018-019/2014 Termoelektrarna Šoštanj, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem., v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter Sonje Drozdek-Šinko in mag. Mateje Škabar kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvajanje storitev vzdrževanja toplotne izolacije v TE Šoštanj«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Krovstvo in kleparstvo Marjan Borovnik, s.p., Štajnhof 2, Vitanje, ki ga zastopa Odvetnik Velimir Cugmas, Liptovska 6a, Slovenske Konjice (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Termoelektrarna Šoštanj, d.o.o., Cesta Lole Ribarja 18, Šoštanj (v nadaljevanju: naročnik), dne 14.2.2014

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil dne 4.10.2013, pod. št. objave JN12646/2013.

Z dokumentom »Obvestilo« z dne 13.12.2013 je naročnik obvestil vlagatelja, da se predmetno javno naročilo odda v izvedbo ponudniku Krevzel instalacije d.o.o., Metleče 14a, Šoštanj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi je naročnik navedel, da je prejel dve ponudbi, pri čemer je izbrani ponudnik glede na merila dosegel najvišje število točk.

Vlagatelj je zoper navedeno odločitev naročnika pravočasno vložil zahtevek za revizijo z dne 24.12.2013, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je naročnik izbranega ponudnika nedopustno pozival na predložitev originalov naslednjih dokumentov: garancije za resnost ponudbe, potrdila pristojnega organa, da ima ponudnik poravnane davke in prispevke, izjave poslovnih bank, da ponudnik v zadnjih šestih mesecih ni imel blokiranih računov, potrdilo o finančni in poslovni solventnosti ponudnika in izjavo zavarovalnice. Naročnik je izbranega ponudnika pozval tudi na dopolnitev Priloge št. A13 – »Seznam delavcev z dokazili«, čeprav bi naročnik moral takšno ponudbo izbranega ponudnika kot materialno nepopolno, neprimerno oz. nepravilno izločiti iz postopka oddaje javnega naročila. Podredno vlagatelj zatrjuje, da naročnik ni pravilno uporabil meril za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe. Iz naslova referenc je vlagatelj upravičen do 15 točk, medtem ko izbrani ponudnik ni upravičen do vseh 15 točk (kvečjemu zgolj 5 točk). Glede na predmet javnega naročila je namreč vlagatelj predložil ustreznejše reference s področja termoenergetskih objektov toplotne moči nad 200 W. Vlagatelj naročniku očita tudi kršitev pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika. Kljub temu da ponudba izbranega ponudnika ni imela oznake »zaupno«, mu naročnik ni dovolil vpogleda v seznam delavcev z dokazili o izpolnjevanju pogojev in reference ponudnika z dne 15.11.2013.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 8.1.2014 opredelil do navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo. Pojasnjuje, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da morajo biti predloženi originali dokumentov, prav tako ni določil, koliko delavcev morajo ponudniki navesti v Prilogi št. A13. Izbrani ponudnik tudi meni, da bi bila omejitev referenc nad 200 MW diskriminatorna, saj moč objekta ni neposredno povezana z vsebino javnega naročila.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Pojasnjuje, da od ponudnikov nikoli ne zahteva originalnih dokumentov, ampak jih na podlagi instituta formalno nepopolne ponudbe zahteva zgolj od najugodnejšega ponudnika. Ponudba izbranega ponudnika je bila formalno nepopolna tudi v delu, ki se nanaša na Prilogo št. A13. Naročniku ni jasno, kaj želi vlagatelj doseči z navedbo, da je »predložil ustreznejše reference« od izbranega ponudnika, saj je vlagatelj prejel vse točke. Navedbe, da je izbrani ponudnik upravičen do kvečjemu 5 točk, so pavšalne, saj vlagatelje ne obrazloži, katere reference izbranega ponudnika so neustrezne oz. katera je ustrezna. V zvezi s kršitvijo pravice do vpogleda pa naročnik pojasnjuje, da Priloga št. A13 sicer ni imela oznake zaupno, vendar je vsebovala osebne podatke. V reference ponudnika pa ni dopustil vpogleda, ker se nanašajo na subjekte zasebnega prava. Poleg tega pa vlagatelj ne zatrjuje, da izbrani ponudnik ne bi izpolnjeval zahtevanih pogojev ali meril iz razpisne dokumentacije, niti ne pove, zakaj želi vpogledati v te podatke oz. kakšen sum kršitve se mu v zvezi s tem poraja.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 22.1.2014 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 24.1.2014, katero je Državna revizijska komisija prejela dne 27.1.2014, opredelil do navedb naročnika in vztraja pri revizijskih navedbah.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med strankama je najprej sporno naročnikovo ravnanje, ko je izbranega ponudnika pozval in mu omogočil dopolnitev njegove ponudbe.

Skladno s prvim odstavkom 83. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) mora naročnik v postopku oddaje javnega izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (17. točka 2. člena ZJNVETPS). Nepravilna ponudba je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika (20. točka 2. člena ZJNVETPS). Formalno nepopolna ponudba je tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila (18. točka 2. člena ZJNVETPS). Postopek s formalno nepopolno ponudbo ureja 82. člen ZJNVETPS, ki določa, da mora naročnik v primeru, ko sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji (poglavje »5. Pogoji za ugotavljanje sposobnosti in navodila o načinu dokazovanju sposobnosti ponudnika«, Zvezek A »Splošni del«) zapisal, da morajo ponudniki za izkazovanje finančno – ekonomskih pogojev ponudbi (med drugim) predložiti (1) potrdilo pristojnega organa, da ima ponudnik poravnane davke in prispevke v državi, kjer ima sedež, (2) izjave vseh poslovnih bank, pri katerih ima ponudnik odprte poslovne račune, da v zadnjih 6 mesecih ni imel blokiranih računov, (3) potrdilo o finančni in poslovni sposobnosti ponudnika, (4) garancijo za resnost ponudbe in (5) izjavo zavarovalnice o izdaji zavarovalne police. Med strankama ni sporno, da je izbrani ponudnik ponudbi predložil fotokopije zahtevanih dokumentov in da je naročnik pozval izbranega ponudnika na predložitev izvirnika garancije za resnost ponudbe (dopis z dne 18.11.2013) ter izvirnike ostalih spornih dokumentov (dopis z dne 25.11.2013).

Državna revizijska komisija se ne strinja z vlagateljem, da pozivanje naročnika na predložitev izvirnikov dokumentov ni bilo dopustno. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni postavil izrecne zahteve, da morajo ponudniki predložiti izvirnike spornih dokumentov, zato od izbranega ponudnika ni mogoče zahtevati predložitve izvirnikov njegovi ponudbi. Ne glede na navedeno, pa bi izbrani ponudnik moral predložiti izvirnik garancije za resnost ponudbe, ker takšna zahteva izhaja že iz same narave garancije za resnost ponudbe. Tudi iz besedila (fotokopije) garancije za resnost ponudbe, ki jo je svoji ponudbi predložil izbrani ponudnik, izhaja, da bo banka upravičencu garantirani znesek izplačala le v primeru, če bo dostavljena garantu v originalu. Vendar pa je, upoštevaje dejstvo, da naročnik ni izrecno zahteval, da je bančna garancija za resnost ponudbe predložena v originalu, potrebno ponudbo izbranega ponudnika označiti kot formano nepopolno ponudbo, ki jo je dopustno dopolniti. Ponudba omenjenega ponudnika je namreč nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila, odprava te nepopolnosti pa ne bi pomenila spreminjanja cene in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, kot tudi ne tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Na podlagi navedenega je zato potrebno ugotoviti, da naročniku ni mogoče očitati kršitev, ko je izbranega ponudnika pozval na predložitev dokumentov v izvirniku.

Vlagatelj nadalje zatrjuje, da bi naročnik moral ponudbo izbranega ponudnika, brez pozivanja izbranega ponudnika na dopolnitev Priloge št. A13 – »Seznam delavcev z dokazili«, izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik je kadrovske zahteve zapisal v razpisni dokumentaciji v Zvezku C »Tehnični del« v 2. točki »Kadrovske zahteve« in sicer:
»[..]
d) Ponudnik mora zagotoviti, da je sposoben ob pravočasni najavi (min. 30 dni prej) s strani TEŠ, zagotoviti povečano število ustrezno usposobljenih izolaterjev (min. 10 delavcev).
[…]«
Glede kadrovskih zahtev je naročnik zapisal še: »ponudnik mora imeti vsaj 10 redno zaposlenih delavcev izolaterjev, od katerih jih vsaj 5 obvladuje spretnost krojenja pločevine« (točka 4. »Ugotavljanje tehnične sposobnosti izvajalca«, Zvezek C »Tehnični del«). Kadrovsko sposobnost so ponudniki izkazovali s Prilogo št. A12 – »Izjava o sposobnosti«, kateri je bilo potrebno priložiti tudi »Izjave o sposobnosti izvedbe zahteve iz zvezka C točka 2b, 2c in 2d«. Nadalje so ponudniki morali ponudbi predložiti izpolnjeno Prilogo št. A13 – »Seznam delavcev z dokazili«, v katerem so ponudniki navedli poimenski seznam delavcev, navedbo roka veljavnosti pogodbe o zaposlitvi pri ponudniku, ter kvalifikacijo posameznega delavca. Prilogi št. 13 je bilo potrebno priložiti dokazila o ustrezni kvalifikaciji posameznega delavca in kopijo veljavnih zdravniških potrdil za usposobljenost posameznih delavcev.

Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je ponudbi predložil podpisano Prilogo št. A12 ter izjavo, da je ob pravočasni najavi sposoben zagotoviti min. 10 usposobljenih delavcev. Izbrani ponudnik je v Prilogi št. A13 poimensko navedel 8 delavcev in za njih predložil dokazila. Kot je razvidno iz spisovne dokumentacije je naročnik izbranega ponudnika pozval na dopolnitev Priloge št. A13 (dopis s dne 25.11.2013). Izbrani ponudnik je sledil zahtevi naročnika in v Prilogo št. A13 navedel še tri delavce (skupno torej 11) ter za naknadno navedene delavce predložil dokazila.

Državna revizijska komisija ne more slediti vlagatelju, da bi naročnik moral ponudbo izbranega ponudnika izločiti iz postopka oddaje javnega naročila, zato ker je izbrani ponudnik v Prilogi št. A13 v trenutku roka za oddajo ponudb navedel zgolj 8 delavcev. Iz citirane razpisne dokumentacije namreč ne izhaja nedvoumna naročnikova zahteva, da ponudniki v Prilogi št. 13 poimensko navedejo 10 delavcev. Naročnik je zahteval, da ponudniki izjavijo, da lahko zagotovijo 10 delavcev v izjemnih primerih, takšno izjavo je izbrani ponudnik podal. Ker je potrebno v postopkih javnega naročanja v fazi pregledovanja ponudb, popolnost teh presojati z vidika izpolnjevanja zahtev razpisne dokumentacije, in ker naročnik v razpisni dokumentaciji ni točno določil, koliko delavcev morajo ponudnik navesti v Prilogi št. A13, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik z navedbo 8 delavcev v Prilogi št. 13 izpolnil zahteve razpisne dokumentacije. Naročnik zato upravičeno ni izločil njegove ponudbe iz postopka oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija pa ni presojala, ali je bil naročnik, kljub izpolnjevanju njegovih zahtev, upravičen od izbranega ponudnika zahtevati dopolnitev Priloge št. A13 z navedbo še vsaj dveh delavcev, ker to ni predmet spora.

Vlagatelj podredno naročniku očita kršitev pravice do vpogleda v dokumentacijo izbranega ponudnika in sicer v Prilogo št. A13 - »Seznam delavcev z dokazili«. Vpogled v ponudbe in dokumentacijo ureja ZJNVETPS v 27. členu. Naročnik mora po sprejemu odločitve o oddaji naročila ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke (sedmi odstavek 27. člena ZJNVETPS). Naročnik mora zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, štejejo za osebne podatke (prvi odstavek 27. člena ZJNVETPS). Vendar pa so, ne glede na navedeno, javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril (drugi odstavek 27. člena ZJNVETPS).

Kot že navedeno, so morali ponudniki v Prilogi št. A13 poimensko navesti delavce, rok veljavnosti njihovih pogodb o zaposlitvi in njihove kvalifikacije, ter priložiti dokazila o kvalifikacijah in kopijo veljavnih zdravniških potrdil za usposobljenost posameznih delavcev. Ob takšnem dejanskem stanju pa je potrebno ugotoviti, da naročniku ni mogoče očitati, da je neutemeljeno onemogočil vlagatelju vpogled v Prilogo št. A13 in njene priloge. Podatki, v katere je bil vlagatelju onemogočen vpogled, so po svoji naravi namreč osebni podatki, saj gre za podatke, ki se nanašajo na posameznika in omogočajo njegovo identifikacijo. Prav tako pa v konkretnem primeru niso obstajali razlogi iz drugega odstavka 27. člena ZJNVETPS, saj prikriti podatki niso vplivali na razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika v okviru meril za izbiro ponudbe. Naročnik je bil tako dolžan, na podlagi prvega odstavka 27. člena ZJNVETPS, onemogočiti vpogled v osebne podatke, navedene v Prilogi št. A13 in njenih prilogah.

Državna revizijska komisija je revizijska očitka o nepravilni uporabi merila za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe in kršitvi pravice do vpogleda v reference izbranega ponudnika obravnavala skupaj, saj se navedena očitka medsebojno dopolnjujeta.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji (točka 4.13. »Vrednotenje ponudb«, Zvezek A »Splošni del«) kot merilo za izbiro ponudbe določil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, ki sta ga sestavljali dve merili, po katerih je najugodnejša ponudba lahko prejela skupaj 100 točk, pri čemer je za ponudbeno ceno (ki ni bistvena za odločanje o zahtevku za revizijo) lahko prejela največ 75 točk, za tehnično usposobljenost ponudnika pa največ 15 točk. Število prejetih točk za tehnično usposobljenost ponudnika je bilo odvisno od števila (ustreznih) referenc, pri čemer je ena referenca predstavljala 5 točk, dve referenci 10 točk in tri ali več referenc pa 15 točk. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je izbrani ponudnik dosegel 100 točk (85 točk za ponudbeno ceno in 15 točk za tehnično usposobljenost ponudnika), vlagatelj pa je dosegel 94,90 točk (79,90 točk za ponudbeno ceno in 15 točk za tehnično usposobljenost ponudnika). Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je izbrani ponudni v Prilogi št. A15 – »Reference ponudnikov« navedel štiri referenčna dela, pri čemer je bil vlagatelju omogočen vpogled (le) v dva referenčna posla.

Vlagatelj je v zahtevku navedel zgolj, da »[…] ni podlag, da se vseh 15 točk iz tega merila (tehnična usposobljenost ponudnika, opomba Državne revizijske komisije) daje tudi izbranemu ponudniku (kvečjemu zgolj 5 točk). Glede na predmet naročila je namreč vlagatelj vsekakor predložil ustreznejše reference s področja termoenergetskih objektov toplotne moči nad 200 W (pravilno 200 MW, opomba Državne revizijske komisije) […]«. Državna revizijska komisija ugotavlja, da so takšne navedbe vlagatelja popolnoma pavšalne in nekonkretizirane in kot take niso sposobne obravnave. Skladno s pravilom o trditveno-dokaznem bremenu, ki izhaja iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.) v povezavi s 13. členom ZPVPJN, mora vlagatelj zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Iz revizijskih navedb pa ni mogoče ugotoviti, katerega izmed referenčnih poslov, v katere je bil vlagatelju vpogled omogočen, vlagatelj ocenjuje kot ustreznega in katerega kot neustreznega. Prav tako vlagatelj tudi ne navede, kakšne toplotne moči so objekti, na katerih je bilo izvedene referenčno delo. Na podlagi navedenega je zato potrebno ugotoviti, da vlagatelj ni uspel izkazati kršitev naročnika pri presoji (dveh) referenčnih poslov, v katera je bil vlagatelju vpogled omogočen, zaradi česar je naročnik, skladno z razpisno dokumentacijo, ponudbi izbranega ponudnika na podlagi merila za tehnično usposobljenost ponudnika upravičeno dodelil 10 točk.

Posledično Državna revizijska komisija ni vsebinsko presojala revizijskih očitkov o kršitvi pravice do vpogleda v reference izbranega ponudnika, saj tudi, v kolikor bi se izkazalo, da so revizijski očitki v tem delu utemeljeni, to ne bi v ničemer vplivalo na pravni položaj vlagatelja. Namreč, tudi če referenci, ki ju je izbrani ponudnik priglasil in v kateri je bil vpogled vlagatelju onemogočen, ne izpolnjujeta zahtev za priznanje njune ustreznosti glede na zahteve razpisne dokumentacije, bi ob ugotovitvi, da ustrezata referenci, v kateri je bil vlagatelju omogočen vpogled, ponudba izbranega ponudnika glede na merila za izbiro najugodnejše ponudbe dosegla 95 točk (85 točk za ponudbeno ceno in 10 točk za tehnično usposobljenost ponudnika za dve referenci, za kateri vlagatelj ni uspel izkazati neustreznosti). Ob upoštevanju dejstva, da je ponudba izbranega ponudnika dosegla 94,90 točk, pa bi ponudba izbranega ponudnika vseeno dosegla višje število točk kot ponudba vlagatelja in bi zato bila ponudba izbranega ponudnika (še vedno) ekonomsko najugodnejša ponudba.

Na podlagi navedenega je zato potrebno ugotoviti, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je Državna revizijska komisija na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 14.2.2014


predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Termoelektrarna Šoštanj, d.o.o., Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj
- Krevzel instalacije d.o.o., Metleče 14a, 3325 Šoštanj
- Odvetnik Velimir Cugmas, Liptovska 6a, 3210 Slovenske Konjice
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran