018-015/2014 Občina Ljutomer

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Vide Kostanjevec in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Mure - sklop 3« (v sklopu številka 2: »Izgradnja čistilne naprave v občini Radenci«) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ROSHARD AG, Fabrikweg 2, CH-8306 Brüttisellen, Švica, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA LJUTOMER, Vrazova ulica 1, Ljutomer (v nadaljevanju: naročnik), dne 7. 2. 2014

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 3. 1. 2014 se ugodi in se razveljavi naročnikova »ODLOČITEV O NEODDAJI NAROČILA«, številka 430-37/2013-52-438, z dne 29. 11. 2013, v sklopu številka 2.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 1.000,40 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 26. 7. 2013 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za gradnjo v sklopu projekta »ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE V POREČJU MURE«, sklop 3 (v nadaljevanju: sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila). Obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku je bilo dne 2. 8. 2013 (pod številko objave JN9687/2013) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 7. 8. 2013 pa (pod številko dokumenta 263873) tudi v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2013/S 152 (v nadaljevanju: javno naročilo).

Naročnik je dne 29. 11. 2013 sprejel »ODLOČITEV O NEODDAJI NAROČILA«, številka 430-37/2013-52-438 (v nadaljevanju: odločitev o neoddaji naročila), iz katere izhaja, da se za zadevno javno naročilo ne izbere nobena izmed prispelih ponudb.

Vlagatelj je odločitev o neoddaji naročila prejel dne 6. 12. 2013, dne 11. 12. 2013 pa je na pošto priporočeno oddal vlogo z dne 11. 12. 2013, poimenovano »ZAHTEVA ZA DODATNO OBRAZLOŽITEV in ZAHTEVA ZA VPOGLED« (v nadaljevanju: vloga z dne 11. 12. 2013). Sklep, s katerim je naročnik vlagateljevo zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o neoddaji naročila, kot izhaja iz omenjene vloge z dne 11. 12. 2013, zavrgel, je vlagatelj prejel dne 20. 12. 2013.

Vlagatelj je dne 3. 1. 2014 priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija razveljavi odločitev o neoddaji naročila za sklop številka 2, pa tudi vse kasnejše odločitve v postopku oddaje zadevnega javnega naročila. Vlagatelj obenem zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Vlagatelj v obrazložitvi zahtevka za revizijo zatrjuje, da
- njegova ponudba, predložena v sklopu številka 2, ne presega naročnikovih zagotovljenih sredstev, posledično pa je popolna in je naročnik ni bil upravičen izločiti iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila. Vlagatelj pri tem dodaja, da naročnik navedbe, da naj bi njegova zagotovljena sredstva za sklop številka 2 znašala 5.906.798,05 EUR, ni podkrepil z nobeno navedbo o podlagi, ki naj bi ta znesek določala,
- je naročnik kršil določbe ZJN-2, ker bi moral »ponudbo SGP Pomgrad d.d. izločiti iz razloga njene neprimernosti«,
- »četudi bi izpodbijana odločitev postala pravnomočna, v morebitni postopek s pogajanji v konkretnem primeru skladno s prakso Sodišča EU ne bi bilo dopustno povabiti ponudnika SGP Pomgrad d.d.«.

Naročnik je dne 14. 1. 2014 sprejel sklep številka 430-37/2014-80-437, s katerim je zahtevek za revizijo, vložen za sklop številka 2, zavrnil kot neutemeljen, obenem pa je zavrnil tudi zahtevek vlagatelja za povrnitev stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik ugotavlja, da je že v odločitvi o neoddaji naročila jasno zapisal višino sredstev, ki je zagotovljena za projekt »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Mure« (za vsak sklop posebej). Naročnik dodaja, da se je o tem vlagatelj lahko prepričal na vpogledu v spis predmetne zadeve, katerega sestavni del je tudi sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, ki vsebuje ocenjeno višino vrednosti javnega naročila (slednja pa temelji na izdelani investicijski dokumentaciji). Naročnik zavrača tudi zatrjevanje vlagatelja, da je kršil določbe ZJN-2, ker ponudbe »SGP Pomgrad d.d.« ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila »iz razloga njene neprimernosti«.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 15. 1. 2014.

Naročnik je v prilogi dopisa z dne 17. 1. 2014, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 20. 1. 2014, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 21. 1. 2014 prejela vlagateljevo vlogo z dne 20. 1. 2014, poimenovano »VLOGA V SKLADU S PETIM ODSTAVKOM 29. ČLENA ZPVPJN« (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi vlagatelj vztraja pri svojem zahtevku, nasprotuje navedbam naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in se do njih opredeljuje.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj svojo ponudbo v postopku oddaje zadevnega javnega naročila predložil v sklopu številka 2 (omenjeni podatek izhaja iz vlagateljeve ponudbe in iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, številka 430-37/2013-17-438, z dne 17. 10. 2013), zahtevek za revizijo pa vlaga zoper odločitev o neoddaji naročila v sklopu številka 2. Omenjeni dejstvi med naročnikom in vlagateljem nista sporni.

Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo (v točki III.) najprej zatrjuje, da njegova ponudba, predložena v sklopu številka 2, ne presega naročnikovih zagotovljenih sredstev, posledično pa je popolna in je naročnik ni bil upravičen izločiti iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila. Vlagatelj pri tem dodaja, da naročnik navedbe, da naj bi njegova zagotovljena sredstva za sklop številka 2 znašala 5.906.798,05 EUR, ni podkrepil z nobeno navedbo o podlagi, ki naj bi ta znesek določala.

Vlagateljev zahtevek za revizijo je v izpostavljenem delu potrebno presojati z vidika prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), v povezavi s 16. in 21. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2. V skladu z določbami ZJN-2 je namreč popolna tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), nesprejemljiva pa je ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva, ali ponudba, katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu (21. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Če je ponudba nesprejemljiva, je v posledici tudi nepopolna, naročnik pa mora v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (v skladu z 78. členom ZJN-2 in upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2) ponudbe, ki niso popolne, izločiti.

V posledici dosedanjih ugotovitev je Državna revizijska komisija izvedla dokazni predlog vlagatelja »Vpogled v "Odločitev o neoddaji naročila" z dne 29.11.2013« (v navezavi na »Dokaz:« […] »kot doslej«). Ob vpogledu v odločitev o neoddaji naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik vlagateljevo ponudbo v sklopu številka 2 izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila kot nepopolno in nesprejemljivo, ker je ugotovil, da ponudbena cena v njej presega njegova zagotovljena sredstva. Iz odločitve o neoddaji naročila ne izhaja, da bi naročnik vlagateljevo ponudbo, predloženo v sklopu številka 2, izločil iz razloga, ker naj bi bila cena v njej višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija v nadaljevanju odločala (le) o tem, ali je naročnik kršil določbo 21. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 (v navezavi na ostale določbe ZJN-2, izpostavljene v prejšnjem odstavku obrazložitve tega sklepa), ko je ugotovil, da je vlagateljeva ponudba, predložena v sklopu številka 2, nesprejemljiva iz razloga, ker ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva.

Iz odločitve o neoddaji naročila izhaja, da je naročnik v njej ugotovil, da je vlagatelj »oddal ponudbo s končno ponudbeno ceno za sklop 2 v višini 6.061.630,90 EUR brez DDV s popustom«, pa tudi, da njegova »zagotovljena sredstva za predmetno javno naročilo za sklop 2 znašajo 5.906.798,05 EUR brez DDV«. Naročnik se v odločitvi o neoddaji naročila ni skliceval na noben dokument, iz katerega bi bilo slednje citirano dejstvo razvidno. Na dejstvo, da »v svoji odločitvi ni navedel, v katerem pravnem aktu so ta sredstva določena oziroma omejena na znesek, ki ga navaja v obrazložitvi odločitve o izločitvi ponudb«, je vlagatelj naročnika opozoril že v svoji vlogi z dne 11. 12. 2013.

Ob vpogledu v Navodila ponudnikom za izdelavo ponudb je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njih (v 3. točki) zapisal, da je popolna tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. V vzorcu pogodbe je naročnik med drugim zapisal tudi:
- »Občina Ljutomer ima sredstva za izvedbo storitve zagotovljena v proračunu Občine Ljutomer za leto 2013 (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 1/2013), v postavki št. 150211 – Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Mure in v Načrtu razvojnih programov Občine Ljutomer za obdobje 2013 - 2016« (5. člen vzorca pogodbe),
- »Naročnik ima v letu 2013 za ta projekt zagotovljena finančna sredstva v proračunu Občine Ljutomer na postavki št. 150211 – Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Mure in v Načrtu razvojnih programov Občine Ljutomer za obdobje 2013 - 2016« (6. člen vzorca pogodbe).

Ob vpogledu v sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njem zapisal: »Sredstva za financiranje javnega naročila so zagotovljena v okviru Odloka o proračunu Občine Ljutomer za leto 2013, Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 1/2013 z dne 18. 1. 2013, proračunski uporabnik: 4003, proračunska postavka: 150211 Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Mure«.

V omenjenih dokumentih se naročnik ne sklicuje na to, da podatek o zagotovljenih sredstvih (za sklop številka 2) morebiti izhaja iz izdelane investicijske dokumentacije (primerjati zadnji odstavek na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo).

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija izvedla dokazni predlog vlagatelja, podan v prvi alinei prvega odstavka na strani 9 zahtevka za revizijo. Ob vpogledu v Odlok o proračunu občine Ljutomer za leto 2013 (kot izhaja iz Uradnega glasila občine Ljutomer, številka 1/2013, z dne 18. 1. 2013; spletna povezava http://www. obcinaljutomer.si/images/stories/ dokumenti/2013/URADNA%20GLASILA/januar/Obcina%20Ljutomer%20GLASILO%20jan_2013.pdf) je Državna revizijska komisija ugotovila, da v posebnem delu Proračuna Občine Ljutomer za leto 2013 (http://obcinaljutomer.si/index.php?option=com_content&task=view &id=455&Itemid=162&limit=1&limitstart=2) v proračunski postavki »150211 Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Mure« znašajo naročnikova (zagotovljena) sredstva 768.409,00 EUR (od tega za novogradnje 718.400,00 EUR). Ob vpogledu v naročnikov Načrt razvojnih programov 2013 – 2016 (spletna povezava http://obcinaljutomer.si/images/stories/ dokumenti/2013/REGISTER%20PREDPISOV/Proracun/Nacrt%20razvojnih%20programov%202013-2016.pdf) je Državna revizijska komisija ugotovila, da sredstva na postavki »OB063-09-0043 Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Mure« znašajo 8.225.940,00 EUR, to je: 362.435,00 pred letom 2013, 2.737.701,00 v letu 2013 in 5.125.804,00 v letu 2014. Natisnjena verzija omenjene postavke naročnikovega Načrta razvojnih programov 2013 – 2016 se nahaja tudi v dokumentaciji postopka oddaje zadevnega javnega naročila.

V posledici ugotovljenega Državna revizijska komisija zaključuje, da sredstva na omenjenih postavkah ne potrjujejo naročnikovega sklepa, da njegova zagotovljena sredstva za predmetno javno naročilo za sklop številka 2 znašajo »5.906.798,05 EUR brez DDV«. Poleg tega iz predstavljenih podatkov tudi ni razvidno, kolikšen znesek sredstev je namenjen vsakemu od sklopov zadevnega javnega naročila.

Kot je Državna revizijska komisija zapisala (opozorila) že v več svojih odločitvah pojma (instituta) ocenjene vrednosti javnega naročila in zagotovljenih sredstev za izvedbo naročila ne gre enačiti. Ocenjena vrednost je tista vrednost, ki jo mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZJN-2 izračunati upoštevaje celotno skupno vrednost plačil brez davka na dodano vrednost, vključno z možnostjo povečanja obsega naročila in katerimkoli povečanjem vrednosti pogodbe zaradi izbire pravilnega postopka javnega naročanja. Način izračuna ocenjene vrednosti javnega naročila, vključno z vsemi količinskimi in cenovnimi parametri, na podlagi katerih je naročnik izračunal ocenjeno vrednost naročila, mora biti razviden iz dokumentacije, ki jo o javnem naročilu vodi naročnik. Ocenjena vrednost javnega naročila mora biti veljavna na dan pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo oziroma v primeru, da objava ni potrebna, ko naročnik izda sklep o začetku postopka oddaje naročila. V primeru izračuna ocenjene vrednosti gre torej za vrednost, ki jo naročnik določi ob upoštevanju pravil javnega naročanja, od nje pa so odvisna nadaljnja ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila (na primer: pravilna izbira postopka, dolžnost objave obvestila o javnem naročilu in podobno). Zagotovljena sredstva na drugi strani predstavljajo znesek, ki ga ima naročnik na svojih proračunskih postavkah predvidenega in pripravljenega za plačilo obveznosti, ki izvirajo iz pogodbe o izvedbi javnega naročila. Načrtovanje in razporejanje zagotovljenih sredstev ni urejeno v predpisih s področja javnega naročanja, temveč v predpisih, ki urejajo področje javnih financ. Čeprav gre za dva različna instituta z različnim namenom, iz zakonskih določb ni mogoče podati zaključka, da ocenjena vrednost ne bi smela biti enaka znesku zagotovljenih sredstev za izvedbo javnega naročila.

Vendar pa v postopku oddaje zadevnega javnega naročila naročnik ni izkazal, da je ocenjena vrednost javnega naročila zares enaka znesku zagotovljenih sredstev za izvedbo zadevnega javnega naročila. Zneska, ki ju v navezavi na sklop številka 1 oziroma sklop številka 2 naročnik v utemeljitev svoje odločitve navaja v odločitvi o neoddaji naročila (nanju pa se sklicuje tudi v odločitvi o zahtevku za revizijo), predstavljata (kot izhaja iz sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila) ocenjeno vrednost zadevnega javnega naročila in (v seštevku) nista enaka sredstvom, za katera naročnik zatrjuje, da so »za financiranje javnega naročila« […] »zagotovljena v okviru Odloka o proračunu Občine Ljutomer za leto 2013« (glej sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila) oziroma »v proračunu Občine Ljutomer za leto 2013 (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 1/2013), v postavki št. 150211 – Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Mure in v Načrtu razvojnih programov Občine Ljutomer za obdobje 2013 - 2016« (glej 5. oziroma 6. člen vzorca pogodbe). Iz sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila ob tem ne izhaja, da omenjena zneska obenem predstavljata tudi zagotovljena sredstva naročnika za posamezen sklop zadevnega javnega naročila. Glede na dosedanje ugotovitve ne gre slediti naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 3) ugotavlja, da se je vlagatelj z zneskom zagotovljenih sredstev lahko prepričal z vpogledom v sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila.

V posledici dosedanjih ugotovitev Državna revizijska komisija ob upoštevanju dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila ni mogla ugotoviti, da naročnikova zagotovljena sredstva za sklop številka 2 (brez davka na dodano vrednost) dejansko znašajo
- enako kot ocenjena vrednost zadevnega javnega naročila za sklop številka 2, to je 5.906.798,05 EUR,
- manj, kot »končn[a] ponudben[a] cen[a]« v vlagateljevi ponudbi »za sklop 2 v višini 6.061.630,90 EUR brez DDV s popustom« (kot to ugotavlja naročnik v odločitvi o neoddaji naročila).

Naročnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ni izkazal, da iz dokumentov, sprejetih pred potekom roka za prejem ponudb, izhaja, da ponudbena cena v ponudbi izbranega ponudnika, predloženi v sklopu številka 2, presega njegova zagotovljena sredstva. Ker v posledici ni mogoče ugotoviti, da je ponudba izbranega ponudnika v sklopu številka 2 nesprejemljiva in nepopolna, je naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo (kljub temu) izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil tudi prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi z 21. in 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2. V postopku oddaje javnega naročila mora namreč naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (v skladu z 78. členom ZJN-2 in upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2) izločiti zgolj tiste ponudbe, ki niso popolne, v postopku oddaje zadevnega javnega naročila pa ni izkazano, da je ponudba izbranega ponudnika, predložena v sklopu številka 2, nesprejemljiva in nepopolna. Naročnik je v obrazložitvi odločitve o neoddaji naročila sicer res »zapisal višino sredstev, ki je zagotovljena za projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Mure« (primerjati zadnji odstavek na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo), vendar pa ni predstavil dokumentov, ki dokazujejo, da ta znesek zagotovljenih sredstev ustreza dejanskemu stanju.

Upoštevaje vse doslej navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila naročnikovo »ODLOČITEV O NEODDAJI NAROČILA«, številka 430-37/2013-52-438, z dne 29. 11. 2013, v sklopu številka 2.

Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo zatrjuje tudi, da je naročnik kršil določbe ZJN-2, ker bi moral »ponudbo SGP Pomgrad d.d. izločiti iz razloga njene neprimernosti« (točka IV. na strani 9 zahtevka za revizijo).

Ker je Državna revizijska komisija odločitev o neoddaji naročila (v sklopu številka 2) razveljavila že iz doslej utemeljenega razloga, vlagateljeva ponudba, predložena v sklopu številka 2, pa
- je bila za nepopolno označena edino iz razloga njene nesprejemljivosti,
- je, upoštevaje merilo najnižja cena (IV.2.1 točka obvestila o (javnem) naročilu in 9. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb), ugodnejša od ponudbe ponudnika »SGP Pomgrad d.d.«,
Državna revizijska komisija vlagateljevega zahtevka za revizijo v izpostavljenem delu ni vsebinsko obravnavala. Vlagatelj namreč v konkretnem primeru ni izkazal, kako bi zatrjevana kršitev naročnika (v tem trenutku) vplivala na njegov položaj v postopku oddaje zadevnega javnega naročila.

Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo še povsem podrejeno zatrjuje, da »četudi bi izpodbijana odločitev postala pravnomočna, v morebitni postopek s pogajanji v konkretnem primeru skladno s prakso Sodišča EU ne bi bilo dopustno povabiti ponudnika SGP Pomgrad d.d.« (zadnji odstavek na strani 9 in prvi odstavek na strani 10 zahtevka za revizijo). Ker je Državna revizijska komisija odločitev o neoddaji naročila (v sklopu številka 2) razveljavila že iz doslej utemeljenega razloga, prav tako pa vlagatelj omenjeno zatrjevanje podaja »povsem podrejeno« (primerjati tretji odstavek 182. člena Zakona o pravdnem postopku – Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP – v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija vlagateljevega zahtevka za revizijo v izpostavljenem delu prav tako ni vsebinsko obravnavala.

Z razveljavitvijo odločitve o neoddaji naročila v sklopu številka 2 se postopek oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka 2 pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka 2 sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva povračilo naslednjih stroškov: »nagrada za postopek 1.400,00 EUR«, »izdatki (tar. št. 6002 ZOdvT) 20,00 EUR« in »22% DDV«. V opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo vlagatelj (poleg že priglašenih) zahteva še povračilo naslednjih stroškov: »nagrada za revizijski postopek 700 EUR«, »izdatki (tar. št. 6002 ZOdvT) 20,00 EUR« in »22% DDV«.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne (in opredeljeno navedene) stroške:
- nagrado za postopek pravnega varstva (predrevizijski in revizijski postopek) v znesku 800,00 EUR, ki jo je določila na podlagi 70. člena ZPVPJN, skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in sprem.; v nadaljevanju: Zakon o odvetniški tarifi). Državna revizijska komisija je namreč po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera ocenila, da gre v konkretnem postopku za povprečen primer, zato nagrado za postopek pravnega varstva v priznanem znesku glede na vse okoliščine zadeve (zlasti še obseg in težavnost odvetniške storitve) ocenjuje kot primerno,
- izdatke za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v pavšalnem znesku 20,00 EUR, ki jih je določila na podlagi 70. člena ZPVPJN, skladno z Zakonom o odvetniški tarifi (tarifna številka 6002),
- 22 % davek na dodano vrednost v znesku 180,40 EUR, izračunan na podlagi tarifne številke 6007 Zakona o odvetniški tarifi glede na nagrado za postopek pravnega varstva in izdatke (na podlagi »Seznam[a] davčnih zavezancev - pravne osebe« v stisnjeni obliki, dostopnega na spletni strani Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, je namreč mogoče zaključiti, da je pooblaščena odvetniška pisarna, ki zastopa vlagatelja, na seznamu davčnih zavezancev vpisana kot davčni zavezanec),
skupaj torej 1.000,40 EUR.

Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ugotovila, da ostali priglašeni stroški (vključno s stroški opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo) v konkretnem primeru niso bili potrebni.

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 1.000,40 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa (313. člen ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 7. 2. 2014


Predsednica senata
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije























Vročiti:
– OBČINA LJUTOMER, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer
– Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana
– Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran