natančen obseg zahtevanih količin delovnih ur strokovnega kadra v razpisni dokumentaciji ni določno opredeljen. Ponudniki so tako morali pri pripravi ponudb oceniti količino ur za posamezni zahtevan strokovni kader, ki naj bi bil potreben za izpolnitev nalog, ki so opisno (in ne količinsko) opredeljene v razpisni dokumentaciji v poglavju 3.4, in na podlagi te ocene sestaviti skupno ponudbeno ceno.

Iz obrazca Cena urne postavke za kader in za ponudnika je očitno tudi, da naročnik od ponudnikov ni zahteval, da opredelijo količino ur, ki jo v okviru skupne ponudbene cene glede na vrednost urne postavke ponujajo, temveč ga je zanimala samo končna vrednost ponudbe za celotno storitev gradbenega nadzora, ki je v končni fazi odločilna za izbor najugodnejšega ponudnika ter za plačilo mesečnih računov, kot je to opredeljeno v vzorcu pogodbe iz razpisne dokumentacije.

Naročnik je sicer v svojem pozivu z dne 27. 11. 2013 navedel, da je pričakovan obseg dela, upoštevaje navedbe glede predvidene minimalne prisotnosti in rok predvidenega dokončanja del (30. 6. 2015) za odgovornega nadzornika cca. 550-600 ur ter za preostali strokovni kader cca. 250-300 ur. Državna revizijska komisija je ob vpogledu v razpisno dokumentacijo ugotovila, da se te navedbe v razpisni dokumentaciji, ki jo je Državni revizijski komisiji posredoval naročnik, niso nahajale. Prav tako je že iz besede »pričakovani« obseg dela, ter navedb približnih vrednosti (550-600 ur ter 250-300 ur) razvidno, da je šlo zgolj za približne ocene potrebnih delovnih ur posameznega strokovnega kadra za izpolnitev zahtevanih storitev, in ne natančne zahtevane količine ur, ki bi jih ponudniki morali oziroma lahko upoštevali pri sestavi skupne ponudbene cene glede na urno postavko posameznega strokovnega kadra. Problem nejasnosti glede skupnih količin delovnih ur za posamezni strokovni kader v razpisni dokumentaciji je jasno razviden tudi iz dejstva, da je vlagatelj v svojem pojasnilu z dne 4. 12. 2013 pri obeh razrezih (iste) ponudbene cene in upoštevaje iste urne postavke pripravil dva preračuna glede na popolnoma različne skupne količine delovnih ur za posamezni strokovni kader (upoštevaje lasten preračun skupnih količin delovnih ur ter s strani naročnika v pozivu z dne 27. 11. 2013 opredeljene »približne« skupne količine delovnih ur) ter v različnem trajanju izvajanja celotne storitve po tem javnem naročilu (20 mesecev oziroma 400 dni ter 19 mesecev oziroma 380 dni), pri čemer naročnik vlagatelju ni očital, da bi v pojasnilu kakorkoli spreminjal ponujene (skupne) količine delovnih ur za posamezni strokovni kader oziroma da ni izpolnil zahtev glede skupnih količin delovnih ur za strokovne kadre.

Iz navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vsled v razpisni dokumentaciji nedoločeni zahtevani skupni količini delovnih ur za posamezni strokovni kader v okviru zahtevanih storitev gradbenega nadzora, dejstvu, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da ponudniki v ponudbi opredelijo ponujeno skupno količino delovnih ur za posamezni kader, ter dejstvu, da iz obrazca Cena urne postavke za kader in za ponudnika v ponudbi ni mogoče objektivno ugotoviti povezave med urno postavko za posamezni strokovni kader ter skupno ponudbeno ceno niti urna postavka za posamezni strokovni kader in skupna količina izvedenih delovnih ur ne vplivata na izbiro najugodnejšega ponudnika ter izvajanje same pogodbe oziroma plačil po pogodbi, sploh ni mogoče govoriti o tem, da bi bilo »cene urne postavke« iz obrazca Cena urne postavke za kader in za ponudnika moč obravnavati kot ceno na enoto iz tretjega odstavka 78. člena ZJN-2. Posledično je tudi zaradi tega neutemeljena trditev naročnika, da je vlagatelj s svojim pojasnilom z dne 4. 12. 2013 spremenil svojo ceno na enoto v nasprotju z tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2. Ker je za naročnika relevantna samo skupna ponudbena cena, ki je v skladu z vzorcem pogodbe nespremenljiva (ne glede na to, ali bi si vlagatelj med izvajanjem storitve postavil pomočnika za opravljanje ene izmed funkcij), tudi ni mogoče trditi, da bi to ustvarjalo nejasnost glede vlagateljeve skupne ponudbene cene. Očitek, da je vlagatelj nedopustno spremenil ceno na enoto iz ponudbe, tako ni mogel biti utemeljen razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala še vprašanje, ali je naročnik upravičeno izločil vlagateljevo ponudbo, ker naj bi iz pojasnila z dne 4. 12. 2013 izhajalo, da njegova ponudba ne izpolnjuje zahtev iz razpisne dokumentacije glede minimalne prisotnosti odgovornega vodje GO del na gradbišču. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama nesporno, da je naročnik dopustil, da ena in ista oseba opravlja več funkcij v okviru gradbenega nadzora, sporno pa je, ali lahko ista oseba opravlja več funkcij hkrati (se pravi, da je zahteva glede prisotnost na gradbišču v tem primeru zreducirana na zahtevano prisotnost strokovnega kadra za eno izmed teh funkcij), ali je določil, da tudi če ista oseba opravlja več funkcij, mora biti njena prisotnost na gradbišču zagotovljena v obsegu seštevka minimalno zahtevanih ur za obe funkciji. Ugotoviti je bilo potrebno tudi, kaj je v svoji ponudbi ponudil vlagatelj (kot to izhaja iz razreza ponudbene cene iz pojasnila z dne 4. 12. 2013), oziroma natančneje – ali je pravilno upošteval zahtevo naročnika glede prisotnosti strokovnega kadra na gradbišču.

Iz odgovora z dne 28. 10. 2013 na vprašanje številka 4, ki je bilo objavljeno na portalu javnih naročil in se je glasilo »Ali sme odgovorni nadzornik nastopati hkrati tudi v vlogi odgovornega nadzornika posameznih del (GO del in gradbene jame)«, izhaja, da je naročnik pojasnil, da »lahko ponudnik imenuje isto osebo tako za odgovornega nadzornika kot tudi nadzornika gradbeno obrtniških del ter nadzornika gradbene jame, pri čemer naročnik zgolj dodatno izpostavlja, da mora imenovani kader v obravnavanem primeru izpolnjevati vse modalitete pogoja kadrovske sposobnosti za navedene funkcije.« Podobno vprašanje (številka 9) je bilo postavljeno tudi kasneje, in sicer je potencialni ponudnik eksplicitno izpostavil, da »vendar nikjer nismo zasledili ali lahko posamezni strokovnjak pokriva več nalog nadzora. Na primer: Ali je lahko odgovorni nadzornik hkrati tudi nadzornik posameznih del in ali je lahko nadzornik za gradbena in obrtniška dela hkrati tudi nadzornik za gradbeno jamo ali tehnologijo.« Naročnik ni podrobneje obrazložil, ali lahko ista oseba hkrati pokriva več funkcij, temveč je zgolj napotil na odgovor na vprašanje številka 4.

Med naročnikom in vlagateljem je nesporno, da je vlagatelj v svoji ponudbi za odgovornega nadzornika in odgovornega nadzornika GO del nominiral isto osebo. Iz pojasnila z dne 4. 12. 2013 (razrez cen glede na predvidene skupne količine delovnih ur za prisotnost strokovnega kadra) ter tudi navedb vlagatelja pa izhaja, da je vlagatelj predvidel, da bo odgovorni nadzornik hkrati opravljal funkcijo odgovornega nadzornika GO del in je torej pri kalkulaciji skupne ponudbene cene za obe funkciji predvidel prisotnost odgovornega nadzornika in odgovornega nadzornika GO del minimalno 2 uri dnevno. Naročnik je, kot izhaja iz odločitve z dne 20. 12. 2013 ter sklepa z dne 30. 1. 2014 štel, da je s tem vlagatelj v neskladju z zahtevami iz razpisne dokumentacije združil dve funkciji, saj naj bi iz razpisne dokumentacije izhajalo, da posamezne funkcije ne more opravljati ista oseba hkrati, temveč če že dve funkciji opravlja ista oseba, mora biti njena prisotnost predvidena v minimalnem dnevnem obsegu 3 ur (2 uri za funkcijo odgovornega nadzornika ter 1 uro za funkcijo odgovornega nadzornika GO del).

Navedeno naj bi po naročnikovem mnenju izhajalo iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija je z vpogledom v razpisno dokumentacijo ugotovila, da je v poglavju 3.4 Dodatek A – Vsebina in obseg storitve na strani 51 navedeno, da se s strani glavnega nadzornika zahteva vsakodnevna prisotnost na gradbišču v času pričetka gradnje do primopredaje objekta naročniku, ter da: »Predvideva se minimalna inženirjeva oz. pooblaščenčeva dnevna prisotnost na gradbišču v minimalnem obsegu 2 ur.« Glede nadzornikov za posamezno področje je navedeno, da je zahtevana obvezna prisotnost v dnevih, ko se izvajajo dela, nad katerimi so zadolženi vršiti nadzor, ter da se »Predvideva minimalna dnevna prisotnost na gradbišču v obsegu 1 ure.« Takšna formulacija po mnenju Državne revizijske komisije dopušča razumevanje, kot ga je zastopa vlagatelj, ter tudi razumevanje, kot ga zastopa naročnik. Naročnik je sicer mnenja, da je z navedbo v odgovoru številka 4 z dne 28. 10. 2013, da mora imenovani kader v obravnavanem primeru izpolnjevati vse modalitete pogoja kadrovske sposobnosti za navedene funkcije, enoznačno opredelil, da ista oseba ne more opravljati obeh funkcij hkrati, vendar temu ni moč pritrditi. V razpisni dokumentaciji na strani 25, kjer so opredeljeni pogoji glede kadrovske sposobnosti strokovnega kadra, sploh ni govora o minimalni zahtevani prisotnosti posameznega strokovnega kadra na gradbišču, niti o tem, da ena in ista oseba hkrati ne bi mogla opravljati več funkcij. Že iz tega razloga Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik ni imel podlage za trditev, da vlagatelj v svoji ponudbi ni upošteval zahteve glede minimalne prisotnosti posameznega strokovnega kadra na gradbišču, kot naj bi izhajala iz naročnikove razpisne dokumentacije. Naročnik tako že zaradi tega ni imel podlage, da je vlagateljevo ponudbo izločil na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2.

Prav tako Državna revizijska komisija poudarja, da se navedbe vlagatelja iz pojasnila z dne 4. 12. 2013 glede skupne količine upoštevanih ur na posamezni strokovni kader nanašajo na kalkulacijo skupne ponudbene cene in ne neposredno na ponujen obseg dnevne časovne prisotnost posameznega strokovnega kadra na gradbišču. Kot je že bilo ugotovljeno, naročnik v razpisni dokumentaciji ni opredelil skupne zahtevane količine delovnih ur za posamezni strokovni kader, temveč je zgolj opisno opredelil storitve gradbenega nadzora, ki jih morajo ponudniki opraviti z nominiranim kadrom, pri čemer je naročnika zanimala samo skupna ponudbena cena (in ne urne postavke ter ponujene skupne količine delovnih ur) kot merilo za izbor najugodnejše ponudbe ter podlago za plačilo storitev po pogodbi. Ker torej ni razvidna neposredna povezava med načinom kalkulacije skupne ponudbene cene (na podlagi s strani ponudnikov predvidenih skupnih količin delovnih ur za posamezni strokovni kader) ter zahtevami naročnika glede vsebine storitev iz razpisne dokumentacije, naročnik tudi zgolj na podlagi prikaza kalkulacije skupne ponudbene cene iz pojasnila z dne 4. 12. 2013 (ob odsotnosti zahteve naročnika, da ponudnik v ponudbi ali kasneje v pojasnilu opredeli tudi ponujeno (dnevno) količino delovnih ur za posamezni strokovni kader) ni imel podlage sklepati, da vlagatelj (vsebinsko) ni izpolnil zahteve iz razpisne dokumentacije glede zahtevane dnevne časovne prisotnosti strokovnega kadra na gradbišču. Tudi iz tega razloga je bila izločitev ponudbe vlagatelja na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 neutemeljena.

Dodatno je Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika številka 5893 z dne 7. 11. 2013 ugotovila, da je tudi izbrani ponudnik za funkciji odgovornega nadzornika ter odgovornega nadzornika elektro instalacij imenoval eno in isto osebo, prav tako za odgovornega nadzornika GO del ter odgovornega nadzornika gradbene jame, kar je vse razvidno iz ponudbenega obrazca 4.5.1 Seznam ključnega osebja. Tudi v ponudbi izbranega ponudnika ni navedena skupna količina ur, ki jo je predvidel za posamezni strokovni kader. Naročnik tako tudi iz ponudbe izbranega ponudnika ni mogel ugotoviti, ali je izbrani ponudnik s tem, ko je v dveh primerih za dve funkciji imenoval isto osebo, morebiti prav tako predvidel hkratno opravljanje iste funkcije s strani ene in iste osebe in torej (po naročnikovem mnenju) oddal vsebinsko neustrezno ponudbo. Res je sicer izbrani ponudnik v svoji ponudbi ločeno predvidel urno postavko za posamezni strokovni kader kot tudi skupno vrednost posamezne postavke, ki sestavljajo skupno ponudbeno ceno – naročnik bi tako lahko izračunal skupno količino delovnih ur za posamezni strokovni kader, kot jih je predvidel izbrani ponudnik pri kalkulaciji skupne ponudbene cene. Kot pa je že bilo obrazloženo, med samo kalkulacijo skupne ponudbene cene, urnimi postavkami za posamezni strokovni kader (ki jih pravzaprav ni mogoče obravnavati kot ceno na enoto) in skupnimi količinami delovnih ur ni neposredne povezave (ker iz razpisne dokumentacije ne izhaja zahtevana skupna količina delovnih ur), torej zgolj na podlagi ponudbe izbranega ponudnika naročnik ni mogel ugotoviti, ali je izbrani ponudnik izpolnil zahteve glede minimalnega obsega časovne prisotnosti strokovnega kadra ter zahteve glede skupnih količin delovnih ur (kot so razvidne iz poziva vlagatelju z dne 27. 11. 2013), zaradi katerih je izločil vlagateljevo ponudbo, ki je bila od oddanih ponudb najcenejša.

Prvi odstavek 9. člena ZJN-2 določa, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Ker torej naročnik po izločitvi ponudbe vlagatelja ni preveril, ali je ponudba izbranega ponudnika obremenjena z enakimi pomanjkljivostmi, zaradi katerih je izločil vlagateljevo ponudbo, temveč je ponudbo izbranega ponudnika označil kot popolno in je javno naročilo oddal njemu, je naročnik s tem postavil vlagatelja v neenakopraven položaj, kar pomeni, da je naročnik dodatno kršil še prvi odstavek 9. člena ZJN-2.

Na podlagi vsega navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila »Nadzor in strokovno svetovanje pri izvedbi projekta Dozidava k objektu IZUM in energetska sanacija obstoječega objekta«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta Odločitev o oddaji javnega naročila št. 089/03-ds, z dne 20. 12. 2013. Državna revizijska komisija ni posebej razveljavila naročnikove Dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila številka 102/03.bz z dne 30. 1. 2013, kot je vlagatelj predlagal v svojem zahtevku za revizijo, saj iz vsebine tega dokumenta izhaja, da ne vsebuje nobene odločitve (torej je sam za sebe brez pravnih posledic, ki bi vplivale na odločitev o oddaji javnega naročila v tem postopku javnega naročanja), temveč je po svoji naravi zgolj obrazložitev odločitve, vsebovane v dokumentu z dne 20. 12. 2013, ki jo je Državna revizijska komisija s tem sklepom razveljavila in tako pravovarstvenemu zahtevku vlagatelja v celoti ugodila.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJN-2.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz prve točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov revizijskega postopka, in sicer takse v višini 1.449,36 EUR. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija, na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagatelju kot potrebne priznala stroške plačila takse v višini 1.449,36 EUR, ki mu jih mora povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz druge točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 27. 2. 2014
Predsednica senata:
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije

Vročiti:
- IZUM Institut informacijskih znanosti, Prešernova ulica 17, 2000 Maribor
- Proplus inženiring, projektiranje d.o.o., Strma ulica 8, 2000 Maribor
- HSE INVEST družba za inženiring in izgradnjo energetskih objektov d.o.o., Obrežna ulica 170, Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, Ljubljana

Vložiti:
- V spis zadeve, tu

Natisni stran