018-016/2014 Eles, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Sonje Drozdek Šinko, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava opreme za DV 110 kV Brestanica – Krško NEK« v sklopu 3 in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Telma trade d.o.o., Motnica 13, Trzin, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELES, d.o.o., Hajdrihova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 13. 2. 2014

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Dobava opreme za DV 110 kV Brestanica – Krško NEK« v sklopu 3, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku« z dne 18. 12. 2013.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 3.526,34 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 23. 8. 2013 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 1672/PPD JN-1667. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 12. 9. 2013, pod št. objave JN11569/2013, dne 14. 9. 2013 pa pod številko objave 2013/S 179-309783 tudi v Uradnem listu Evropske Unije.

Naročnik je dne 18. 12. 2013 sprejel dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku«, št. PPD-JN-2372.2360/894/BT/110/2013, s katerim je javno naročilo v sklopu 3 (vodnik in zaščitna vrv) oddal ponudniku DALEKOVOD d.o.o. Ljubljana, Zavetiška ulica 1, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Odločitev je bila vlagatelju vročena dne 19. 12. 2013.

Vlagatelj je z vlogo z dne 20. 12. 2013 zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Naročnik je vpogled omogočil dne 24. 12. 2013 in potek vpogleda dokumentiral z zapisnikom.

Vlagatelj je dne 2. 1. 2014 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika za sklop 3 nepravilna in s tem nepopolna. Izbrani ponudnik naj bi namreč predložil referenco za drugačen tip vodnika (243-AL1/39-A20SA), kot je predmet tega razpisa in kot je izrecno zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji (242-AL1/39-A20SA). Vlagatelj zatrjuje še, da referenca ni predložena na zahtevanem obrazcu in meni, da izbrani ponudnik ni dokazal svoje usposobljenosti za izvedbo javnega naročila, zato bi naročnik moral njegovo ponudbo izločiti iz postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj očita naročniku tudi kršitev pravice do vpogleda v tehnični del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, s čimer je postavljen v neenakopraven položaj in mu je onemogočeno uspešno uveljavljanje pravnega varstva. Izbrani ponudnik je namreč določene dele ponudbe označil kot poslovno skrivnost, vendar bi moral naročnik vseeno dopustiti vpogled v tisti del, ponudbe, s katerim ponudnik definira tehnične lastnosti ponujenega blaga in s tem izkazuje, ali izpolnjuje naročnikove zahteve glede predmeta naročila. Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva oz. podredno, dovolitev vpogleda v tehnične podatke o vodniku in zaščitni vrvi.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 13. 1. 2014. Sklicuje se na priloženo strokovno mnenje o ustreznosti predložene reference, pripravljeno s strani IMK Ljubljana, in pojasnjuje, da je razpisani vodnik 242-AL1/39-A20SA definiran s standardom SIST EN 50182, pri čemer oznaka 242-AL1 predstavlja skupni presek aluminijastih žic, torej 242 mm2 ob nominalnem premeru posameznih žic 3,44 mm. Standard predvideva 1 % tolerance za premer vodnika in aluminijastih žic, kar ob nominalnem premeru žic 3,44 mm pomeni ustrezno območje premera žic 3,41 – 3,47 mm in skupni presek ovoja v območju 238 – 246 mm2. Referenčni vodnik 243-AL1/39-A20SA je torej v okviru dovoljenih toleranc.

Naročnik je dne 17. 1. 2014 sprejel sklep, št. 952/896/kk, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo kot neutemeljen. Pojasnjuje, da se na trgu uporabljajo različne oznake za isti tip vodnika, zato je poleg oznake 242-AL1/39-A20SA navedel tudi dodatno oznako za razpisani tip vodnika – Al-ACS 240/40, ki je navedena tudi v tehničnem delu razpisne dokumentacije in v Avstriji in Nemčiji predstavlja staro oznako za vodnik tipa 243-AL1/39-A20A. Uporabljena oznaka referenčnega vodnika torej ustreza oznaki za razpisan tip vodnika 240/40. Razlogov za izločitev ponudbe ni, saj je izbrani ponudnik uporabil eno od komercialnih oznak za razpisani tip vodnika, upoštevajoč pri tem standard SIST EN 50182. Predložena referenca je tudi po vsebini ustrezna, saj (ne glede na to, da ni predložena na naročnikovem obrazcu) vsebuje vse elemente, ki so na obrazcu. V zvezi z vpogledom v del ponudbe naročnik navaja, da se obravnavani podatki nanašajo na tehnične specifikacije in niso del meril, zato teh podatkov ni mogoče uvrstiti med podatke iz drugega odstavka 27. člena Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS), ki so javni ne glede na to, da se štejejo kot poslovna skrivnost.

Naročnik je z vlogo z dne 21. 1. 2014 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je v vlogi z dne 24. 1. 2014 opredelil do navedb naročnika. Prereka vse navedbe naročnika in vztraja pri svojih navedbah. Poudarja stališče, da postanejo zahteve razpisne dokumentacije po datumu za predložitev ponudb aksiom, možnost njihovega izpodbijanja pa prekludirana. Referenčna zahteva naročnika je bila povsem jasna in se je nanašala na dobavo artikla z oznako 242-AL1/39-A20SA, ne pa na dobavo artikla 243-AL1/39-A20SA ali AL/ACS 240/40. Določila razpisne dokumentacije, na katera se sklicuje naročnik, se ne nanašajo na referenčno zahtevo. Vlagatelj opozarja, da naročnik pri drugih javnih naročilih jasno razlikuje med posameznimi tipi (242-AL1 in 243-AL1). Naročnik je natančno navedel, da zahteva artikel s premerom aluminijastega ovoja 3,44 mm. Četudi je po standardu dopusten določen odmik pri spornih dimenzijah, pa je nedopustna referenca za artikel, ki že po specifikacijah predstavlja odmik od zahtevanih dimenzij. Vlagatelj dodaja, da se predložena referenca vsebinsko razlikuje od obrazca v razpisni dokumentaciji, saj ne vsebuje ključnega dela – izjave naročnika, da je bila oprema izdelana v roku in brez ugotovljenih napak ter da je v obratovanju brez tehničnih zapletov. V zvezi z onemogočenim vpogledom v tehnične podatke o vodniku pa vlagatelj dodatno zatrjuje, da proizvajalec izbranega ponudnika ne izdeluje jedra vodnika v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije, zato so ponujeni vodniki tehnično neustrezni.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


Med vlagateljem in naročnikom je najprej sporna pravilnost in popolnost ponudbe izbranega ponudnika v smislu 20. in 17. točke 2. člena ZJNVETPS. Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik v ponudbi ni priložil ustreznega referenčnega potrdila, referenca pa tudi po vsebini ni ustrezna.

Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da je dokument, ki ga je revizijskemu zahtevku priložil in na katerega se sklicuje vlagatelj, in sicer »Strokovno mnenje o ustreznosti predložene reference za vodnik 242-AL1/39-A20SA«, upoštevala le kot del njegovih navedb, ne pa kot dokazila (enako stališče zavzema tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepih št. II Ips 748/2005 z dne 15. 2. 2007 in v sodbi št. II Ips 780/2006 z dne 26. 2. 2009). Izvedenec ali strokovnjak po naročilu stranke ne deluje v funkciji pomočnika Državne revizijske komisije (prim. prvi odstavek 36. člena ZPVPJN), temveč deluje kot strankin pomočnik – po njenih navodilih in v njeno korist. Navedeni dokument je pripravila oseba po naročilu izbranega ponudnika in že zato njen položaj ne more biti povsem neodvisen in samostojen.

Reference predstavljajo enega izmed (možnih) pogojev, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, če želijo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Referenca je po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je v preteklosti primerljivo naročilo že uspešno opravil. Na podlagi dejstva, da je ponudnik v preteklosti že uspešno izvedel primerljivo naročilo, je mogoče sklepati, da ima ustrezno znanje, opremo in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. Razumljivo je, da se morajo referenčna dela nanašati na istovrstna oziroma primerljiva opravila, katerih izvedba se pričakuje od izvajalca, saj je le na ta način mogoče ugotavljati, ali bo izvajalec tudi razpisano naročilo izvedel uspešno. Na kakšen način in v kolikšnem obsegu mora ponudnik izkazovati istovrstnost oziroma primerljivost izvedenih opravil, je v vsakem posameznem primeru odvisno od naročnika in konkretne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji, pri kateri naročnik upošteva zlasti specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne zahteve v zvezi z njegovo izvedbo, kadar je to potrebno.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji (3. točka Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe) kot referenčni pogoj določil:
»Ponudnik mora v ponudbi predložiti spodaj navedeno vstopno referenco proizvajalca. Navedeni naj bodo: proizvajalec, leto izdelave, tip vodnika, naročnik (kontaktna oseba in kontaktni podatki). Upoštevana bo referenca, ki bo potrjena na priloženem obrazcu. Referenca, vključno z referenco v ELES-u, mora biti potrjena s strani naročnika.
Kot vstopna referenca za vodnik šteje ena referenca za razpisan tip vodnika 242–AL1/39– A20SA (standardna oznaka po SIST EN 50182). Izdelava celotnega vodnika in žic A20SA (ACS) je bila na območju ENTSO-E. Vodnik je moral biti izdelan za DV napetostnega nivoja 110 kV. Kot ena vstopna referenca se šteje ena ali več dobav razpisanega vodnika v skupni dolžini najmanj 40 km. Leto izdelave vodnika je v zadnjih petih letih.«

Izbrani ponudnik je v ponudbi priložil referenčno potrdilo, ki sicer ni bilo izdano na obrazcu iz razpisne dokumentacije. Iz predloženega potrdila z dne 26. 3. 2013 izhaja, da je proizvajalec vodnika v letu 2012 izdelal in dobavil skupno 63.805 m vodnika 243-AL1/39-A20SA naročniku v Avstriji, kar je ta z žigom in podpisom odgovorne osebe tudi potrdil. Vlagatelj zatrjuje, da je referenca neustrezna, ker se ne nanaša na takšen tip vodnika, kot ga je za priznanje reference zahteval naročnik.

Strokovno mnenje IMK Ljubljana, na katerega se opirata izbrani ponudnik in naročnik, izhaja predvsem iz dejstva, da obstajajo za isti tip različne oznake (nove po standardu in stare), ter ugotovitve, da je naročnik kot predmet alternativno določil tudi tip vodnika s staro oznako 240/40, zaradi česar naj bi bila referenca za vodnik z oznako 243-AL1/39-A20SA ustrezna. V razpisni dokumentaciji je kot predmet naveden vodnik tipa 242-AL1/39-A20SA; res je tudi, da je naročnik dodatno navedel še oznako Al/ACS 240/40, ki se (je) glede na priloge standarda SIST EN 50182 v Avstriji in Nemčiji uporablja(la) za vodnik z oznako 243-AL1/39-A20SA. Državna revizijska komisija dodaja, da je naročnik kot specifikacijo vodnika kot presek Al plašča vodnika navedel 241,65 mm2 (26 x Ø=3,44mm) in kot presek ACS jedra 39,19 mm2 (26 x Ø=2,67 mm), kar (skupaj z ostalimi podatki v isti tabeli) ustreza standardni oznaki vodnika 242-AL1/39-A20SA.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom v tem, da za vodnike obstajajo tako standardne oznake po SIST EN 50182, kot tudi komercialne (stare) oznake in da navedba komercialnih oznak še ne predstavlja razloga za zavrnitev ponudb, ki vsebujejo navedbe takšnih oznak – seveda v kolikor gre zgolj za izdelke z drugačnim nazivom, ki pa vseeno ustrezajo zahtevam naročnika. Naročnik navaja, da je tudi sam vlagatelj v ponudbeni dokumentaciji navajal različne oznake za isti tip vodnika. Ne glede na to, da za rešitev zadeve to ni bistveno, Državna revizijska komisija v zvezi s tem ugotavlja, da vodnika z oznakama ACSR/AS 242/39 in AACSR Hawk, kot se pojavljata v vlagateljevi ponudbeni dokumentaciji (v prilogah »WDI conductor datasheet« in »Test Report No. 5895 / VNL«) glede na priložene tehnične podatke in standard SIST EN 50182 (Annex F) dejansko predstavljata vodnik s standardno oznako 242-AL1/39-A20SA. Vodnik ACSR/ACS 240/40, ki ga ravno tako omenja naročnik, je v vlagateljevi ponudbi naveden na seznamu dodatnih referenc (»REFERENCE LIST (selection)«), ki pa so bile upoštevane v okviru meril in za katere naročnik ni zahteval točno določenega preseka, ampak zgolj tip vodnikov AL/ACS.

Tudi če bi sprejeli razlago, da je naročnik kot predmet določil tako vodnik z oznako 242-AL1/39-A20SA, kot tudi vodnik z oznako 243-AL1/39-A20SA (s staro oznako Al/ACS 240/40), pa Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik referenčno zahtevo vezal izključno na razpisan tip vodnika 242-AL1/39-A20SA, kar nedvomno izhaja iz prej citirane zahteve v razpisni dokumentaciji, enako navedbo (»Tip vodnika (zahtevano 242–AL1/39–A20SA)«) pa vsebuje tudi ustrezajoči obrazec »SKLOP III – VODNIK IN ZAŠČITNA VRV: POTRDILO O VSTOPNIH REFERENCAH PROIZVAJALCA«, ki je del razpisne dokumentacije in (le) s katerim naj bi ponudniki dokazovali izpolnjevanje referenčnega pogoja. Dejstvo, ki ga izpostavlja naročnik, da je vodnik 243-AL1/39-A20SA enak razpisanemu Al/ACS 240/40, torej za obravnavano zadevo niti ni relevantno.

Ob upoštevanju standarda SIST EN 50182 ni mogoče trditi, da vodniki z različnimi oznakami predstavljajo enak (identičen) vodnik; razlika je (najmanj) v premeru in skupnem preseku žic, posledično pa tudi v preostalih tehničnih lastnostih. Vprašanje toleranc, katerega izpostavljata naročnik in izbrani ponudnik, pa v obravnavani zadevi ni upoštevno, ker se je naročnik v referenčnem pogoju skliceval na točno določeno oznako vodnika in ne npr. na presek žic vodnika ali ostale tehnične podatke, na podlagi katerih bi šele bilo ob upoštevanju toleranc mogoče ugotavljati ustreznost navedenega vodnika s tako oblikovanim referenčnim pogojem. Ob tem Državna revizijska komisija sicer pripominja, da ni jasno, zakaj je naročnik referenčni pogoj postavil tako ozko in določno, sploh ob upoštevanju tega, da je za potrjene dodatne reference proizvajalca, ki jih je naročnik upošteval v okviru meril (do 8 točk od 100), upošteval vse reference tipa vodnikov AL/ACS, brez omejevanja na točno določen presek ali oznako vodnika. Ne glede na navedeno, pa je v sedanji fazi postopka oddaje javnega naročila (v fazi po poteku roka za predložitev ponudb) potrebno popolnost ponudb presojati upoštevajoč zahteve, kot jih je naročnik podal v razpisni dokumentaciji.

Upoštevaje vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal v nasprotju z lastnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije in z določili ZJNVETPS, s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika sprejel kot pravilno in s tem popolno, kljub temu, da iz referenčnega potrdila ne izhaja izpolnjevanje pogoja v vsebini, kot jo je določil naročnik v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija je zato že iz navedenega razloga ugodila zahtevku za revizijo vlagatelja in razveljavila odločitev o oddaji naročila v sklopu 3, kot je vsebovana v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku«, št. PPD-JN-2372.2360/894/BT/110/2013, z dne 18. 12. 2013. Državna revizijska komisija ni presojala ostalih očitanih kršitev, saj presoja teh ne bi mogla več vplivati na drugačno odločitev v tem postopku oziroma ne bi mogla več vplivati na pravni položaj vlagatelja. Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJNVETPS, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku, in sicer stroške plačane takse v znesku 2.525,94 EUR, stroške nagrade za zastopanje v znesku 1.400,00 EUR, za opredelitev do navedb naročnika 250,00 EUR, ter dvakrat po 20,00 EUR za izdatke po tarifni številki 6002 Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 s sprem., v nadaljevanju: ZOdvT), vse povečano za 22% DDV.

Državna revizijska komisija je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena ZOdvT po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške, nastale z revizijo: za zastopanje v revizijskem postopku pred naročnikom in Državno revizijsko komisijo enotno nagrado v višini 800,00 EUR, za izdatke po tarifni številki 6002 ZOdvT 20,00 EUR, oboje povečano za 22 % DDV, in strošek plačane takse za revizijski zahtevek v višini 2.525,94 EUR. Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ocenila, da stroški za odvetniške storitve nad priznano višino in pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev niso bili potrebni.

Glede na dosežen uspeh je Državna revizijska komisija odločila, da je vlagatelj v obravnavanem primeru upravičen do povračila stroškov v višini 3.526,34 EUR. Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.



V Ljubljani, 13. 2. 2014

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana
- ELES, d.o.o., Hajdrihova ulica 2, 1000 Ljubljana
- DALEKOVOD d.o.o. Ljubljana, Zavetiška ulica 1, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran