018-402/2013 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste
Številka: 018-402/2013-6Datum sprejema: 17. 12. 2013
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek Šinko, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Obvoznica Škofja Loka – II. in III. Etapa, dokončanje izvedbe po prekinitvi pogodbe« in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložila EURO – ASFALT, d.o.o., Sarajevo, Rajlovac bb, Sarajevo, Bosna in Hercegovina (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) ter skupna ponudnika INTEGRAL INŽENJERING, a.d., Omladinska 44, Laktaši, Bosna in Hercegovina in GORENJC, splošno gradbeno podjetje, d.d., Ljubljanska cesta 11, Radovljica, ki ju zastopa odvetnica Tanja Glušič, Kotnikova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 17. 12. 2013
odločila:
1. Obravnavanje revizijskih zahtevkov prvega vlagatelja in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.
2. Zahtevek za revizijo, ki ga je prvi vlagatelj vložil z vlogo z dne 14. 11. 2013, se zavrne kot neutemeljen.
3. Zahtevek za revizijo, ki ga je drugi vlagatelj vložil z vlogo z dne 15. 11. 2013, se zavrne kot neutemeljen.
4. Zahteva prvega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.
5. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.
6. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.
Obrazložitev:
Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila »Obvoznica Škofja Loka – II. in III. etapa, dokončanje izvedbe po prekinitvi pogodbe«, katerega obvestilo je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 2. 4. 2013, pod št. objave JN3726/2013 in v Uradnem listu Evropske Unije, dne 4. 4. 2013, pod št. objave 2013/S 066-110315.
Dne 23. 10. 2013 je naročnik izdal dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, iz katerega izhaja njegova odločitev, da se predmetno javno naročilo odda ponudnikom v skupni ponudbi Gorenjska gradbena družba, d.d., Jezerska cesta 20, Kranj, OHL ŽS, a.s., Burešova 938/17, 660-02 Brno – Stred, Češka republika in Iskra sistemi, d.d., Stegne 21, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz dokumenta izhaja tudi, da je naročnik ponudbo drugega vlagatelja izločil kot nepopolno, in sicer iz razloga, ker naj ne bi izpolnjevala referenčnega pogoja iz 7. točke prvega odstavka točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe. Naročnik s tem v zvezi pojasnjuje, da je moral v skladu z njegovo zahtevo iz drugega odstavka točke 3.1.5 Navodil vsak gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi, za posamezno vrsto dela, ki ga prevzema v ponudbi, izkazati zahtevano referenco. Za izgradnjo vodovoda je moral gospodarski subjekt izkazati gradnjo vodovoda v vrednosti vsaj 100.000,00 EUR. Izpolnjevanje navedenega pogoja je tako moral v ponudbi izkazati tudi partner v skupnem nastopanju »Gorenc, d.o.o.«, ki v ponudbi prevzema izgradnjo vodovoda. Po pregledu ponudbene dokumentacije in dodatno predloženih dokazil je naročnik ugotovil, da gospodarski subjekt »Gorenc, d.o.o.«, ne izpolnjuje navedenega referenčnega pogoja, saj v okviru predloženega referenčnega dela za malo hidroelektrarno Retnje ni bil izveden vodovod, kot je glasila eksplicitna zahteva naročnika, pač pa cevovod, ki ga po veljavnih standardih in predpisih ni mogoče enačiti z vodovodom. Naročnik v dokumentu ugotavlja tudi formalno nepopolnost vlagateljeve ponudbe, in sicer iz razloga, ker naj iz predložene ponudbene dokumentacije ne bi bilo razvidno, da ima vlagatelj zagotovljena odgovornega vodjo del in odgovornega vodjo del za izgradnjo predora, ker naj v obrazcu Podatki o gospodarskem subjektu za podizvajalca Remont, d.d., ne bi bila izpolnjena rubrika Vrednosti del (brez DDV), ki jih prevzema podizvajalec, ter iz razloga, ker naj eno izmed referenčnih del ne bi ustrezalo pogoju iz 5. točke prvega odstavka točke 3.1.5 Navodil, saj naj ne bi izkazovalo izvedbe elektro-inštalacijskih del v cestnem predoru v vrednosti vsaj 500.000,00 EUR, glede druge reference pa naročnik ni mogel nesporno ugotoviti izpolnjevanja tega pogoja. Iz dokumenta izhaja še, da popolnosti ponudb, ki so cenovno manj ugodne od ponudbe izbranega ponudnika (med njimi je tudi ponudba prvega vlagatelja – opomba Državne revizijske komisije), naročnik ni preverjal.
Prvi vlagatelj je z vlogo z dne 26. 10. 2013 pravočasno zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik je dne 29. 10. 2013 izdal sklep, s katerim je zahtevo prvega vlagatelja zavrgel.
Dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila je z vlogo z dne 30. 10. 2013 zahteval tudi drugi vlagatelj. Naročnik je zahtevano dodatno obrazložitev drugemu vlagatelju izdal dne 5. 11. 2013. V izdanem dokumentu je naročnik ponovil svojo ugotovitev, da v okviru referenčnega dela za malo hidroelektrarno Retnje ni bil izveden vodovod, kot se je glasila naročnikova eksplicitna zahteva, pač pa cevovod, ki ga skladno z Uredbo o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/2012; v nadaljevanju: Uredba o oskrbi s pitno vodo) in standardi, ki veljajo za vodovod in so navedeni tudi v ponudbenih popisih del ter tehničnih poročilih, ni mogoče enačiti z vodovodom. Naročnik je v dodatni obrazložitvi odločitve ponovil tudi svoje ugotovitve o razlogih za formalno nepopolnost ponudbe drugega vlagatelja.
Naročnik je obema vlagateljema na njuni zahtevi dne 5. 11. 2013 omogočil vpogled v ponudbeno in postopkovno dokumentacijo.
Prvi vlagatelj je z vlogo z dne 14. 11. 2013 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika.
Prvi vlagatelj najprej zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje referenčnega kadrovskega pogoja iz točke 3.1.4.1 Navodil za pripravo ponudbe. Navaja, da je izbrani ponudnik v zvezi z omenjenim pogojem predložil obrazec s podatki o kadrovskih zmogljivostih, kjer je navedel, da bo odgovorni vodja del za vodenje gradbišča oseba I.T. Pri tem je zanj navedel več referenc, ki pa po mnenju prvega vlagatelja niso ustrezne. Referenca »rekonstrukcija Zali Log – Davča od km 0,120 do km 1,200«, v vrednosti 1.077.267,86 EUR brez DDV, po mnenju prvega vlagatelja tako ne izpolnjuje naročnikove zahteve glede najmanjše vrednosti reference, ki se upošteva. Glede na vsebino, ki jo je izbrani ponudnik v referenčnem obrazcu navedel pod rubriko »opis del«, je neustrezna tudi referenca »ureditev ceste Klančar – Podlubnik, II. etapa«, v vrednosti 1.514.782,93 EUR. V predmetni pogodbi so namreč ob ureditvi ceste zajeta tudi druga dela, ki jih naročnik ne bi smel upoštevati znotraj celotne pogodbene vrednosti. Ker naročnik dejansko sploh ni ugotavljal, kakšna vrednost del odpade na ureditev ceste, navedene reference ne bi smel upoštevati. Glede na ostala dela, ki so zajeta v referenci, je jasno, da na cesto ne more odpasti zahtevanih 1.200.000,00 EUR. V zvezi z referenco »rekonstrukcija ceste Dežman-Lakner-Predoslje«, v vrednosti 1.287.787,28 EUR brez DDV, prvi vlagatelj izpostavlja, da je glede na navedbe v referenčnem potrdilu jasno razvidno, da gre za dve cesti, pri čemer naročnik ni preverjal, kolikšna vrednost odpade na posamično cesto. Ker je naročnik referenčni pogoj vezal na cesto, in ne na cesti oz. ceste, navedena referenca ne more šteti kot pravilna in ustrezna. Po prepričanju prvega vlagatelja je, glede na njeno vsebino, kot jo je izbrani ponudnik v referenčnem obrazcu navedel pod rubriko »opis del«, neustrezna tudi referenca »revitalizacija območja Fiprom na Jesenicah – komunalna infrastruktura«, v vrednosti 2.854.622,68 EUR. V predmetni pogodbi so namreč navedena dela, ki pretežno odpadejo na revitalizacijo območja in se v minornem delu nanašajo na izgradnjo ceste. Dalje je po mnenju prvega vlagatelja neustrezna referenca »prometna ureditev Slovenskega trga v Kranju«, v vrednosti 3.913.853,27 EUR brez DDV, in sicer iz razloga, ker je glede na navedbe v referenčnem potrdilu jasno razvidno, da gre tudi v tem primeru za več cest. Ker je naročnik referenčni pogoj vezal na cesto, in ne na cesti oz. ceste, navedena referenca ne more šteti kot pravilna in ustrezna. Referenca je vsebinsko neustrezna tudi zato, ker se nanaša na ureditev trga in ne cest, pri čemer bi moral naročnik ugotoviti, kolikšen delež odpade na ceste in kolikšen na trg, in ali katera od cest sploh izpolnjuje referenčni vrednostni pogoj. Kot slednje je po trditvah prvega vlagatelja, glede na vsebino, ki jo je izbrani ponudnik v referenčnem obrazcu navedel pod rubriko »opis del«, neustrezna tudi referenca »rekonstrukcija Ceste Svobode v Radovljici na odseku od km 0,3+10 do km 0,4+95«, v vrednosti 1.779.217,04 EUR brez DDV. Tudi v predmetni pogodbi so namreč ob ureditvi ceste zajeta tudi druga dela, ki se jih glede na razpisno dokumentacijo in naročnikove izrecne zahteve ne more in sme upoštevati znotraj celotne pogodbene vrednosti. Znotraj izgradnje ali rekonstrukcije javne ceste namreč ne sodijo in se ne smejo upoštevati dela, kot so izgradnja vodovoda, meteorna in fekalna kanalizacija, javna razsvetljava, mikropiloti in betonski zidovi. Glede na opis omenjene reference tako večina del odpade na druga dela.
Prvi vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje tudi, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje referenčnih pogojev iz točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe in da teh ni izkazal na način, kot je zahteval naročnik. Prvi vlagatelj s tem v zvezi izpostavlja, da izbrani ponudnik svoje dopolnitve ni predložil skladno z zahtevo iz poziva z dne 11. 10. 2013. Izbrani ponudnik je svojo dopolnitev posredoval na naročnikov naslov šele dne 22. 10. 2013, »kar ustreza pozivu naročnika z dne 15. 10. 2013, kjer je naročnik določil rok za dopolnitev tri delovne dni«. Tako izbrani ponudnik po prvem pozivu dopolnitve ni predložil v zahtevanem roku, to pa je razlog za izločitev. Izbrani ponudnik pa prepričanju prvega vlagatelja tudi ni predložil ustreznih dokumentov, s katerimi bi izkazal, da izpolnjuje referenčne pogoje, kot je naročnik to od njega zahteval po prvem pozivu za dopolnitev. Izbrani ponudnik naročniku ni izkazal zahtevane reference glede izgradnje premostitvenih objektov v vrednosti vsaj 750.000,00 EUR. Izbrani ponudnik je naročniku sicer naknadno dostavil dokazila iz Azerbajdžana, pri čemer pa ni dostavil nobenega uradnega dokazila, potrjenega s strani naročnika. Naročnik je podpisal in žigosal zgolj dokument »Bill of quantities«, iz katerega je razvidna le skupna vrednost celotne pogodbe in vrednost, ki odpade na mostove. Noben dokument, ki bi bil podpisan ali žigosan, pa ne dokazuje vrednosti posameznega premostitvenega objekta. Prav tako po mnenju prvega vlagatelja niso zadovoljive in primerne reference za premostitvene objekte, ki jih izbrani ponudnik prilaga s strani naročnika JP Autoputevi Republike Srbske. Iz nobenega uradnega priloženega dokumenta namreč ni razvidno, da je partner izbranega ponudnika, družba OHL ŽS, a.s., dejansko izvedel premostitvena objekta v zahtevani vrednosti. Referenčno potrdilo se namreč nanaša na dve podjetji, pri čemer pa ni nikjer izkazano, v kakšni višini je dela izvedel partner izbranega ponudnika, če jih je sploh izvedel. Gre za skupno referenco in bi moral naročnik z nedvoumnimi dokazili preveriti, kakšen delež reference dejansko odpade na družbo OHL ŽS, a.s. Ob navedenem reference niso zadovoljivo izkazane, zaradi česar jih naročnik ne bi smel upoštevati.
Prvi vlagatelj dalje izpostavlja, da je naročnik v odločitvi o oddaji naročila pri obrazložitvi nepopolnosti prve ponudbe tudi sam štel, da je potrebno vsako zadevo, referenčno potrdilo in dopolnitve preveriti in odstraniti vse morebitne dvome, na pa a priori šteti priloženih dokazil kot pravilne in veljavne. Naročnik bi enak standard, kot ga je uporabil pri izločenem ponudniku, moral uporabiti tudi pri izbranem ponudniku, česar pa evidentno ni storil.
Kot slednje prvi vlagatelj opozarja, da je pooblaščena oseba vodilnega partnerja podpisovala izjave in dokumente partnerja v ponudbi, kar je nesprejemljivo in nezakonito. Izpolnjevanje pogojev, kot jih določa razpisna dokumentacija, ter v zvezi s tem zahtevane izjave, bi morale biti podpisane s strani pooblaščenih oseb partnerja, nikakor pa ni sprejemljivo, da je te dokumente podpisovala oseba glavnega partnerja.
Prvi vlagatelj glede na navedeno predlaga, da se njegovemu revizijskemu zahtevku ugodi in se razveljavi obvestilo oddaji javnega naročila z dne 23. 10. 2013. Prvi vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva.
Z vlogo z dne 15. 11. 2013 je revizijski zahtevek pravočasno vložil tudi drugi vlagatelj. V njem zatrjuje, da je naročnik z izločitvijo njegove ponudbe kršil Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), v postopku pa je kršil tudi načelo enakopravnega obravnavanja ponudnikov.
Drugi vlagatelj najprej trdi, da je naročnik njegovo ponudbo neupravičeno izločil kot nepopolno. Edini naročnikov argument s tem v zvezi je, da naj partner v skupni ponudbi vlagatelja, družba SGP Gorenjc, d.d., ne bi izpolnjeval referenčnega pogoja za izgradnjo vodovoda, in sicer iz razloga, ker se predložena referenca za Malo hidroelektrarno Retnje nanaša na cevovod, katerega pa po mnenju naročnika ni mogoče enačiti z vodovodom. Drugi vlagatelj naj zaradi navedenega ne bi izpolnil zahteve naročnika, da je vsak gospodarski subjekt dolžan predložiti referenco za v ponudbi prevzeta dela. Naročnikov zaključek je po prepričanju drugega vlagatelja nepravilen in nezakonit, naročnik pa je s svojo odločitvijo kršil najmanj 19. točko 2. člena ZJN-2, v zvezi s 45. členom ZJN-2, 16. točko 2. člena ZJN-2, 9. člen ZJN-2, v zvezi s 14. členom Ustave RS, ter tretji odstavek 71. člena ZJN-2. V nadaljevanju revizijskega zahtevka drugi vlagatelj predstavlja določila razpisne dokumentacije v točkah 3.1.5 (točka 7) ter 4.1.2 Navodil za pripravo ponudbe in potrjuje, da je njegov partner Gorenjc, d.d., prevzel dela izgradnje vodovoda. Skladno z naročnikovimi referenčnimi zahtevami je bila zato v ponudbi drugega vlagatelja predložena referenca za Malo hidroelektrarno v Retnjah, in sicer na s strani naročnika pripravljenem obrazcu. Referenčno delo je bilo opravljeno za investitorja Malin, d.o.o. Drugi vlagatelj dalje pojasnjuje, da je iz končne situacije z dne 16. 4. 2013 razviden obseg del, na katera se nanaša sporna referenca. Zgrajen je bil kompleks hidroelektrarne od zajetja, tlačnega cevovoda, strojnice in dostopnih poti. Iz naročniku predložene dokumentacije je razvidno, da so bila pri izgradnji cevovoda izvedena vsa dela od geodetske zakoličbe, linijskega izkopa, priprave peščene posteljice, polaganja tlačnega cevovoda, obsutja cevovoda z drobnim peskom in zasutja trase v plasteh z utrjevanjem. Pred zasipom se je izvršil geodetski posnetek izvedene trase cevovoda. Na mestih priključitve cevovoda na zajetju in na strojnici sta se vgradila posebna spojna kosa, ki sta s tlačnim cevovodom vgrajena v sveži beton konstrukcije zajetja in strojnice. Glede na navedeno je po prepričanju drugega vlagatelja trditev naročnika, da cevovoda skladno z Uredbo o oskrbi s pitno vodo ni mogoče enačiti z vodovodom, napačna. Po vseh strokovnih merilih je tudi referenčni cevovod namreč definiran kot vodovod, saj je definicija vodovoda vezana na vodovodni sistem za oskrbo z vodo. Končni namen porabe vode (sanitarni, protipožarni, tehnološki) pa je samo kriterij za določanje kakovosti vode. Drugi vlagatelj dodaja še, da je tudi iz enotne klasifikacije vrst objektov (CC-SI) 2012 s pojasnili, ki je priloga Uredbe o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/2011) razvidno, katere naprave so uvrščene pod šifro 22221 Lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo. Glede na navedeno drugi vlagatelj trdi, da vodovodni sistem po pravilih stroke pri hidroelektrarnah zajema na primer tlačni cevovod od zajetja do hidroelektrarne, gravitacijski cevovod od hidroelektrarne do vodohrama, zajetje in črpališče, hidroelektrarno ter odcepe za lokalne cevovode itd. Navedeno potrjuje tudi mnenje, ki ga drugi vlagatelj prilaga zahtevku za revizijo in iz katerega izhajajo zaključki, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval le referenco za vodovod, nikjer pa ni zahteval reference, ki bi se nanašala izključno na pitno vodo, da je izvajalec vodovoda za tehnološko vodo strokovno usposobljen izvesti tudi vodovod za pitno vodo, da je izvedba vodovoda po referenci Mala hidroelektrarna Retnje bolj zahtevna od cevovoda za pitno vodo, saj so tlačni pritiski višji, ter da je trditev naročnika, da cevovoda skladno z Uredbo o oskrbi s pitno vodo ni mogoče enačiti z vodovodom, napačna. Drugi vlagatelj dalje pojasnjuje, da je naročniku na njegov poziv predložil vse zahtevane dokumente o spornem referenčnem poslu. Šele v odločitvi o oddaji naročila je naročnik navedel, da v okviru referenčnega posla »…ni bil izveden vodovod, kot se je glasila eksplicitna zahteva naročnika, pač pa cevovod, ki ga po veljavnih standardih in predpisih ni mogoče enačiti z vodovodom«, pri čemer v razpisni dokumentaciji naročnik ni zahteval, da bi moralo biti referenčno delo zgrajeno po določenih predpisih oziroma standardih, ampak je zahteval le, da je vrednost vodovoda 100.000,00 EUR. V dodatni obrazložitvi je naročnik navedel še, da v okviru referenčnega dela »ni bi/ izveden vodovod, kot se je glasila eksplicitna zahteva naročnika, pač pa cevovod, ki pa ga skladno z Uredbo o oskrbi s pitno vodo (Ur. I. RS, št. 88/2012) in standardi, ki veljajo za vodovod in so navedeni tudi v ponudbenih popisih del ter tehničnih poročilih, ni mogoče enačiti z vodovodom«. Naročnik je tako šele v obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila prvič navedel, da bi referenčno delo za vodovod moralo biti izvedeno na podlagi »standardov in predpisov«. Takšne izrecne zahteve naročnik v Navodilih ni postavil, zato takšna zahteva naročnika pomeni za drugega vlagatelja nedopustno spremembo razpisne dokumentacije, katera pa je po roku za oddajo ponudb prepovedana. V dodatni obrazložitvi pa je šel naročnik še dlje in celo navedel, da bi moral drugi vlagatelj izkazati ustreznost reference po Uredbi o oskrbi s pitno vodo in standardi navedenimi v popisih del in tehničnih poročilih. Takšna zahteva naročnika iz točke 3.1.5. Navodil ne izhaja, prav tako takšna zahteva naročnika ne izhaja iz drugih delov razpisne dokumentacije. Naročnik je s tem ponovno spremenil zahteve iz razpisne dokumentacije in dodatno zahteval skladnost reference, tokrat z Uredbo o oskrbi s pitno vodo in nekimi standardi, katerih naročnik tudi v dodatni obrazložitvi še vedno ni konkretiziral, zato drugi vlagatelj ne more vedeti, na katere standarde se naročnik sploh sklicuje. Sporno referenčno delo po mnenju naročnika tudi ni skladno s predpisi. Naročnik je s tem v zvezi konkretizirano navedel le Uredbo o oskrbi s pitno vodo, pri čemer pa se ne sklicuje na noben konkreten člen Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ampak na uredbo kot celoto. Glede na to, da se zahteva naročnika v točki 3.1.5. Navodil ni glasila na Uredbo o oskrbi s pitno vodo, pomeni takšna zahteva naročnika nedopustno dopolnitev razpisne dokumentacije po roku za oddajo ponudb in s tem kršitev tretjega odstavka 71. člena ZJN-2. Poleg tega pa je takšno zatrjevanje naročnika v nasprotju z določbo prvega odstavka 79. člena ZJN-2, ki izrecno nalaga naročniku, da obrazloži svojo odločitev in navede ugotovitve ter razloge zanjo. Če bi naročnik želel imeti referenco za vodovod za pitno vodo, bi moral takšno zahtevo tudi izrecno zapisati. Odsotnost takšne zahteve pa zato ne more iti v škodo drugega vlagatelja. Dodatno drugi vlagatelj še navaja, da se bo v okviru predmeta javnega naročila izvedel cevovod oz. vodovod tako za namen tehnološke vode, kot tudi za namen pitne vode, poudarja pa tudi, da naročnik niti v odločitvi o oddaji javnega naročila niti v dodatni obrazložitvi ni navedel, da se neskladnost nanaša na končni namen uporabe vode iz vodovoda, torej da gre za pitno vodo.
V nadaljevanju revizijskega zahtevka se drugi vlagatelj opredeljuje do naročnikovih ugotovitev o preostalih pomanjkljivostih njegove ponudbe. Drugi vlagatelj s tem v zvezi izpostavlja, da že naročnik sam navaja, da gre za formalne nepopolnosti ponudbe, za odpravo katerih je v skladu s 78. členom ZJN-2 dolžan pozvati ter mu določiti ustrezen rok za odpravo. Šele v primeru, da te pomanjkljivosti ne bi bile odpravljene oziroma ne bi bile odpravljene pravočasno, pod pogojem, da je naročnikova zahteva utemeljena, bi naročnik razloge, navedene pod rubriko Formalne nepopolnosti ponudbe, lahko štel za razloge za nepopolnost ponudbe. Med strankami je nesporno, da naročnik na odpravo formalnih nepopolnosti ponudbe drugega vlagatelja ni pozival. Ker je odprava formalnih nepopolnosti mogoče le v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb, to je do izdaje odločitve o oddaji javnega naročil, kasneje pa ne več, tudi morebitno opredeljevanje drugega vlagatelja do navedenih formalnih nepopolnosti njegove ponudbe ter njihovo morebitno odpravljanje v katerikoli fazi po sprejemu odločitve naročnika o oddaji javnega naročila, vključno s fazo pravnega varstva, ne more imeti za posledico odprave formalnih nepopolnosti ponudbe. Posledično bi bilo tudi kakršno koli pojasnjevanje drugega vlagatelja, da ne gre za formalno nepopolno ponudbo, zgolj samo sebi namen. V kolikor pa bo revizijskemu zahtevku drugega vlagatelja ugodeno in se bo zadeva vrnila v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb, bo moral naročnik v skladu s svojimi ugotovitvami o formalnih nepopolnostih drugega vlagatelja pozvati na njihovo odpravo ter mu določiti rok.
Kot slednje drugi vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v postopku kršil načelo enake obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2). Drugi vlagatelj s tem v zvezi najprej izpostavlja pomen spoštovanja temeljnih načel in posledice nespoštovanja teh. Drugi vlagatelj ob tem zatrjuje, da v konkretnem primeru naročnik za namen izkazovanja sposobnosti, predvsem pa ustreznosti referenčnih del, drugega vlagatelja in izbranega ponudnika očitno ni obravnaval enako, ampak v položaju podobne vrste bistveno drugače. Drugi vlagatelj s tem v zvezi navaja, da je z vpogledom v ponudbeno in postopkovno dokumentacijo ugotovil, da naročnik izbranega ponudnika ni pozival na predložitev enakovrstne dokumentacije za izkazovanje ustreznosti njegovih referenc, ki se nanašajo na vodovod, oziroma da izbranega ponudnika sploh ni pozival na predložitev kakršnihkoli dodatnih dokazil v zvezi z izkazovanjem reference za vodovod. Že samo s tem je naročnik kršil načelo enakega obravnavanja, saj je očitno od vlagatelja zahteval bistveno več dodatne dokumentacije, kot pa od izbranega ponudnika. Poleg tega je zaradi odsotnosti pridobljene dodatne dokumentacije tudi v celoti onemogočena kakršnakoli primerjava ustreznosti referenčnih del drugega vlagatelja in izbranega ponudnika. Glede na navedeno drugi vlagatelj ni mogel preveriti, ali so predložene reference izbranega ponudnika skladne z Navodili naročnika ali ne. Naročnik pa tudi v obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila in v dodatni obrazložitvi ni navedel, v čem so prednosti izbrane ponudbe glede na ponudbo vlagatelja in katero referenčno delo izbranega ponudnika je naročnik v zvezi z izkazovanjem reference za vodovod štel za ustrezno ter zakaj, kljub temu, da je drugi vlagatelj zahteval takšna pojasnila. Drugi vlagatelj je dalje prepričan, da naročnik ni preverjal nobenega referenčnega dela izbranega ponudnika, ne za vodovod in ne za katerokoli drugo delo, kar izhaja tudi iz izjave naročnikove pooblaščene osebe ob vpogledu v ponudbeno dokumentacijo. Iz navedenega je tako jasno razvidno, da naročnik referenčnih del izbranega ponudnika ni preverjal na enak način, kot referenčna dela drugega vlagatelja, zato tudi ni mogoče primerjati izvedenih del sporne reference drugega vlagatelja z upoštevanim referenčnim delom izbranega ponudnika glede zahteve naročnika za vodovod. S tem pa je kršeno načelo enakega obravnavanja. Drugi vlagatelj dalje izpostavlja, da je naročnik od njega zahteval predložitev celotne dokumentacije o spornem referenčnem poslu, medtem ko je naročnik s pozivom z dne 11. 10. 2013 za izkazovanje ustreznosti referenc izbranega ponudnika zahteval le izkazovanje prednapetega premostitvenega objekta, pri čemer je zahtevo oblikoval tako, da lahko izbrani ponudnik izbere za izkazovanje katerokoli referenco po svoji izbiri, takšne izbire pa drugemu vlagatelju ni dal na voljo. Poleg tega je naročnik že v pozivu izbranemu ponudniku navedel, katero dokazilo bo štel za ustrezno. Drugi vlagatelj dalje zatrjuje, da iz predloženega enostranskega A4 dokumenta, ki se nanaša na referenčno delo Izgradnja izven nivojskega križišča avtoceste Mahovljani, ni razvidno, ali je bil izveden prednapeti premostitveni objekt ter v kakšni vrednosti, saj je navedena le ocenjena pogodbena vrednost vseh del. Poleg tega predmetni obračun vsebuje postavko zneski, ki jih določi direktor, kar pa nedvomno ne more biti postavka končne situacije, saj iz nje ni razvidna zahteva naročnika. Iz predložene priloge sicer izhaja navedba Struktura K1 in Struktura K2 ter neke vrednosti, vendar pa ni razvidna vsebina del, torej ali gre za prednapeti premostitveni objekt v zahtevani vrednosti. Iz Potrdila o izvedbi stavbe za predmetno referenčno delo dalje izhaja, da sta bila partnerja projekta dva, pri čemer naj bi OHL ŽS, a.s., Brno, izvedel 60% vseh del. Pri tem pa iz obrazca Podatki o referenčnem delu za predmetno referenčno delo izhaja, da izhaja, da vrednost referenčnih del (od celotne vrednosti del) znaša 9.059.912,58 EUR. Obrazec Podatki o referenčnem delu je podpisan s strani izbranega ponudnika in ne s strani investitorja projekta, kot je bila izrecna zahteva naročnika. V obrazcu je sicer navedeno, da je podpis in žig naročnika referenčnega dela v prilogi. Prilogo predstavlja Potrdilo o izvedbi stavbe z dne 23. 8. 2012, iz katerega pa ne izhaja navedba, da je referenčna dela, navedena v obrazcu, izvedela prav družba OHL ŽS, a.s. Brno. Glede na to, da je naročnik od vlagatelja zahteval podrobno dokumentacijo, iz katere je dejansko razvidna vsebina in obseg del, ter je s tem v predmetnem postopku vzpostavil zahtevani standard izkazovanja referenčnih del, bi na enak način moral postopati tudi pri izbranem ponudniku. Ker tega ni storil in ker glede na vse navedeno obstaja veliko razlogov za dvom v resničnost podatkov o referenčnem delu, je naročnik po prepričanju drugega vlagatelja očitno grobo kršil načelo enakega obravnavanja ponudnikov. Enak zaključek izhaja tudi iz pregleda predložene dokumentacije za referenčno delo »Cestna komunikacija I. razreda Baku — meja Ruske federacije KM 6-16, KM 111-134«. Po mnenju drugega vlagatelja je očitno, da je naročnik pozival izbranega ponudnika za predložitev dodatne dokumentacije zgolj zato, da je poziv poslal, pri čemer naročnik tudi s strani izbranega ponudnika prejete dokumentacije ni mogel oceniti kot primerne, saj iz nje ni razvidna nobena zahteva naročnika iz točke 3.1.5. Navodil. Že na prvi pogled pa je več kot očitno, da je že zahteva po obsegu predložene dokumentacije v pozivu za izbranega ponudnika in drugega vlagatelja bistveno različna. Opisana kršitev enakega obravnavanja je, sledeč drugemu vlagatelju, povezana tudi s kršitvijo načela gospodarnosti, saj je bil posledično izbran ponudnik, ki ni bil cenovno najbolj ugoden, s čimer naročnik ni zagotovil gospodarne in učinkovite rabe javnih sredstev. Drugi vlagatelj pa je prepričan tudi, da je bilo z opisanim ravnanjem grobo kršeno tudi načelo transparentnosti javnega naročanja, saj izbrani ponudnik zagotovo ni bil izbran na pregleden način.
Drugi vlagatelj zato predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo v celoti ugodi ter v celoti razveljavi naročnikovo Odločitev o oddaji javnega naročila z dne 23. 10. 2013. Drugi vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva.
Izbrani ponudnik se je o revizijskem zahtevku prvega vlagatelja izjasnil z vlogo z dne 21. 11. 2013. V vlogi najprej predlaga, da se preveri obstoj procesnih predpostavk za obravnavo revizijskega zahtevka prvega vlagatelja. Izbrani ponudnik dalje zatrjuje, da prvi vlagatelj v revizijskem zahtevku za svoje navedbe ni predložil nobenega dokaza, zato bi bilo potrebno že na podlagi trditvenega in dokaznega bremena njegov zahtevek za revizijo zavrniti. V nadaljevanju vloge se izbrani ponudnik opredeljuje do revizijskih navedb o nepopolnosti njegove ponudbe in te zavrača kot neutemeljene. Izbrani ponudnik zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.
Tudi o revizijskem zahtevku drugega vlagatelja se je izbrani ponudnik izjasnil z vlogo z dne 21. 11. 2013. V vlogi pojasnjuje, da se do nepravilnosti, ki jo v izpodbijani odločitvi naročnik ugotavlja v zvezi s ponudbo drugega vlagatelja, ne more opredeljevati, saj te ponudbe ne pozna. Kljub temu pa navaja, da v kolikor bi se v revizijskem postopku ugotovilo, da je ponudba drugega vlagatelja nepravilna, ta ne izkazuje aktivne legitimacije za obravnavo revizijskih navedb, ki se nanašajo na izbranega ponudnika. V nadaljevanju vloge izbrani ponudnik zavrača navedbe drugega vlagatelja o neenakopravnem obravnavanju v postopku oz. o kršitvi temeljnih načel javnega naročanja, pa tudi navedbe o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.
Naročnik je dne 27. 11. 2013 izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da navedbe prvega vlagatelja glede neizpolnjevanja pogojev za odgovornega vodjo del, ki ga je predlagal izbrani ponudnik, ne držijo. Naročnik opozarja, da se prvi vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo sklicuje na točko 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe, ki se nanaša na reference, medtem ko so kadrovske zahteve zapisane v točki 3.1.4 Navodil za pripravo ponudbe. Po mnenju naročnika prvi vlagatelj ne glede na specifikacijo del in predpise, ki veljajo za predmet naročila, samovoljno določa, katera dela sodijo k rekonstrukciji ali novogradnji ceste in katera ne, njegovi očitki pa so tudi pavšalni in nedokazani. Iz specifikacije naročila je razvidno, da izgradnja ceste ne zajema le ozkih gradbenih del v zvezi s cesto, temveč tudi zemeljska dela, izvedbo vodovoda, plinovoda, elektroinštalacijskih del in drugih spremljajočih del. Naloga odgovornega vodje del kot vodje gradbišča je, da vodi vsa dela, ki se izvajajo na gradbišču, zato je potrebna njegova usposobljenost pri različnih delih. Iz Splošnih tehničnih pogojev izhaja, da se pri gradnji cest dela razvrščajo na traso, deviacije, priključke, regulacije, premostitvene objekte in zidove ter predore, pri vsakem področju pa se lahko izvajajo preddela, zemeljska dela in temeljenje, voziščne konstrukcije, odvodnjavanje, gradbena in obrtniška dela, oprema ceste in tuje storitve. Vsebina del pri gradnji cest je razvidna tudi iz predpisov, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, na podlagi česar po mnenju naročnika nedvomno izhaja, da novogradnja ali rekonstrukcija ceste, poleg gradbenih del na samem cestišču, lahko zajema tudi dela na opornih in podpornih zidovih, cestni razsvetljavi, napravah za odvodnjavanje ceste (meteorna kanalizacija), prometni opremi in signalizaciji. Naročnik v nadaljevanju našteva reference, ki jih je za predlaganega odgovornega vodjo del predložil izbrani ponudnik, in navaja, da je kot ustrezne štel tri reference izmed šestih. Pri referenčnem delu »Ureditev ceste Klančar – Podlubnik, II. etapa« je naročnik ugotovil, da je referenca ustrezna tako po vsebini, kot tudi po izkazani vrednosti. Izvedena dela so po vsebini primerljiva razpisanemu naročilu, po vrednosti (1.514.782,93 EUR) pa presegajo znesek iz razpisnega pogoja (1.200.000 EUR). Iz končnega obračuna je razvidno, da je celotna vrednost del (brez DDV) znašala 1.514.782,93 EUR, od tega je znesek za izvedbo plinovoda, vodovoda in fekalne kanalizacije znašal 220.516,06 EUR. Tudi če bi od celotne vrednosti navedenega referenčnega dela odšteli znesek za izvedbo del na komunalni infrastrukturi, kot so plinovod, vodovod in fekalna kanalizacija, bi vrednost reference znašala 1.294.266,87 EUR, kar še vedno presega znesek iz razpisnega pogoja, zatrjuje naročnik. Tudi za referenco »Prometna ureditev Slovenskega trga v Kranju« je naročnik ugotovil, da je ustrezna tako po vsebini, kakor tudi po izkazani vrednosti del. Izvedena dela so po vsebini primerljiva razpisanemu naročilu, po vrednosti (3.913.853,27 EUR) pa presegajo znesek iz razpisnega pogoja (1.200.000 EUR). Referenčno delo »Prometna ureditev Slovenskega trga v Kranju« ima sicer naziv prometna ureditev Slovenskega trga, dejansko pa obsega ureditev niza zaporednih in med seboj povezanih mestnih cest in ulic, kar je razvidno iz 1. in 2. člena gradbene pogodbe št. CP 4/41-09, ki je sestavni del ponudbe, ter iz preglednih situacij PZI projektov in iz izseka zemljevida mesta Kranj z označenimi ulicami in cestami. Pri navedeni referenčni gradnji gre za ureditev medsebojno povezanih cest (mestnih ulic), ki predstavljajo gradbeno zaključeno enoto. Zato po mnenju naročnika ne držijo navedbe prvega vlagatelja, ki na eni strani navaja, da gre za več cest, na drugi strani pa trdi, da gre za ureditev trga in ne za ureditev ceste. Naročnik je kot ustrezno obravnaval tudi referenco »Rekonstrukcija Ceste Svobode v Radovljici na odseku od 0,3+10 do km 0,4 + 95«. Izvedena dela (obnova ceste, kanalizacija, vodovod, zidovi) so po vsebini primerljiva razpisanemu naročilu, po vrednosti (1.779.217,04 EUR) pa presegajo znesek iz razpisnega pogoja (1.200.000 EUR). Tudi če bi od celotne vrednosti navedenega referenčnega dela odšteli znesek za izvedbo vodovoda in kanalizacije, bi vrednost reference znašala 1.540.487,32 EUR, kar še vedno presega znesek iz razpisnega pogoja, zatrjuje naročnik.
Naročnik se v nadaljevanju opredeljuje tudi do navedb prvega vlagatelja v zvezi z izpolnjevanjem referenčnega pogoja. Izbrani ponudnik je za izgradnjo prednapetega premostitvenega objekta predložil dve referenci, in sicer »Izgradnja izvennivojskega križišča avtoceste Mahovljani na križišču avtoceste Banja Luka-Gradiška-Okučani (E 661, ali TEM koridor Xc) in avtoceste Banja Luka-Doboj« ter »Cestna komunikacija I. razreda Baku — meja Ruske Federacije KM 6-15, KM 111-134«. Za prvo referenco sta v obrazcu »Podatki o referenčnem delu« kot izvajalca gradnje navedeni družbi OHL ŽS, a.s., kot vodilni partner in Niskogradnje, d.o.o., Laktaši, kot partner v skupni ponudbi. V obrazcu je še navedeno, da je vodilni partner izvedel 60 % del, partner pa 40 %. Vrednost referenčnih del, ki jih je v tej gradnji izvedel gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi, je 9.059.912,58 EUR brez DDV, kar je točno 60% pogodbene vrednosti od celotne gradnje, ki znaša 15.099.854,31 EUR brez DDV. V ponudbi izbranega ponudnika je tudi navedeno, da je bil v okviru reference izgrajen viadukt iz prednapetega armiranega betona v dolžini 581 metrov, maksimalnega razpona 43 metrov. Iz obvestila za javnost podjetja OHL ŽS, a.s. z dne 16. 3. 2010 je razvidno, da je podjetje OHL ŽS, a.s., tega dne z investitorjem JP Autoputevi Republike Srpske podpisalo pogodbo za izgradnjo avtocestnega križanja med avtocesto Banja Luka – Gradiška in avtocesto Banja Luka – Doboj v vrednosti 11,5 milijona EUR, v okviru katerega bodo zgradili 580 metrov dolg viadukt (avtocestni most). Iz Potrdila o izvedbi stavbe, ki je sestavni del ponudbe in ga je potrdil investitor JP Autoputevi Republike Srpske, je razvidno, da izgradnja izven nivojskega križišča Mahovljani vsebuje tudi izgradnjo viadukta K2 v dolžini 581 m ter da so bila dela zaključena popolnoma v skladu s pogoji Pogodbe. Ker iz predložene listine »Podatki o referenčnem delu« ter iz priloženega potrdila o opravljenem delu ni bila razvidna vrednost referenčnega viadukta K2, je naročnik izbranega ponudnika pozval k predložitvi dodatnih dokazil, iz katerih bo razvidna zahtevana vrednost (750.000 EUR). Izbrani ponudnik je v roku kot dokazilo predložil kopijo dokumenta »OBRAČUN 025« z dne 27. 6. 2013, potrjen s strani inženirja in investitorja, ter rekapitulacijo obračuna, potrjeno s strani inženirja, iz katere je pod točko H razvidna obračunana vrednost viadukta K2, ki znaša 2.476.858,50 EUR brez DDV. Priloženo je tudi potrdilo št. 011-3400/13 z dne 18. 10. 2013 investitorja Javno podjetje Autoputevi Republike Srpske o uspešno opravljenem poslu za objekt K2 v dolžini 581 metrov in vrednosti 2.264.020,32 EUR brez DDV. Potrdilo o izvedbi stavbe glasi na skupno podjetje (Joint Venture) OHL ŽS, a.s., Brno, Republika Češka in Niskogradnja, d.o.o., Laktaši, BiH, pri čemer je glavni (vodilni) partner OHL ŽS, a.s. Brno, Republika Češka opravil 60 % del, ki so bila predmet pogodbe in so navedena v Potrdilu. Tudi v primeru skupne izvedbe del obeh partnerjev vrednost del, ki jih je opravilo podjetje OHL ŽS, a.s., na objektu K2, presega zahtevani znesek 750.000 EUR brez DDV, saj 60 % vrednosti objekta K2 znaša 1.358.412,19 EUR brez DDV. Naročnik meni, da prvi vlagatelj za svoje navedbe ni predložil nobenih dokazov, saj je jasno, da je bil OHL ŽS, a.s., vodilni partner na referenčnem objektu in da je izvedel 60 % vseh del, prvi vlagatelj pa v zahtevku za revizijo ni dokazal, da OHL ŽS, a.s. referenčnih del v zahtevani višini ni izpolnil. Za drugo predloženo referenco izbranega ponudnika »Cestna komunikacija I. razreda Baku — meja Ruske Federacije KM 6-15, KM 111-134« naročnik pri pregledu ponudbe in na podlagi dodatno predloženih dokazil ni mogel ugotoviti, ali izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije, zato je ni upošteval, saj za izpolnitev referenčnega pogoja zadošča predložitev vsaj ene ustrezne reference.
V zvezi s pravočasnostjo dopolnitve naročnik navaja, da je izbranega ponudnika k dopolnitvi pozval dne 11. 10. 2013 in mu določil rok petih delovnih dni. Izbrani ponudnik je poziv prejel 15. 10. 2013, kar pomeni, da se je rok iztekel dne 22. 10. 2013. Dne 16. 10. 2013 je naročnik izbranemu ponudniku poslal še en poziv za predložitev dodatnih pojasnil in dokazil in mu kot rok za dopolnitev določil tri delovne dni, kar pomeni, da je moral ponudnik dopolnitev posredovati najkasneje do 22. 10. 2013. Izbrani ponudnik je naročnika zaprosil za podaljšanje roka, vendar mu naročnik ni ugodil, dopolnitev ponudbe pa je nato v zvezi z obema pozivoma prejel 22. 10. 2013, torej v zahtevanem roku.
Na navedbe, da je pooblaščena oseba vodilnega partnerja izbranega ponudnika podpisovala izjave in dokumente partnerja v ponudbi, naročnik odgovarja, da prvi vlagatelj v tem delu niti ni navedel konkretnih očitkov. Ne glede na to pa naročnik pojasnjuje, da je bilo v ponudbi izbranega ponudnika priloženo ustrezno pooblastilo.
Na podlagi navedenega je naročnik zavrnil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.
Naročnik je s sklepom z dne 27. 11. 2013 zavrnil tudi zahtevek za revizijo drugega vlagatelja. V obrazložitvi sklepa se najprej opredeljuje do navedb glede referenc za izgradnjo vodovoda in citira določbo točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe. Naročnik navaja, da je partner v ponudbi drugega vlagatelja, družba Gorenjc, d.d., ki v ponudbi prevzema dela povezovalnega vodovoda med dvema tlačnima conama ob cesti Škofja Loka – Medvode in vodovoda »H2« in »H2.1« deviacija 1 – 9, kot referenčno delo navedel gradnjo z nazivom »Mala hidroelektrarna«. V opisu referenčnih del je navedel, da je bila v okviru te gradnje izvedena izgradnja vodovoda na objektu Mala hidroelektrarna v Retnjah. Že sam drugi vlagatelj ugotavlja, da gre za izgradnjo cevovoda, ne pa za izgradnjo vodovoda. V 18. točki 2. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo je vodovod kot sistem za oskrbo s pitno vodo definiran kot sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in druga pripadajoča oprema, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov in ima enega upravljavca; priključki so del vodovoda. Naročnik se sklicuje tudi na literaturo in navaja, da vodovod (vodovodni sistem) predstavljajo vodni viri (izviri, zajetja, vodnjaki za zajem podtalnice, črpališča, čistilne naprave za pitno vodo), vodovodno omrežje (primarno in sekundarno, hišni priključki, vodovodna armatura kot so vodovodni števci, zasuni ventili, hidranti, povratne lopute, naprave za zvišanje in znižanje obratovalnega tlaka) in vodovodni objekti (talni in nadtalni vodohrani, razbremenilniki, razbremenilniki ali manjši vodohrani za prečrpavanje pitne vode v višje tlačne cone). Po mnenju naročnika drugi vlagatelj napačno uporablja Enotno klasifikacijo vrst objektov, saj objekt »Mala hidroelektrarna v Retnjah« ne spada v skupino 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, šifra 22221 Lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo, temveč v skupino 23 Industrijski gradbeni kompleksi, šifra 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti.
Lokalni vodovodi se zato ne morejo obravnavati kot elektrarne in drugi energetski objekti, nenazadnje pa je že iz naziva referenčne gradnje in popisa del razvidno, da gre za izvedbo strojnih instalacij (strojnica) in cevovoda za tehnološko vodo, uporabljene cevi pa se nikoli ne uporabljajo pri sistemih vodovoda. Iz izvedenih del v okviru te gradnje je razvidno, da referenčnega dela »Mala hidroelektrarna v Retnjah« ni moč enačiti z izgradnjo vodovoda, zatrjuje naročnik. Naročnik se sklicuje tudi na pridobljeno mnenje Zavoda za gradbeništvo, iz katerega izhaja, da je naročnik zahteval kot referenco izgradnjo vodovoda iz nodularne litine z zunanjo in notranjo protikorozijsko zaščito, ponudnik pa je kot referenco priložil izgradnjo cevovoda iz konstrukcijskega jekla. Vodovodi v Sloveniji ter Evropi se, kadar se kot material za cevi in spojne elemente uporabi kovina, izdeluje iz nodularne litine, konstrukcijska jekla pa se uporablja za druge namene (sistemi pod tlakom ipd.). Sama izvedba del ter predajanje v uporabo sta pri obeh sistemih povsem različna, zahtevata drugačne postopke, pa tudi usposobljenost in izkušnje, zaradi česar referenca ni enakovredna.
V zvezi z navedbami, da je bila v razpisni dokumentaciji zahtevana le referenca za vodovod, ne pa tudi referenca, ki bi se izključno nanašala na pitno vodo, naročnik navaja, da morajo biti
za dela, ki so predmet naročila, izkazane po vsebini in količini oziroma vrednosti ustrezne reference. Predmet naročila je vodovod za oskrbo s pitno vodo v upravljanju Loške Komunale. Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da gre pri predmetnem naročilu za vodovod za pitno vodo in da so zahtevane cevi iz nodularne litine. V mnenju Zavoda za gradbeništvo je pojasnjeno, zakaj cevovod, izveden iz spiralno varjenih cevi iz konstrukcijskega jekla, ki jih je drugi vlagatelj navedel kot referenco, ne ustreza zahtevi po izgradnji vodovoda iz nodularne litine z zunanjo in notranjo protikorozijsko zaščito v skladu s standardoma ISO 4179 in ISO 8179. Naročnik povzema pridobljeno mnenje in navaja, da so izdelki iz konstrukcijskih jekel namenjeni za izvedbo varjenih, vijačenih ter kovičenih jeklenih konstrukcij in ne vodovodov. Materiali iz nizkoogljičnih jekel niso predvideni za stik s pitno vodo, prav tako standarda ne obravnavata rešitev za doseganje zahtevane življenjske dobe. Materiali se razlikujejo tudi glede na protikorozijsko zaščito, ki je za vodovodne inštalacije ključna glede trajnosti ter primernosti stika s pitno vodo. Naročnik meni, da bi sprejem reference drugega vlagatelja zaradi popolnoma različnih materialov in sistemov izvedbe ogrozil sistem oskrbe s pitno vodo na širšem območju Škofje Loke, s tem pa tudi zdravje prebivalcev. Naročnik se tudi v zvezi z navedbami, da je izvedba referenčnega vodovoda bolj zahtevna od vodovoda s pitno vodo, sklicuje na pridobljeno mnenje, iz katerega izhaja, da so vodovodi zahtevne tehnične in hidravlične konstrukcije, ki povezujejo tehniko in sanitarno – zdravstveno hidrotehniko. Pri izgradnji vodovoda se od ponudnikov pričakuje tudi razumevanje pomena sanitarno – zdravstvene hidrotehnike. To znanje poleg same izgradnje cevovoda zahteva po dokončanju gradnje tudi postopke uvajanja cevovoda v pogoje obratovanja vodovoda. Pred začetkom obratovanja je zelo pomembno izpiranje in čiščenje novega cevovoda, dezinfekcija notranjosti cevovoda, pred izpuščanjem dezinfekcijskih sredstev z vodo v naravno okolje je obvezen postopek nevtralizacije kemijskih sredstev, polnitev cevovoda s pitno vodo, potrebne analize atestiranih laboratorijev itd. Referenca sicer lahko predstavlja celo zahtevnejša dela, kot so bila zahtevana v predmetni razpisni dokumentaciji, vendar pa ne izpolnjuje zahtevanih pogojev iz predmetne razpisne dokumentacije, zato je ni mogoče šteti za ustrezno, navaja naročnik in se pri tem sklicuje na prakso Državne revizijske komisije.
V zvezi z navedbami, da je naročnik šele v odločitvi o oddaji javnega naročila navedel, da mora biti referenčno delo zgrajeno po veljavnih standardih in predpisih, naročnik ugotavlja, da je bilo v točki 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe bilo jasno zapisano, da morajo biti izkazane reference, ki so po vsebini ustrezne delu, ki je predmet naročila. Izgradnja vodovoda je ena izmed zahtev točke 3.1.5 in hkrati ena izmed vrst del, ki so predmet tega javnega naročila. Standardi in predpisi, po katerih mora biti zgrajen vodovod, so bili v razpisni dokumentaciji navedeni v Specifikaciji naročila, in sicer v ponudbenih popisih del št. MSLZ006 in MSLZ007 (pri opisih posameznih postavk) in v projektni dokumentaciji. Naročnik je v dodatni obrazložitvi le ugotovil, da referenčnega dela »Mala hidroelektrarna v Retnjah« po vsebini in skladno z veljavnimi predpisi in standardi ni mogoče enačiti z vodovodom, ki je bil predmet naročila in za katerega je bila zahtevana referenca. Naročnik ni preverjal, ali je bila mala hidroelektrarna izvedena skladno z veljavnimi predpisi, temveč je le ugotovil, da skladno z veljavnimi predpisi in standardi izvedbe male hidroelektrarne ni mogoče enačiti z izvedbo vodovoda. V okviru predloženega referenčnega dela ni bil izveden vodovod (kot je glasila eksplicitna zahteva naročnika), pač pa cevovod, ki se zaradi tehnologije izvedbe in materialov, ki so bili uporabljeni pri gradnji referenčne male hidroelektrarne, bistveno razlikuje od tega, kar je navedel naročnik v točki 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe. Po mnenju naročnika bi drugi vlagatelj kot dober strokovnjak moral razlikovati med pojmi cevovod in vodovod.
Naročnik dalje pojasnjuje, da je v ponudbi drugega vlagatelja odkril določene formalne nepopolnosti, ki jih je navedel v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila, pri čemer je pojasnil, da jih ne bo odpravljal, saj drugi vlagatelj tudi po predložitvi dodatnih dokazil ne bi mogel odpraviti pomanjkljivosti, zaradi katerih je naročnik ponudbo sicer izločil kot nepopolno.
Na očitke o kršitvi načela enakopravne obravnave ponudnikov naročnik odgovarja, da je v fazi ocenjevanja ponudb k predložitvi dodatne dokumentacije pozval tako drugega vlagatelja, kot tudi izbranega ponudnika. V razpisni dokumentaciji si je naročnik pridržal pravico, da lahko v fazi ocenjevanja ponudb od ponudnikov zahteva predložitev dodatnih dokazil, če meni, da jih potrebuje za razjasnitev stvari oz. odpravo kakršnegakoli dvoma v zvezi izpolnjevanjem razpisnih pogojev. To določilo daje naročniku podlago, da po lastni presoji v fazi ocenjevanja ponudb od ponudnikov zahteva predložitev dodatnih dokazil. Naročnik poudarja, da lahko posamezna dejstva preveri tudi sam, če so ta javno dostopna ali če jih lahko preveri iz lastnih evidenc. V konkretnem primeru je naročnik partnerja v ponudbi drugega vlagatelja, družbo Gorenjc, d.d., pozval k predložitvi dodatnih dokazil, saj je želel preveriti, ali so bila v sklopu referenčnih del izvedena dela, ki jih ta družba prevzema v ponudbi (zgrajen vodovod za potrebe oskrbe s pitno vodo), istočasno pa se je želel prepričati tudi o vrednosti opravljenih del. V zvezi z revizijskimi navedbami, da naročnik izbranega ponudnika ni pozival na predložitev enakovrstne dokumentacije za izkazovanje ustreznosti njegove reference za izgradnjo vodovoda, naročnik poudarja, da je pri presoji, katero dodatno dokumentacijo bo zahteval od ponudnika, potrebno izhajati iz ponudbene dokumentacije vsakega posameznega ponudnika oz. dokazil, ki jih je ponudnik priložil ponudbi za izkazovanje izpolnjevanja razpisnih pogojev. Naročnik je upravičen od ponudnikov zahtevati tista dokazila, za katera pri ocenjevanju ponudbene dokumentacije meni, da jih potrebuje za razjasnitev stvari. Naročnik bo zahteval dodatna dokazila le za tiste reference, za katere iz predloženih podatkov ne more razbrati, ali izpolnjujejo zahteve iz razpisne dokumentacije, ter za tiste reference, v katerih vsebino dvomi. Ali bo naročnik zahteval dodatna dokazila, je odvisno od ponudbene dokumentacije posameznega ponudnika. Izbrani ponudnik je pogoj iz točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe v delu, ki se nanaša na izgradnjo vodovoda, izpolnjeval z referenco »Izgradnja vodovoda Javorniški Rovt«, iz opisa katere izhaja, da je delo obsegalo izgradnjo vodovoda, kot ga izbrani ponudnik prevzema v ponudbi za predmetno javno naročilo, to se pravi vodovoda za potrebe oskrbe s pitno vodo. To je preverljivo tudi preko spletnih strani, zato naročnik, če bi podvomil v podatke, ne bi bil dolžan zahtevati dodatnih dokazil. S predloženim referenčnim delom je izbrani ponudnik izpolnil zahtevo iz točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe (podtočka 7). Referenčnega dela izbrani ponudnik ni izvajal v sklopu drugih del, pač pa kot samostojno naročilo, prav tako je bilo delo preverljivo po vrsti del, ne da bi naročnik potreboval dodatna dokazila. Izbrani ponudnik je predložil tudi referenco »Odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter oskrba s pitno vodo v Občini Tržič — izgradnja vodovoda in kanalizacije 1. in 2. faza«, ki pa je naročnik ni preverjal, saj je že za prvo referenco ugotovil njeno ustreznost.
Na enak način naročnik odgovarja tudi na očitke glede preverjanja referenčnih del drugega vlagatelja »Dela na AC E661 Gradiška — Banja Luka, odsek Aerodrom Banja Luka-Glamočani« in »Trajno rješenje klizišta Čemerno na magistralnom putu M20 Gacko-Foča«. Naročnik navaja, da je oba referenčna posla preveril in ugotovil, da pri prvem vrednost elektroinštalacijskih del v obeh predorih ne dosega zahtevane referenčne vrednosti 500.000 EUR.
Naročnik se v nadaljevanju opredeljuje do revizijskih navedb v zvezi s pozivanjem izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik je za izgradnjo prednapetega premostitvenega objekta predložil dve referenci, in sicer »Izgradnja izvennivojskega križišča avtoceste Mahovljani na križišču avtoceste Banja Luka-Gradiška-Okučani (E 661, ali TEM koridor Xc) in avtoceste Banja Luka-Doboj« ter »Cestna komunikacija I. razreda Baku — meja Ruske Federacije KM 6-15, KM 111-134«. Za prvo referenco sta v obrazcu »Podatki o referenčnem delu« kot izvajalca gradnje navedena družbi OHL ŽS, a.s., kot vodilni partner in Niskogradnje, d.o.o., Laktaši, kot partner v skupni ponudbi. V obrazcu je še navedeno, da je vodilni partner izvedel 60 % del, partner pa 40 %. V ponudbi izbranega ponudnika je tudi navedeno, da je bil v okviru reference izgrajen viadukt iz prednapetega armiranega betona v dolžini 581 metrov, maksimalnega razpona 43 metrov. Iz obvestila za javnost podjetja OHL ŽS, a.s. z dne 16. 3. 2010 je razvidno, da je podjetje OHL ŽS, a.s., tega dne z investitorjem JP Autoputevi Republike Srpske podpisalo pogodbo za izgradnjo avtocestnega križanja med avtocesto Banja Luka – Gradiška in avtocesto Banja Luka – Doboj v vrednosti 11,5 milijona EUR, v okviru katerega bodo zgradili 580 metrov dolg viadukt (avtocestni most). Iz Potrdila o izvedbi stavbe, ki je sestavni del ponudbe in ga je potrdil investitor JP Autoputevi Republike Srpske, je razvidno, da izgradnja izven nivojskega križišča Mahovljani vsebuje tudi izgradnjo viadukta K2 v dolžini 581 m ter da so bila dela zaključena popolnoma v skladu s pogoji Pogodbe. Naročnik zato ni podvomil v navedbe izbranega ponudnika, da je viadukt K2 tudi dejansko izvedel. V zvezi z navedbami glede podpisa referenčnega obrazca naročnik navaja, da je dopustil predložitev potrdila referenčnega naročnika tudi na drugem obrazcu, iz priloženega potrdila o izvedbi stavbe in v njem navedenih podatkov pa je razvidno, da se potrdilo nanaša na referenčno gradnjo iz obrazca »Podatki o referenčnem delu«. Ker pa iz predložene listine »Podatki o referenčnem delu« ter iz priloženega potrdila o opravljenem delu ni bila razvidna vrednost referenčnega viadukta K2, je naročnik izbranega ponudnika pozval k predložitvi dodatnih dokazil, iz katerih bo razvidna zahtevana vrednost (750.000 EUR). Izbrani ponudnik je zahtevana dokazila predložil in naročnik je ugotovil, da je referenca ustrezna. Dvom drugega vlagatelja, ali je družba OHL ŽS, a.s., izvedla prav dela, ki jih navaja v obrazcu »Podatki o referenčnem delu«, naročnik označuje kot pavšalen in nedokazan. Družba OHL ŽS, a.s., je opravila 60 % del, ki so bila predmet pogodbe, zato po mnenju naročnika vrednost del, ki jih je opravila, presega zahtevani znesek.
Naročnik zavrača navedbe, ki se nanašajo na kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov in načela gospodarnosti, in poudarja, da drugi vlagatelj ni predložil dokazov za svoje trditve. Na podlagi navedenega je naročnik zavrnil zahtevek za revizijo drugega vlagatelja, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.
Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 27. 11. 2013 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.
Izbrani ponudnik je z dopisom z dne 28. 11. 2013 posredoval drugo pripravljalno vlogo, v kateri navaja, da je bil partner OHL ŽS, a.s. vodilni partner na objektu »Izgradnja izvennivojskega križišča avtoceste Mahovljani na križišču avtoceste Banja Luka-Gradiška-Okučani (E 661, ali TEM koridor Xc)« in da je iz sheme razdelitve predmeta dela, ki jo je izbrani ponudnik priložil k vlogi, razvidno, da njemu v celoti pripadata objekta K1 in K2.
Ker dokumentacija, ki jo je posredoval naročnik, ni bila popolna, je Državna revizijska komisija naročnika z dopisom z dne 2. 12. 2013 na podlagi četrtega odstavka 29. člena ZPVPJN pozvala, da ji posreduje manjkajočo dokumentacijo. Zahtevano dokumentacijo je Državna revizijska komisija prejela dne 5. 12. 2013.
Dne 5. 12. 2013 je Državna revizijska komisija prejela tudi vlogi, s katerima sta se prvi in drugi vlagatelj opredelila do navedb naročnika.
Prvi vlagatelj navaja, da naročnik šele v odločitvi o zahtevku za revizijo pojasnjuje, katere kadrovske reference je štel kot ustrezne. Po mnenju prvega vlagatelja je nedopustno, da naročnik šele v tej fazi razlaga istovrstnost del, čeprav je iz razpisne dokumentacije razvidno, da je zahteval ločene reference. Naročnik pri tem samovoljno razlaga, kaj šteje pod novogradnjo ali rekonstrukcijo ceste ter ugotavlja, kaj sodi pod kakšno referenco. V zvezi z referenco za izgradnjo prednapetega premostitvenega objekta prvi vlagatelj navaja, da naročnik ni ustrezno preveril reference izbranega ponudnika, zadovoljil se je le z matematično razlago, da razdelitev v odstotkih pomeni tudi delitev pri dejanski izvedbi. Prvi vlagatelj navaja, da naročnik pri skrbni presoji izbranemu ponudniku ne bi smel priznati reference, v potrditev svojih navedb pa prilaga pogodbo, ki je ob vložitvi zahtevka za revizijo ni uspel pridobiti, saj gre za dokumente iz tujine. Iz pogodbe je razvidno, da je dela na spornih viaduktih v celoti prevzel manjšinski partner Niskogradnja, d.o.o., dela pa je dejansko izvedla družba GP GRADIP AD, Prnjavor, ki je bila podizvajalec manjšinskega partnerja in je v celoti izvedla dela na viaduktih.
Drugi vlagatelj v vlogi vztraja pri svojih navedbah in navaja, da je bila zahteva v razpisni dokumentaciji jasna. Naročnik je zahteval le referenco za vodovod, kar po mnenju drugega vlagatelja pomeni, da zadostuje izgradnja kakršnegakoli vodovoda, drugi vlagatelj pa je v ponudbi in dodatni dokumentaciji izkazal, kakšna dela je opravil. Gre za izgradnjo cevovoda za tehnološke vode za potrebe male hidroelektrarne, tudi cevovod pa je definiran kot vodovod, saj gre za vodovodni sistem za oskrbo z vodo, končni namen porabe vode pa je le kriterij za določanje kakovosti vode. Predmet javnega naročila ni le gradnja vodovoda za pitno vodo, temveč tudi izgradnja vodovoda za tehnološke vode s hidratnim omrežjem, namenjenim za gašenje. Če bi naročnik že v razpisni dokumentaciji zahteval referenco skladno z Uredbo o oskrbi s pitno vodo, bi jo drugi vlagatelj tudi predložil, saj z njo razpolaga. Mnenji, ki ju je predložil naročnik, sta po mnenju drugega vlagatelja neprimerni, saj ju ni izdelal sodni izvedenec, nanašata pa se le na ugotavljanje, kakšne cevi se zahtevajo za izgradnjo posameznega vodovoda. Mnenji sta bili izdelani po naročilu naročnika, strokovno oceno pa bi lahko podal le sodno zapriseženi izvedenec gradbene stroke. Drugi vlagatelj se ne strinja z ugotovitvijo, da gre pri izgradnji vodovoda za pitno vodo za popolnoma drugačno znanje in izkušnje, saj so postopki izgradnje vodovoda podobni. Drugi vlagatelj vztraja tudi pri navedbah glede kršitve načela enakopravnosti, saj je naročnik referenčna dela preverjal na različen način. Če je naročnik od vlagatelja zahteval predložitev predračunov, pogodb, potrjenih situacij, potrdil o plačilu ter zapisnikov o prevzemu, bi moral enako dokumentacijo zahtevati tudi od izbranega ponudnika. Naročnik pa se je pri izbranem ponudniku zadostil z njegovimi izjavami, pri čemer mu je za vrednost objekta zadostovala vrednost odstotka vseh del, ki naj bi pripadla partnerju OHL ŽS, a.s. Posledično je referenčno delo tako glede vodovoda kot tudi glede prednapetega premostitvenega objekta ostalo neizkazano, saj ni razvidno, katera dela je na viaduktih izvajal partner OHL ŽS, a.s. Naročnik je sicer ugotovil, da izbrani ponudnik ni izvedel celotnega premostitvenega objekta, ampak le njegov del, na drugi strani pa drugemu vlagatelju očita, da je njegova referenca neustrezna, ker naj bi izhajala iz dveh predorov. Drugi vlagatelj zatrjuje, da tudi pri referenčnem delu za izgradnjo vodovoda naročnik ni ravnal v skladu z načelom enakopravnosti, saj od izbranega ponudnika ni zahteval nobene dokumentacije.
Državna revizijska komisija je dne 10. 12. 2013 prejela pripravljalno vlogo z dne 9. 12. 2013, v kateri naročnik odgovarja na navedbe prvega vlagatelja, ki jih je ta podal v svoji opredelitvi. Naročnik navaja, da je prvi vlagatelj napačno povzel njegove navedbe, saj je naročnik jasno zapisal, katere reference izbranega ponudnika niso ustrezne in katere je ocenil kot ustrezne. V zvezi z referenco za prednapeti premostitveni objekt naročnik navaja, da je tudi izbranega ponudnika pozval k pojasnilu reference in da očitek o neenakopravnem preverjanju ne drži. Naročnik ni zavezan k identični izvedbi vseh dejanj v postopku, saj je od vsebine vsake posamezne ponudbe odvisno, kaj in na kakšen način bo naročnik preverjal. Ponudnikom, ki jih je pozval k pojasnitvi, je omogočil enake možnosti za dopolnitev tistih dejstev, ki jih naročnik ni mogel sam preveriti oz. ki mu niso bila jasna. Glede dokumentov, ki jih je prvi vlagatelj priložil vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, naročnik navaja, da je zanj merodajno potrdilo investitorja, ki je bilo predloženo že v ponudbi, ter obračunski listi, iz katerih izhaja, kaj je kdo opravil in v kakšni višini. Naročnik dvomi v dokumente, ki jih je predložil prvi vlagatelj, in opozarja, da gre za nova dejstva in nove dokaze, ki jih glede na peti odstavek 29. člena ZPVPJN ni dopustno upoštevati.
Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 9. 12. 2013 predlagal izvedbo razjasnjevalnega sestanka, na katerem bi dodatno pojasnil dejstva in dokaze.
Dne 16. 12. 2013 je Državna revizijska komisija prejela še naročnikov »Dodatek k prvi pripravljalni vlogi« (z dne 13. 12. 2013), v katerem naročnik izraža svoje stališče do strokovnih mnenj, ki so jih pridobile stranke v postopku.
Z vlogo z dne 10. 12. 2013 je naročnik odgovoril tudi na navedbe iz opredelitve drugega vlagatelja. Naročnik navaja, da je partner Gorenjc, d.d., v ponudbi prevzel dela na povezovalnem vodovodu med dvema tlačnima conama ob cesti Škofja Loka – Medvode in ter dela na vodovodu H2 in H2.1 deviacija 1-9. Gre za dela, ki se nanašajo izključno na izgradnjo vodovoda za pitno vodo. Cevovod, ki je predmet referenčnega dela, sodi med cevovode za tehnološko vodo, ki ni bil predmet naročila. Da cevovoda ni mogoče enačiti z vodovodom za pitno vodo, izhaja tudi iz navedbe drugega vlagatelja, da je tlačni cevovod pri referenčnem delu vgrajen v sveži beton, česar se pri vodovodu za pitno vodo ne sme izvajati. Res je sicer, da naročnik v okviru predmetnega javnega naročila naroča tudi izgradnjo hidrantnega omrežja v predoru, vendar tudi v tem primeru zahteva nodularne cevi, ne pa spiralno varjene jeklene cevi, ki jih je drugi vlagatelj navedel v referenčnem delu. Poleg tega izvedbe hidrantnega omrežja ne prevzema partner Gorenjc, d.d., ki je predložil neustrezno referenco, temveč Integral Inženjering a.d. Naročnik meni, da so mnenja, ki jih je predložil sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, ustrezna in potrjujejo njegovo odločitev. Glede preverjanja referenc izbranega ponudnika naročnik navaja, da je do razlikovanja v načinu preverjanja prišlo zaradi objektivno opravičljivih okoliščin in da je od drugega vlagatelja zahteval dodatno dokumentacijo zato, ker na drugačen način ni mogel preveriti referenčnega dela. Naročnik zavrača navedbe drugega vlagatelja, da ni preveril, ali je partner OHL ŽS, a.s., izvedel dela na premostitvenem objektu, in navaja, da je izbrani ponudnik izpolnil zahtevane obrazce, predložil pa je tudi investitorjevo potrdilo o izvedbi stavbe. Referenco za objekt K2 je partnerju OHL ŽS, a.s., potrdil investitor del. Naročnik tudi ni zaključil, da izbrani ponudnik ni izvedel celotnega objekta, saj je ugotovil, da je bilo referenčno delo potrjeno skupnemu podjetju ter da je bil OHL ŽS, a.s., vodilni partner, ki je opravilo dela v višini 60 %. Naročnik zavrača tudi trditve glede referenčnega dela »Javorniški Rovt«, saj je njegovo ustreznost ugotovil na podlagi ponudbene dokumentacije, preko javno dostopnih podatkov pa je tudi preveril, da je bil zgrajen vodovod za potrebe pitne vode. Naročnik poudarja, da je referenčna dela vsekakor preverjal, čeprav na različne načine, pri čemer je od drugega vlagatelja zahteval dokumentacijo v delu, ki se nanaša na izgradnjo vodovoda, od izbranega ponudnika pa v delu, ki se nanaša na premostitveni objekt. Tudi sicer pa drugi vlagatelj ni v ničemer izkazal, da bi bil referenčni objekt »Javorniški Rovt« neustrezen, zaključuje naročnik.
Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb prvega vlagatelja, drugega vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v revizijskem postopku, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami, ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta prvi vlagatelj in drugi vlagatelj vložila zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek in sprejela skupno odločitev.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Med prvim vlagateljem in naročnikom je spor v tem, ali je ponudba izbranega ponudnika pravilna in posledično popolna v smislu 16. in 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, oziroma ali je izbrani ponudnik izpolnil referenčni zahtevi, ki se nanašata na odgovornega vodjo del in na ponudnika. Prvi vlagatelj tudi očita naročniku, da izbrani ponudnik ni pravočasno dopolnil ponudbe in da ponudbe v delu, ki se nanaša na referenco ponudnika, ni dopolnil ustrezno. Poleg tega prvi vlagatelj tudi zatrjuje, da je vodilni partner izbranega ponudnika nezakonito podpisoval dokumente partnerja v ponudbi.
Uvodoma je potrebno, upoštevaje pomisleke izbranega ponudnika iz njegove vloge (vložene na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, s katero se je dne 21. 11. 2013 izjasnil o revizijskih navedbah prvega vlagatelja), odgovoriti na vprašanje, ali je bil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja vložen pravočasno. Izbrani ponudnik namreč zatrjuje, da je že iz obrazložitve izpodbijane odločitve jasno razvidno, kakšne so prednosti njegove ponudbe v razmerju do ponudbe prvega vlagatelja in zato prvi vlagatelj ni bil upravičen do izdaje dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Iz navedenega razloga je zahtevek za revizijo po mnenju izbranega ponudnika, ob upoštevanju predhodnih odločitev Državne revizijske komisije (izbrani ponudnik se v zvezi s tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-045/2011), vložen prepozno. S stališčem izbranega ponudnika se ni mogoče strinjati. Izbrani ponudnik je očitno spregledal, da je (po navedeni odločitvi Državne revizijske komisije, ki je bila sprejeta 25. 2. 2011) dne 30. 3. 2011 stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju /ZJN-2C/ (Uradni list RS, št. 18/2011), ki je v ZJN-2 vnesel nov 79. a člen, ki v tretjem odstavku določa, da teče rok za uveljavitev pravnega varstva v primeru, če je bila vložena zahteva za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, od prejema odločitve o tej zadevi. Iz odstopljene dokumentacije je razvidno, da je prvi vlagatelj odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika prejel 25. 10. 2013 (poštna povratnica v spisu) in da je pravočasno zahteval izdajo dodatne obrazložitve (dne 28. 10. 2013 oziroma znotraj roka iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2). Prvi vlagatelj je odločitev naročnika, s katero je bila njegova zahteva za izdajo dodatne obrazložitve zavržena, prejel dne 4. 11. 2013 (poštna povratnica v spisu). Navedeno pomeni, da je (v skladu s pravilom iz tretjega odstavka 79. a člena ZJN-2) rok za vložitev zahtevka za revizijo za prvega vlagatelja pričel teči od dneva prejema naročnikovega sklepa o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev in ne, kot zmotno navaja izbrani ponudnik, dne 25. 10. 2013, ko je prejel odločitev o oddaji javnega naročila. Ob opisanem dejanskem stanju Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil v obravnavanem primeru zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, z dne 14. 11. 2013 (v skladu s pravili ZPVPJN, ki zahtevajo, da se v računanje roka štejejo le delovni dnevi), vložen pravočasno oziroma znotraj roka iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN.
V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala ključno sporno vsebinsko vprašanje med prvim vlagateljem in naročnikom, in sicer ali je ponudba izbranega ponudnika pravilna in popolna ter v zvezi s tem, ali je izbrani ponudnik pravočasno in ustrezno dopolnil ponudbo. Kot že izhaja iz te obrazložitve, prvi vlagatelj ponudbi izbranega ponudnika očita neizpolnjevanje referenčnih zahtev, ki se nanašajo tako na odgovornega vodjo del, kakor tudi na ponudnika.
Revizijske navedbe v zvezi s popolnostjo ponudbe je potrebno presojati z upoštevanjem prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in nepopolna ter jo mora naročnik izločiti iz postopka. Ponudbe, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja pogojev iz razpisne dokumentacije (in tudi ne kakšnih drugih pomanjkljivosti) in iz vsebine katere posledično izhaja usposobljenost ponudnika za izvedbo javnega naročila, naročnik ne sme označiti za nepopolno, temveč jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili za izbiro ponudbe.
Naročnik je zahteve, ki se nanašajo na odgovornega vodjo del, navedel v točki 3.1.4.1 točke 3.1.4 (Kadrovske zmogljivosti) Navodila za pripravo ponudbe, in sicer v naslednji vsebini:
»Zagotovljen mora biti odgovorni vodja del za vodenje gradbišča, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
- strokovna izobrazba s področja gradbeništva,
- vpisan je v imenik pristojne poklicne zbornice v Republiki Sloveniji, kot odgovorni vodja del za zahtevne objekte,
- v zadnjih desetih letih pred rokom za oddajo ponudb je kot odgovorni vodja del ali odgovorni vodja gradbišča v celoti vodil najmanj eno novogradnjo ali rekonstrukcijo ceste v vrednosti vsaj 1.200.000 EUR.
dokazilo:
- Podatki o kadrovskih zmogljivostih (funkcija odgovorni vodja del), navedeni skladno s predlogo.
- Dokazilo o imenovanju za odgovornega vodjo del ali gradbišča pri navedenih referenčnih delih (kopijo imenovanja ali kopijo pogodbe, iz katere je razvidno imenovanje ali s strani naročnika potrjena izjava o opravljanju funkcije ali kopija obrazca izjave o zanesljivosti objekta).
opomba:
Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazilo o zagotovitvi odgovornega vodje del (dokazilo o zaposlitvijo, pogodbo ali drug enakovreden dokument) ter dokazilo o navedenih referencah. Veljajo le reference za uspešno zaključena dela. Navedejo se vrednosti referenčnih del brez DDV.«
Naročnik je v razpisno dokumentacijo priložil obrazec Podatki o kadrovskih zmogljivostih, ki so ga morali ponudniki izpolniti s priimkom in imenom nominiranega kadra, z njihovo strokovno izobrazbo, funkcijo ter z žigom ali identifikacijsko številko in vrsto storitve, za katero imajo pooblastilo pri pristojni zbornici v Republiki Sloveniji. V obrazec so morali ponudniki vpisati reference za nominirani kader, in sicer za tisto funkcijo, ki so jo prevzeli v ponudbi (podatke o nazivu gradnje, vrednosti gradnje brez DDV, datum dokončanja gradnje in opis del s količinami). Ponudniki so morali obrazec tudi žigosati in podpisati ter priložiti dokazila, iz katerih bo razvidno, da je oseba, ki je nominirana za odgovornega vodjo del, pri vpisanih poslih sodelovala v vlogi odgovornega vodje del ali gradbišča.
Iz citiranih zahtev je razvidno, da mora odgovorni vodja del imeti strokovno izobrazbo s področja gradbeništva, da je vpisan v imenik pristojne poklicne zbornice v Republiki Sloveniji kot odgovorni vodja del za zahtevne objekte, ter da je v zadnjih desetih letih pred rokom za oddajo ponudb, kot odgovorni vodja del ali kot odgovorni vodja gradbišča, vodil bodisi eno novogradnjo bodisi eno rekonstrukcijo ceste v vrednosti vsaj 1.200.000,00 EUR.
Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže (kar med prvim vlagateljem in naročnikom v tem postopku ni sporno), da je v ponudbo za nominiranega vodjo del (osebo I.T.) predložil v celoti izpolnjen obrazec Podatki o kadrovskih zmogljivostih. Iz vpisanih podatkov izhaja, da ima nominirani odgovorni vodja del zahtevano izobrazbo (univ.dipl.inž.grad.), da je vpisan v pristojno zbornico v Republiki Sloveniji pod št. G-0844 (med drugim tudi) kot odgovorni vodja del za zahtevne objekte. Navedeni podatki med strankama v tem postopku niso sporni, zato jih Državna revizijska komisija ni neposredno preverjala.
Izbrani ponudnik je v obrazec vpisal šest referenčnih poslov, in sicer: 1.) Rekonstrukcija Zali Log - Davča od km 0,120 do km 1,200 v vrednosti 1.077.267,86 EUR, z naslednjim opisom del: rekonstrukcija ceste, kompletno z meteorno kanalizacijo, kamnito zložbo, vodarsko ureditvijo in obnovo mostu v skupni dolžini 1.200 m, 2.) Ureditev ceste Klančar - Podlubnik, II. etapa v vrednosti 1.514.728,93 EUR - ureditev ceste v dolžini 700 m, kompletno z meteorno kanalizacijo (1.370 m), semaforizacijo, javno razsvetljavo, vodovodom (1.530 m) in fekalno kanalizacijo (220 m), 3.) Rekonstrukcija ceste Dežman - Lakner - Predoslje v višini 1.287.787,28 EUR, z naslednjim opisom del: rekonstrukcija ceste Dežman - Lakner in obnova ceste Kokrica - Predoslje v skupni dolžini 3850 m s kompletno infrastrukturo, 4.) Revitalizacija območja Fiprom na Jesenicah - komunalna infrastruktura v vrednosti 2.854.622,68 EUR, ki se nanaša na revitalizacijo območja, kompletno z izgradnjo ceste, javne razsvetljave, kanalizacije, vodovoda, nivojskega prehoda, vročevoda, plinovoda ter semaforizacije in na rušitev 19 objektov, 5.) Prometna ureditev Slovenskega trga v Kranju v višini 3.913.853,27 EUR - obnova cest v dolžini 3.264 m, kanalizacije (DN 100-600) v dolžini 5.225 m, javne razsvetljave, vodovoda v dolžini 1.093 m (DN 80-150), semaforizacije in podpornih zidov in 6.) Rekonstrukcija Ceste Svobode v Radovljici, na odseku od km 0.3+10 do km 0.4+95 v vrednosti 1.779.217,04 EUR - obnova ceste, kompletno z izvedbo meteorne in fekalne kanalizacije, vodovoda, javne razsvetljave, mikropilotov in betonskih zidov.
Za vseh šest navedenih referenc so v ponudbo predložene ustrezne pogodbe, iz katerih je (med drugim) razvidna tudi funkcija nominiranega odgovornega vodje del. Vsi zneski so, skladno z naročnikovo zahtevo, vpisani brez DDV. Vseh šest referenčnih poslov je bilo izvedeno znotraj zahtevanega obdobja oziroma so bili, skladno z zahtevo naročnika, končani v zadnjih desetih letih pred rokom za oddajo ponudb (od leta 2006 do leta 2011). Vse navedeno med prvim vlagateljem in naročnikom ni sporno in ni predmet zahtevka za revizijo.
Prvi vlagatelj očita referencam različne pomanjkljivosti oziroma zatrjuje, da niti z eno izmed njih izbrani ponudnik ni izpolnil vseh zahtev iz citirane točke razpisne dokumentacije. Prvi referenci očita premajhno vrednost. Druga, četrta in šesta referenca naj bi bile nepravilne zato, ker se ne nanašajo zgolj na izgradnjo in/ali rekonstrukcijo ceste, tretja in peta pa po mnenju prvega vlagatelja nista ustrezni iz razloga, ker gre pri njiju za gradnjo dveh ali več cest, poleg tega se peta referenca, v nasprotju z naročnikovimi zahtevami, nanaša na ureditev trga in ne na gradnjo (rekonstrukcijo) ceste.
Iz odstopljene dokumentacije izhaja, da je naročnik pregledal vse referenčne projekte odgovornega vodje del.
Za prvo referenco (Rekonstrukcija Zali Log - Davča od km 0,120 do km 1,200) je ugotovil, da ne izpolnjuje zahtevane vrednost. Pregled vseh odstopljenih listin v zvezi z navedeno referenco namreč pokaže, da ne dosega zahtevane vrednosti v višini vsaj 1.200.000,00 EUR. Vrednost vseh del po tej referenci znaša le 1.077.267,86 EUR brez DDV. Četrta referenca Revitalizacija območja Fiprom na Jesenicah - komunalna infrastruktura je bila zavrnjena iz razloga, ker nominirani odgovorni vodja del pri tem referenčnem poslu ni opravljal funkcije odgovornega vodje del. Iz predložene pogodbe (Gradbena pogodba o revitalizaciji območja Fiprom - Komunalna infrastruktura, z dne 11. 6. 2008) namreč izhaja, da je funkcijo odgovornega vodje del po tej pogodbi opravljala oseba J.M, in ne nominirani vodja del I.T., slednji je pri tem poslu nastopal v vlogi pooblaščene osebe za izvrševanje pogodbe in v vlogi vodje projekta. Naročnik je prav tako zavrnil tretjo referenco (Rekonstrukcija ceste Dežman - Lakner - Predoslje), in sicer z obrazložitvijo, da iz vsebine predložene pogodbe št. CP 4/69-07, ki je sestavni del ponudbe, ni bilo mogoče ugotoviti, ali referenca ustreza razpisnim pogojem.
Pregled odstopljene dokumentacije (Poročilo o pregledu in oceni ponudb št. 43001-45/2013/145, z dne 23.10.2013 in naročnikov sklep št. 43001-45/2013/176, z dne 27. 11. 2013, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja) tudi pokaže, da je naročnik, kot pravilne in skladne z vsemi zahtevami iz razpisne dokumentacije, upošteval tri reference (drugo - Ureditev ceste Klančar - Podlubnik, II. etapa v vrednosti 1.514.728,93 EUR, peto - Prometna ureditev Slovenskega trga v Kranju v višini 3.913.853,27 EUR in šesto - Rekonstrukcija Ceste Svobode v Radovljici, na odseku od km 0.3+10 do km 0.4+95 v vrednosti 1.779.217,04 EUR).
Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom v tem, da prvi vlagatelj brez strokovnih argumentov ter zgolj pavšalno navaja, katera so tista dela, ki sodijo k novogradnji ali rekonstrukciji ceste. Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da odgovorno vodenje del pri novogradnji ali rekonstrukciji ceste ne pomeni in ne zajema le odgovornega vodenja del nad gradbenimi deli, ki se nanašajo na izgradnjo in/ali rekonstrukcijo same ceste, pač pa tudi nadzor nad vsemi spremljevalnimi in drugimi deli, ki so del posamezne investicije.
Odgovorni vodja del je posameznik, ki izvajalcu odgovarja za skladnost vseh del pri gradnji s projektno dokumentacijo, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, gradbenimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih (točka 4.3.2 prvega odstavka 2. člena Zakona o graditvi objektov; Uradni list RS št. 110/2002 s sprem.). Skladno z določilom 8. člena Zakona o cestah (Uradni list RS št. 109/2010 s sprem.; v nadaljevanju: ZCes-1) je javna cesta sestavljena iz cestnega sveta, cestnega telesa, cestišča, brežine ceste, cestnih objektov, prometne signalizacije in prometne opreme, cestne razsvetljave, cestnih priključkov do meje cestnega sveta, naprav za odvodnjavanje ceste, servisnih prometnih površin (sem sodijo počivališča, parkirišča, avtobusno obračališče ter podobno), servisnih površin z objekti in napravami za upravljanje in vzdrževanje cest ter nadzor prometa in funkcionalnih površin za umestitev cestnih naprav, objektov in drugih ureditev, namenjenih varnosti, vodenju in nadzoru prometa, vozil ter voznikov, zaščiti ceste in cestnega telesa ter zemljišč in preprečevanju škodljivih emisij prometa. Vsi ti objekti in naprave so torej lahko del gradnje ali rekonstrukcije posamezne ceste, za skladnost katerih, z izdelano projektno dokumentacijo, je zadolžen odgovorni vodja del. Gradnja javne ceste obsega celovito izvedbo gradnje objekta, vključno z izvedbo povezanih prostorskih ureditev, potrebnih za njeno realizacijo (drugi odstavek 9. člena ZCes-1). Z rekonstrukcijo javne ceste se spremeni zmogljivost ceste, velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter druge infrastrukture v območju javne ceste, s katero se ne sme posegati izven območja ceste; vsebuje tudi izvedbo izboljšav, ki so povezane z varnostjo ceste. Ob navedenih delih se lahko zgradijo tudi nezahtevni pomožni infrastrukturni in drugi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno), ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je potrebno zgraditi v območju ceste, zaradi rekonstrukcije (tretji in četrti odstavek 18. člena ZCes-1). Tudi razpisana gradnja ne zajema le gradnje ceste, pač pa poleg tega vključuje tudi zemeljska dela, izvedbo vodovoda, plinovoda, elektroinstalacijskih in drugih spremljajočih del. Naročnik je ponudnike z razpisno dokumentacijo (Splošni del Splošnih tehničnih pogojev) seznanil s področji del gradnje cest (trasa, deviacije, priključki, regulacije, premostitveni objekti in zidovi, predori) in s skupinami del, ki lahko nastopijo pri vsakem izmed področij (preddela, zemeljska dela in temeljenje, voziščne konstrukcije, odvodnjavanje, gradbena in obrtniška dela, oprema ceste, tuje storitve). Iz navedenih razlogov Državna revizijska komisija očitkom prvega vlagatelja, da naročnik pri referencah ne bi smel upoštevati tudi izgradnje vodovoda, opornih ali podpornih zidov, meteorne in fekalne kanalizacije, mikropilotov in javne razsvetljave (prvi vlagatelj navedeno očita drugi in šesti referenci - torej referenčnima posloma Ureditev ceste Klančar - Podlubnik, II. etapa v vrednosti 1.514.728,93 EUR in Rekonstrukcija Ceste Svobode v Radovljici, na odseku od km 0.3+10 do km 0.4+95 v vrednosti 1.779.217,04 EUR), ni mogla slediti.
Državna revizijska komisija prav tako ni mogla slediti očitku prvega vlagatelja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna iz razloga, ker gre pri peti referenci (Prometna ureditev Slovenskega trga v Kranju v višini 3.913.853,27 EUR) za izgradnjo več cest in ne le ene ceste, poleg tega se naveden referenčni posel po mnenju prvega vlagatelja ne nanaša na cesto, pač pa na trg. Iz odstopljene dokumentacije (Gradbena pogodba za prometno ureditev Slovenskega trga, z dne 21. 08. 2009) izhaja, da so bile pri tej referenci predmet izvedene gradnje prometna ureditev Slovenskega trga v Kranju, ki obsega ureditev križišča Ljubljanske in Savske ceste, odseka Ljubljanske ceste od križišča s Savsko cesto do hotela Jelen, odseka Koroške ceste od Globusa do križišča z Bleiweisovo cesto, ureditev Stritarjeve ulice do Koroške ceste in obeh cest Slovenski trg (mimo občinske stavbe ter med Globusom in Delavskim domom). Ker se referenčna dela nanašajo na gradnjo več cest znotraj smiselno zaokrožene urbanistične enote, poleg tega so bila vsa dela izvedena v okviru istega referenčnega posla in iste pogodbe, vlagateljev očitek ni utemeljen. Državna revizijska komisija prav tako ni mogla slediti vlagateljevi trditvi, da gre pri tej referenci za ureditev trga in ne ceste. Takšno je njeno poimenovanje, dejansko pa gre za gradnjo (rekonstrukcijo) več cest na zaokroženi celoti (konkretno na Slovenskem trgu v Kranju) oziroma za celovito prometno ureditev točno določenega področja, v katero spada več medsebojno povezanih cest.
Naročnik je referenčne zahteve, ki se nanašajo na ponudnika, navedel v točki 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe (Reference), in sicer:
»Izkazane morajo biti po vsebini in količini oziroma vrednosti ustrezne reference za naslednje vrste del, ki so predmet naročila:
1. Izgradnja ali rekonstrukcija javne ceste v vrednosti vsaj 1.200.000 EUR.
2. Izgradnja
- enocevnega predora dolžine najmanj 300 m in izkopnega profila vsaj 75 m ²
ali
- dvocevnega predora dolžine najmanj 150 m in izkopnega profila vsaj 75 m ².
3. Izgradnja prednapetega premostitvenega objekta v vrednosti vsaj 750.000 EUR.
4. Izgradnja opornih in/ali podpornih zidov v vrednosti vsaj 100.000 EUR.
5. Izvedba elektroinštalacijskih del v cestnem predoru v vrednosti vsaj 500.000 EUR.
6. Izvedba strojne opreme v cestnem predoru v vrednosti vsaj 100.00 EUR.
7. Izgradnja vodovoda v vrednosti vsaj 100.00 EUR.
Zahtevano referenco za posamezno vrstno dela mora izkazati vsak gospodarski subjekt, ki tovrstno delo v ponudbi prevzema. Najmanj eno zahtevano referenco mora izkazati sam ponudnik. Veljajo le reference za dela, zaključena v obdobju zadnjih 10 let pred rokom za oddajo ponudb, katera je dejansko izvedel gospodarski subjekt, ki ta dela prevzema v ponudbi.
dokazilo: Podatki o referencah, vsebinsko skladni s predlogo.
opombe: Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila (na primer: pogodbo z investitorjem ali delodajalcem, obračun, potrdilo o izplačilu, …) o izvedbi navedenega referenčnega dela. Navedejo se vrednosti referenčnih del brez DDV.
Reference morajo biti potrjene s strani naročnika oziroma investitorja (podpis in žig naročnika) na predlogi iz razpisne dokumentacije ali pa mora biti priloženo potrdilo naročnika referenčnega dela na kakem drugem obrazcu, ki vsebuje vse podatke, zahtevane na obrazcu iz razpisne dokumentacije.«
Prvi vlagatelj očita naročniku, da izbrani ponudnik ni pravočasno dopolnil ponudbe ter da ponudbe v delu, ki se nanaša na citirano 3. točko (Izgradnja prednapetega premostitvenega objekta v vrednosti vsaj 750.000 EUR), tudi ni dopolnil v skladu z naročnikovim pozivom. Prvi vlagatelj prav tako zatrjuje, da iz ponudbe izbranega ponudnika ni razvidno, ali je partner izbranega ponudnika (družba OHL ŽS a.s.) izvedel premostitvena objekta v zahtevani vrednosti, saj se referenčno potrdilo nanaša na dve podjetji (na družbo OHL ŽS a.s. in družbo Niskogradnja d.o.o., Laktaši), pri čemer ni razvidno, v kakšni višini jo je izvedel partner izbranega ponudnika.
Izbrani ponudnik je bil k dopolnitvi in pojasnilu ponudbe pozvan dvakrat (razliko med dopolnjevanjem formalno nepopolne ponudbe in pojasnjevanjem ponudbene vsebine Državna revizijska komisija podrobno pojasnjuje v nadaljevanju, ob obravnavi revizijskega zahtevka drugega vlagatelja). Pregled odstopljene dokumentacije pokaže, da je bil izbrani ponudnik k dopolnitvi in pojasnilu ponudbe prvič pozvan z dopisom št. 43001-45/2013/137-1600, z dne 11. 10. 2013. Naročnik je zahteval dopolnitev ponudbe v roku petih delovnih dni od prejema poziva. Izbrani ponudnik je poziv prejel dne 15. 10. 2013 (povratnica v spisu), kar pomenu, da je moral ponudbo dopolniti najkasneje do 22. 10. 2013. Iz dokumentacije je nadalje razvidno, da je bil izbrani ponudnik k dopolnitvi in pojasnilu ponudbe pozvan tudi z dopisom št. 43001-45/2013/138, z dne 15. 10. 2013. V tem dopisu je naročnik zahteval od izbranega ponudnika, naj ponudbo tokrat dopolni v roku treh delovnih dni od prejema poziva. Izbrani ponudnik je drugi poziv prejel dne 17. 10. 2013 (povratnica v spisu), tudi v tem primeru je moral ponudbo dopolniti najkasneje do 22. 10. 2013. Kot je razvidno iz spisovne dokumentacije, je naročnik dne 22. 10. 2013 (torej znotraj danega roka) od izbranega ponudnika prejel Dopolnitev in pojasnilo ponudbe v postopku A-32/13 G (MFERAC: 2431-13-000302/0) št. 44/KG-154/-154/185, z dne 22. 10. 2013.
Naročnik je v pozivu k dopolnitvi in pojasnilu ponudbe od izbranega ponudnika (med drugim) zahteval »dokazila, iz katerih bo za katerikoli referenčni projekt, ki ga je navedel v ponudbi, razvidna zahtevana vrednost (vsaj 750.000 EUR brez DDV) za dela navedena pod točko 3 - Izgradnja prednapetega premostitvenega objekta«. Naročnik je tudi navedel, da »kot dokazilo šteje s strani investitorja potrjena končna obračunska situacija«. V ponudbo izbranega ponudnika sta v zvezi s citirano referenčno zahtevo iz 3. točke predloženi dve referenci, in sicer referenca Izgradnja izvennivojskega križišča avtoceste Mahovljani na križišču avtoceste Banja Luka - Gradiška - Okučani (E 661, ali TEM koridor XC) in avtoceste Banja Luka - Doboj ter referenca Cestna komunikacija I. razreda Baku - meja Ruske Federacije KM 6-15, KM 111-134. Izbrani ponudnik je v okviru naročnikovega poziva svojo ponudbo pojasnil z dodatnimi listinami za obe navedeni referenci. Za prvo referenco (Izgradnja izvennivojskega križišča avtoceste Mahovljani na križišču avtoceste Banja Luka - Gradiška - Okučani (E 661, ali TEM koridor XC) in avtoceste Banja Luka - Doboj) je predložil Obračun 023, iz katerega izhaja vrednost del za oba nadvoza (K1 in K2) in ki je podpisan in žigosan s strani investitorja, za drugo referenco (Cestna komunikacija 1. razreda Baku - meja Ruske Federacije KM 6-15, KM 111-134) pa je predložil Ponudbeno specifikacijo, odobreno s strani Ministrstva za promet Republike Azerbajdžan, z dne 29. 9. 2009, iz katere je razvidna skupna vrednost vseh mostov znotraj izvedenega projekta (v višini 17.988.697,53 USD), in prilogo (Pregled mostov), iz katere izhajajo posamezne cene izgradnje oziroma sanacije štirih mostov.
Ker je izbrani ponudnik ponudbo dopolnil in pojasnil pravočasno, ob tem pa je naročniku v spornem delu odstopil tudi vso zahtevano dokumentacijo, je Državna revizijska komisija s tem povezan očitek prvega vlagatelja zavrnila.
Državna revizijska komisija referenčnega posla Cestna komunikacija I. razreda Baku - meja Ruske Federacije KM 6-15, KM 111-134 ni obravnavala, saj ga je predhodno zavrnil že naročnik. Iz odstopljene dokumentacije (Preglednica, ki je priloga k Poročilu o oddaji naročila št. 43001-45/2013/145 in iz sklepa, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja) namreč izhaja, da naročnik te reference ni upošteval iz razloga, »ker tudi na podlagi dodatno predloženih dokazil ni mogel ugotoviti, ali referenčna gradnja dejansko izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije«.
V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe prvega vlagatelja, ki se nanašajo na zatrjevano neustrezno naročnikovo preverjanje referenčnega dela Izgradnja izvennivojskega križišča avtoceste Mahovljani na križišču avtoceste Banja Luka - Gradiška - Okučani ( E 661, ali TEM koridor XC) in avtoceste Banja Luka – Doboj.
Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je za omenjeno referenco – izbrani ponudnik v ponudbo predložil obrazec Podatki o referenčnem delu. Iz navedenega referenčnega obrazca izhaja, da je bil naročnik (investitor) teh del JP Autoputevi Republike Srbske in da so bila dela izvedena od leta 2010 do leta 2012 v Banja Luki. Dela sta izvajala dva izvajalca, in sicer vodilni partner OHL ŽS a.s., Brno (torej družba, ki v ponudbi izbranega ponudnika nastopa v vlogi partnerja in katera bo med drugim prevzela tudi vsa dela v zvezi z mostovi), ki je izvedel 60 % referenčnih del, in partner Niskogradnja d.o.o., Laktaši, ki je izvedel 40 % del. Vrednost celotnega posla znaša 15.099.854,31 EUR, vrednost del, ki odpadejo na vodilnega partnerja, pa 9.059.912,58 EUR. Iz opisa referenčnih del je razvidno, da je bila v okviru referenčnih del izvedena tudi izgradnja viadukta iz prednapetega armiranega betona v dolžini 581 m, maksimalnega razpona 43 m. Iz priloženega referenčnega potrdila, ki ga je žigosal in podpisal generalni direktor referenčnega naročnika (Potrdilo o izvedbi stavbe, z dne 23. 8. 2012), izhaja, da sta bila v okviru navedenega projekta, ki sta ga opravila vodilni partner OHL ŽS a.s., Brno in partner Niskogradnja d.o.o., Laktaši (v udeležbi 60 % del proti 40 % v prid vodilnega partnerja), med drugim izvedena tudi izgradnja nadvoza K1 v dolžini 408 m in izgradnja viadukta K2 v dolžini 581 m (konstrukcija slednjega je temeljena na stebrih ø 800, ø 1000, maks. razpon 43 m, elementi glavnega polja so prefabricirani prednapeti nosilci). Iz potrdila referenčnega naročnika je razvidno tudi, da so bila vsa dela, ki so predmet referenčnega posla, »zaključena popolnoma v skladu s pogoji kontrakta«. Kot že izhaja iz te obrazložitve, je izbrani ponudnik po pozivu naročnika svojo ponudbo pojasnil in dopolnil pravočasno in v skladu z zahtevo naročnika. Naročniku je v ta namen odstopil Obračun 023 (Povzetek del, Obdobje od 2. 8. 2012 do 31. 10. 2012 - Splošni povzetek), podpisan s strani vodilnega partnerja (OHL ŽS a.s., Brno) in inženirja (JV Kuk&PBL, v skladu s členom 3.1), iz katerega je (med drugim) razvidno, da znašata sprejeti pogodbeni ceni za strukturo K1 (nadvoz na rampi 1) 1.525.955,18 EUR, za strukturo K2 (nadvoz na rampi 2) pa 2.264.020,32 EUR. K navedenemu obračunu je priloženo Potrdilo o uspešno opravljenemu poslu (dokument št. 011-3400/13, z dne 18. 10. 2013), ki ga je podpisal direktor referenčnega naročnika, iz katerega izhajata identični ceni (Objekt K1 - izgradnja viadukta iz prednapetega armiranega betona, v dolžini 406 m v vrednosti 1.525.955,18 EUR in Objekt K2 - izgradnja viadukta iz prednapetega armiranega betona v dolžini 581 m, z maksimalnim razponom 43 m, v vrednosti 2.264.020,32 EUR). S tem dokumentom je referenčni naročnik tudi potrdil, da je podjetje OHL ŽS a.s., Brno, skupaj z družbo Niskogradnja d.o.o., Laktaši, uspešno realiziralo objekta K1 in K2 in da so dela dokončana in izplačana v skladu s sklenjeno pogodbo. Dela na obeh viaduktih, upoštevajoč s strani referenčnega naročnika potrjeno udeležbo vodilnega partnerja (OHL ŽS a.s., Brno), presegajo zahtevano vrednost iz citirane 3. točke razpisne dokumentacije (naročnik je zahteval, da znaša vrednost prednapetega premostitvenega objekta vsaj 750.000,00 EUR brez DDV), poleg tega gre pri obeh objektih za izgradnjo viadukta iz prednapetega armiranega betona.
Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na podlagi listin, ki mu jih je v okviru ponudbe in njenih pojasnil predložil izbrani ponudnik, utemeljeno sprejel zaključek, da izbrani ponudnik izpolnjuje referenčni pogoj iz citirane 3. točke razpisne dokumentacije. V dokumentih, ki so bili predloženi tekom postopka oddaje javnega naročila, v zvezi z izpolnjevanjem obravnavanega referenčnega pogoja namreč ni bila podana kakršnakoli nejasnost, zato tudi ni mogoče slediti prvemu vlagatelju v njegovih navedbah, da bi moral naročnik referenco še kakorkoli dodatno preverjati (tudi sicer gre pojasniti – več o tem tudi v nadaljevanju te obrazložitve – da je presoja, ali je ponudba nejasna, tako pa tudi odločitev o pridobitvi dodatnih pojasnil ponudbe, v domeni naročnika).
Državna revizijska komisija zato očitku prvega vlagatelja, da naročnik pri izbranem ponudniku ni v zadostni meri preveril izpolnjevanja obravnavanega referenčnega pogoja, ni mogla slediti.
Državna revizijska komisija kot neutemeljen označuje tudi (zadnji) očitek prvega vlagatelja, ki se nanaša na podpisovanje dokumentov partnerja izbranega ponudnika. V ponudbo izbranega ponudnika je priloženo pooblastilo zakonitega zastopnika (njegov podpis je notarsko overjen) vodilnega partnerja (Gorenjska gradbena družba d.d., Kranj), iz katerega je razvidno, da lahko pooblaščenec (oseba S.R.) zastopa družbo in opravlja druge pravne posle (pooblastilo št. 03/42, z dne 6. 5. 2011). V ponudbo je prav tako priloženo Pooblastilo vodilnemu partnerju, z dne 27. 8. 2013, s katerim partner (družba OHL ŽS a.s., Brno) pooblašča vodilnega partnerja (družbo Gorenjska gradbena družbe d.d., Kranj), da za objekt Obvoznica Škofja Loka II. in III. etapa, dokončanje izvedbe po prekinitvi pogodbe podjetje, podpiše in preda skupno ponudbo ter v primeru, če bosta izbrana kot najugodnejša ponudnika, podpiše tudi pogodbo. V ponudbi se nahaja tudi pooblastilo partnerja (Pooblastilo, z dne 27. 8. 2013), s katerim pooblašča osebo S.R., da zastopa njegovo podjetje in opravlja vse potrebne aktivnosti povezane s postopkom oddaje predmetnega javnega naročila, ter da v imenu podjetja podpisuje celotno dokumentacijo. Potrdila o nekaznovanosti, ki se nanašajo na pravne in fizične osebe, izdajajo in podpisujejo pristojni organi (v primeru partnerja izbranega ponudnika predstojnik Kazenskega registra Češke republike), zato očitek prvega vlagatelja, da naj bi ta potrdila podpisal pooblaščenec vodilnega partnerja, tudi sicer ni utemeljen.
Državna revizijska komisija pri svoji odločitvi ni smela upoštevati zatrjevanih dejstev in predlaganih dokazov, ki jih je prvi vlagatelj dodatno navedel oz. predlagal v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika (Pripravljalna vloga z dne 4. 12. 2013). ZPVPJN v petem odstavku 29. člena določa, da se lahko vlagatelj v treh delovnih dneh od prejema odločitve naročnika o revizijskem zahtevku opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Prvi vlagatelj ne navaja utemeljenih razlogov, zakaj ni mogel na novo navedenih dejstev in predlaganih dokazov navesti in predložiti že ob vložitvi zahtevka za revizijo, zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da je z dejstvi in dokazi, ki jih je navedel šele v okviru opredelitve do navedb naročnika, prvi vlagatelj prepozen.
Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v svojih številnih odločitvah (npr. v zadevah št. 018-411/2006, 018-201/2007, 018-127/2008, 018-4/2009, 018-258/2010, 018-186/2011, 018-194/2012 itd.), podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva in dokazi, ki so bili navedeni oziroma predlagani, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, torej do izdaje odločitve naročnika o revizijskem zahtevku. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahteve za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost vlagateljeve zahteve za revizijo. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo ex nunc, vlagatelj pa se lahko opredeli do njegovih navedb vendar pri tem (ali v kasnejših vlogah), ob upoštevanju določila petega odstavka 29. člena ZPVPJN, ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov ali pa postavljati novih zahtevkov, saj s slednjimi naročnik ni bil seznanjen, ko je sprejel svojo odločitev, in o njih zato tudi ni mogel odločati ali se izjaviti. Z navedenim določilom se udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti, ki velja tako za vložitev zahtevka, kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Iz navedenih razlogov Državna revizijska komisija pri svoji odločitvi o revizijskem zahtevku prvega vlagatelja prav tako ni upoštevala navedb izbranega ponudnika iz Druge pripravljalne vloge, z dne 28. 11. 2013, niti navedb iz Prve pripravljalne vloge naročnika št. 43001-45/2013/191, z dne 10. 12. 2013, oz. njene dopolnitve z dne 13.12.2013.
Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika ni izločil iz postopka, kršil določila ZJN-2 in razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija je zato, v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnila kot neutemeljen.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Med drugim vlagateljem in naročnikom je najprej spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal pravilno, ko drugemu vlagatelju ni priznal tehnične usposobljenosti za izvedbo predmetnega javnega naročila, saj je na podlagi ugotovitve o neustrezni referenci za izgradnjo vodovoda njegovo ponudbo označil za nepopolno in jo izločil iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila.
ZJN-2 v drugem odstavku 45. člena določa, da lahko gospodarski subjekti izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti (glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje, storitve ali blaga) med drugim tudi s predložitvijo seznama gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje. Naročnik na tej podlagi in ob upoštevanju lastnosti predmeta naročila v razpisni dokumentaciji določi zahteve, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki za priznanje tehnične usposobljenosti. 19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 določa, da je nepravilna ponudba tista, ki (med drugim) ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2. Nepravilne ponudbe, ob upoštevanju 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, ni mogoče označiti kot popolne, vse nepopolne ponudbe pa je naročnik (kot že izhaja iz te obrazložitve) dolžan na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.
Naročnik je pogoje za priznanje sposobnosti določil v poglavju 3.1 Navodil za pripravo ponudbe, pri čemer je referenčne zahteve za ponudnike določil v že citirani točki 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe.
Kot je razvidno iz odločitve o oddaji javnega naročila z dne 23. 10. 2013, je naročnik ponudbo drugega vlagatelja izločil zato, ker je ugotovil, da partner v njegovi ponudbi, družba Gorenjc, d.d., ki prevzema izgradnjo vodovoda, ne izpolnjuje referenčnega pogoja. Naročnik je ob tem pojasnil, da v okviru predloženega referenčnega dela za malo hidroelektrarno Retnje ni bil izveden vodovod, kot se je glasila njegova zahteva, temveč cevovod, ki ga po veljavnih standardih in predpisih ni mogoče enačiti z vodovodom.
Najprej je treba, glede na navedbe drugega vlagatelja, odgovoriti na vprašanje, kako je treba razlagati naročnikovo zahtevo iz točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe, v skladu s katero je moral subjekt, ki v ponudbi prevzema izgradnjo vodovoda, za priznanje tehnične usposobljenosti izkazati izgradnjo vodovoda v vrednosti vsaj 100.000 EUR. Drugi vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo (in tudi v vlogi z dne 4. 12. 2013, v kateri se je opredelil do naročnikovih navedb) navaja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni natančneje opredelil, da bi bilo potrebno izkazati izgradnjo vodovoda za pitno vodo, zato po mnenju drugega vlagatelja zadostuje izkazovanje reference za kakršenkoli vodovod, če le njegova vrednost presega 100.000,00 EUR. Z navedbami drugega vlagatelja se ni mogoče strinjati. Posameznih zahtev razpisne dokumentacije namreč ni mogoče razlagati izven konteksta predmeta javnega naročila. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (npr. v sklepih št. 018-205/2011, št. 018-284/2011, št. 018-426/2012, št. 018-33/2013, št. 018-49/2013, št. 018-216/2013 itd.), so reference, kot dokazila o dobro izvedenih storitvah oz. gradnjah, eden izmed možnih elementov, na podlagi katerih lahko naročnik ugotavlja tehnično usposobljenost posameznih ponudnikov za izvedbo posla. Referenca je po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je istovrstno gradnjo ali storitev v preteklosti že večkrat uspešno izvedel ali da je pod podobnimi pogoji že uspešno dobavil istovrstno blago. Naročnik lahko na podlagi dokazila, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, utemeljeno sklepa, da ima tak ponudnik ustrezno znanje in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila.
Razumljivo je, da lahko ponudnik tehnično usposobljenost za izvedbo naročila izkazuje le s takim referenčnim poslom, ki ga je mogoče po obsegu, zahtevnosti in kvaliteti primerjati s predmetom naročila. Le v primeru, če ponudnik izkaže, da je že (vsaj enkrat) uspešno izvedel primerljiv predmet, kot ga naroča naročnik, je mogoče sklepati, da je ustrezno usposobljen tudi za izvedbo novega (istovrstnega oz. podobnega) naročila. Stališča, da bi moral biti referenčni posel popolnoma identičen s predmetom naročila, da bi torej morale biti v referenčnem potrdilu izkazane prav vse posamezne postavke iz popisa del nameravanega naročila, seveda ni mogoče sprejeti, saj je po naravi stvari popolna identičnost dveh predmetov (zlasti v primeru naročila gradenj) nemogoča. Taka zahteva bi bila v nasprotju z načelom sorazmernosti in bi praviloma predstavljala nemogoč pogoj. Vsekakor pa je treba zavzeti stališče, da morata biti predmet referenčnega posla in predmet javnega naročila enaka oz. podobna do te mere, da je na podlagi potrdila o uspešni izvedbi referenčnega posla mogoče utemeljeno sklepati, da ima ponudnik ustrezno znanje in izkušnje za izvedbo predmeta naročila.
Da posameznih zahtev, ki se nanašajo na referenčne pogoje, ni mogoče razlagati izven konteksta predmeta javnega naročila, je razvidno tudi iz dikcije drugega odstavka 45. člena ZJN-2, v skladu s katerim morajo gospodarski subjekti izkazovati izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje. Izkazovanje posameznih vidikov tehnične usposobljenosti, tudi referenc v smislu preteklih izvedb, je torej tesno povezano s predmetom naročila. To izhaja tudi iz načela sorazmernosti (10. člen ZJN-2), v skladu s katerim se mora javno naročanje izvajati sorazmerno s predmetom javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila. Neposredna povezava med izvedenim referenčnim delom in predmetom naročila pa je razvidna tudi iz dikcije točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe, saj naročnik v njej zahteva, da mora zahtevano referenco za posamezno vrsto dela izkazati vsak gospodarski subjekt, ki tovrstno delo v ponudbi prevzema. Naročnik je torej jasno vzpostavil povezavo med delom, ki ga v okviru ponudbe prevzema gospodarski subjekt, in referenčnim poslom, ki ga mora ta izkazati, da bi izkazal tehnično usposobljenost za izvedbo prevzetega dela naročila.
Navedbam drugega vlagatelja, da za ugotovitev tehnične usposobljenosti zadostuje izkazovanje uspešne izvedbe kakršnegakoli vodovoda, zato tako glede na namen referenc kot tudi z vidika drugega odstavka 45. člena ZJN-2 in točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe ni mogoče slediti, saj bi to pomenilo, da je posamezne kriterije referenčnega pogoja dopustno razlagati povsem neodvisno od predmeta naročila. Vodovod, katerega izgradnjo mora izkazati gospodarski subjekt, ne more biti kakršenkoli, temveč mora biti enak oz. podoben tistemu, ki ga gospodarski subjekt prevzema v ponudbi. Le uspešna izgradnja enakega oz. podobnega vodovoda lahko kaže na usposobljenost ponudnika zgraditi objekt v skladu z zahtevami naročnika. S tega vidika je treba obravnavati tudi navedbe drugega vlagatelja, da naročnik v referenčnem pogoju ni opredelil nobenih standardov in predpisov, katerih upoštevanje bi moralo biti izkazano v okviru izvedbe referenčnega posla. Čeprav je res, da naročnik v točki 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe ni natančneje opredelil elementov zahtevanega referenčnega vodovoda, posameznih kriterijev, kot je bilo že zapisano, ni mogoče razlagati izven konteksta predmeta javnega naročila. V okviru opisa predmeta naročila pa je naročnik opredelil standarde in predpise, ki jih mora upoštevati izvajalec pri izgradnji vodovoda, in sicer v Specifikaciji naročila ter tehničnih poročilih. Pri primerjavi referenčnega posla in prevzetega dela naročila je torej dopustno upoštevati tudi standarde in predpise, ki jih je naročnik navedel v tehničnih specifikacijah, če so ti take narave, da lahko vplivajo na presojo primerljivosti. Po naravi stvari se morajo posamezna specifična dela vedno izvajati v skladu z veljavnimi predpisi in standardi za ta dela, kar mora vsak izvajalec kot dober strokovnjak tudi poznati. Ob tem je treba opozoriti, da ne gre za vprašanje, ali je bilo referenčno delo izvedeno v skladu s predpisi in standardi, ki veljajo na specifičnem področju cevovodov oz. vodovodov za tehnološko vodo, temveč za vprašanje, ali predpisi in standardi s področja vodovodov za pitno vodo določajo tako različne zahteve za njihovo gradnjo, da ni mogoče govoriti o enakosti oz. podobnosti gradenj.
Kot je razvidno iz ponudbe drugega vlagatelja (obrazec »Podatki o gospodarskem subjektu«), je ponudbeni partner Gorenjc, d.d., prevzel izvedbo naslednjih del:
»1. Povezovalni vodovod med dvema tlačnima conama ob cesti Škofja Loka – Medvode
2. Vodovod »H2« in »H1« deviacija 1 -9«.
Kot ugotavlja naročnik (drugi vlagatelj pa temu ne ugovarja), je iz razpisne dokumentacije razvidno, da je partner Gorenjc, d.d., v ponudbi prevzel izključno postavke, ki se nanašajo na izgradnjo vodovoda za pitno vodo. Skladno s točko 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe to pomeni, da bi moral ta partner v ponudbi izkazati takšna referenčna dela, kot jih prevzema v ponudbi, torej dela, ki se nanašajo na izgradnjo vodovoda za pitno vodo. Argument drugega vlagatelja, da je naročnik v okviru predmetnega javnega naročila zahteval tudi izgradnjo vodovoda za tehnološko vodo (hidrantni sistem v predoru), je zato brezpredmeten, saj teh del ni prevzel partner Gorenjc, d.d., temveč partner Integral Inženjering, a.d.
Iz ponudbe drugega vlagatelja je tudi razvidno, da je partner Gorenjc, d.d., v potrdilu referenčno delo opisal kot »izgradnjo vodovoda na objektu Mala hidroelektrarna v Retnjah«. Kot pojasnjuje sam drugi vlagatelj, je bil v okviru navedenega referenčnega dela zgrajen kompleks hidroelektrarne od zajetja, tlačnega cevovoda, strojnice in dostopnih poti, pri izgradnji cevovoda pa so bila izvedena vsa dela od geodetske zakoličbe, linijskega izkopa, priprave peščene posteljice, polaganja tlačnega cevovoda, obsutja cevovoda z drobnim peskom in zasutja trase v plasteh z utrjevanjem. Pred zasipom se je izvršil geodetski posnetek izvedene trase cevovoda. Na mestih priključitve cevovoda na zajetju in na strojnici sta se vgradila posebna spojna kosa, ki sta s tlačnim cevovodom vgrajena v sveži beton konstrukcije zajetja in strojnice. Iz navedb drugega vlagatelja je jasno razvidno, da v okviru referenčnega dela ni bil izveden vodovod za pitno vodo, temveč cevovod za tehnološke vode za potrebe male hidroelektrarne. Že s tega vidika je treba ugotoviti, da drugi vlagatelj za partnerja Gorenjc, d.d., ni predložil reference za enaka dela, ki jih prevzema v ponudbi, saj je ta partner nesporno prevzel dela izgradnje vodovoda za pitno vodo, medtem ko se referenčna dela nesporno nanašajo na dela izgradnje cevovoda za tehnološko vodo.
Glede na revizijske navedbe drugega vlagatelja in ob upoštevanju dejstva, da popolne identičnosti referenčnega dela in predmeta javnega naročila ni mogoče zahtevati, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju presojala vprašanje, ali so dela izgradnje cevovoda za tehnološko vodo take narave, da je na podlagi potrdila o uspešno izvedenih delih mogoče utemeljeno sklepati, da je izvajalec tovrstnih del ustrezno usposobljen tudi za izgradnjo vodovoda za pitno vodo. Pri presoji je Državna revizijska komisija kljub pomislekom drugega vlagatelja upoštevala mnenja, ki sta jih drugi vlagatelj in naročnik priložila svojim vlogam. Čeprav je res, da sta drugi vlagatelj in naročnik priložena mnenja pridobila na lastno pobudo in da jih zato ni mogoče enačiti s strokovnimi mnenji, ki jih lahko Državna revizijska komisija pridobi na podlagi 36. člena ZPVPJN, je Državna revizijska komisija upoštevala, da so mnenja izdelali strokovnjaki in strokovne institucije s področja gradbeništva in vodovodnih sistemov in da je na njihovi podlagi mogoče sprejeti odločitev o zahtevku za revizijo. Tudi zato Državna revizijska komisija ni sledila predlogu drugega vlagatelja, naj odredi izdelavo strokovnega mnenja, saj je po eni strani ocenila, da to ne bi dodatno prispevalo k razjasnitvi spornih vprašanj, po drugi strani pa bi izdelava strokovnega mnenja zavlekla predmetni postopek pravnega varstva. Poleg tega v predmetnem postopku pravnega varstva ne gre za vprašanje razjasnitve dejanskega stanja – kakšna gradnja je bila izvedena v okviru referenčnega posla. Odgovor na to vprašanje je namreč jasen in nesporen, saj se tako drugi vlagatelj kot naročnik strinjata, da je bil izveden cevovod za tehnološko vodo. Potrebno pa je opraviti presojo, ali izvedeno referenčno delo ustreza zahtevam naročnika iz razpisne dokumentacije.
Kot je razvidno iz mnenja, ki ga je zahtevku za revizijo priložil drugi vlagatelj, strokovnjaka najprej ugotavljata, da iz razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik zahteval referenco za vodovod, nikjer pa ni razvidno, da se zahteva nanaša izključno na pitno vodo. V mnenju je tudi navedeno, da bi moral naročnik specificirati, če bi želel referenco za javni vodovod. V zvezi s to ugotovitvijo Državna revizijska komisija najprej opozarja, da pravna interpretacija določb razpisne dokumentacije ne more biti predmet strokovnega mnenja. Poleg tega ugotovitev iz priloženega mnenja ni točna. Kot je Državna revizijska komisija že zapisala, ni mogoče slediti drugemu vlagatelju, da glede na določbe razpisne dokumentacije zadostuje izkazovanje uspešne izvedbe kakršnegakoli vodovoda. Posameznih kriterijev referenčnega pogoja ni dopustno razlagati izven konteksta predmeta naročila, poleg tega pa je treba upoštevati tudi dikcijo točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe, v kateri je naročnik vzpostavil jasno povezavo med referenčnim delom in prevzetim delom v ponudbi. Ker partner Gorenjc, d.d., nesporno prevzema dela izgradnje vodovoda za pitno vodo, v okviru referenčnega dela pa je (kot jasno izhaja tudi iz priloženega mnenja) izvedel izgradnjo cevovoda tehnološke vode za potrebe male elektrarne, je že s tega stališča treba ugotoviti, da drugi vlagatelj za partnerja ni predložil reference za enaka dela, ki jih prevzema v ponudbi.
Iz mnenja, ki ga je zahtevku za revizijo priložil drugi vlagatelj, tudi izhaja, da naj bi bil po vseh strokovnih merilih cevovod definiran kot vodovod, saj naj bi bila definicija vodovoda vezana na vodovodni sistem za oskrbo z vodo, končni namen porabe vode pa naj bi bil le kriterij za določanje kakovosti vode. V mnenju je še navedeno, da naj bi po Enotni klasifikaciji vrst objektov v šifro 22221 – Lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo spadali tudi cevovodi za tehnološko vodo. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni bistveno vprašanje, ali cevovod za tehnološko vodo in vodovod za pitno vodo spadata v isto šifro Enotne klasifikacije vrst objektov, temveč gre za vprašanje, ali je izgradnjo cevovodov za tehnološko vodo mogoče tehnično primerjati oz. enačiti z izgradnjo vodovoda za pitno vodo v smislu ugotavljanja tehnične usposobljenosti ponudnika. V mnenju, ki ga je predložil drugi vlagatelj, je sicer navedeno, da »s stališča sposobnosti ni mogoče negirati, da izvajalec, ki izvede vodovod s tehnološko vodo ne more enako strokovno izvesti vodovoda s pitno vodo«. Vendar pa navedena trditev ni z ničemer dokazana. Kolikor je mogoče sklepati iz priloženega mnenja, je trditev o enaki usposobljenosti utemeljena le z navedbo, da naj bi bil v skladu z veljavnimi predpisi tudi cevovod za tehnološke vode definiran kot vodovod in da je končni namen uporabe vode le kriterij za določanje kakovosti vode. Okoliščina, v katero skupino uvrščajo področni predpisi posamezne vrste vodovodov oz. cevovodov, ni bistvena – kot je bilo že zapisano, je bistvena presoja, ali lahko na podlagi uspešne izvedbe cevovoda za tehnološko vodo utemeljeno sklepamo tudi o usposobljenosti za izvedbo vodovoda za pitno vodo. S tega vidika pa ni mogoče spregledati dejstva, da je vodovodno omrežje za pitno vodo neposredno namenjeno prebivalcem in da lahko ob nestrokovni izvedbi nastanejo hude posledice, zaradi česar se izgradnja vodovoda za pitno vodo tudi nujno razlikuje od ostalih vodovodnih sistemov. Navedeno seveda ne pomeni, da izgradnja cevovodov za tehnološke vode tehnično ni zahtevna. V tem smislu je mogoče slediti drugemu vlagatelju, ki na podlagi pridobljenega mnenja navaja, da je izvedba cevovoda za tehnološke vode celo bolj zahtevna od cevovoda za pitno vodo, saj naj bi bili tlačni pritiski večji. Vendar pa ne gre za vprašanje večje ali manjše zahtevnosti, temveč za to, da vsaka vrsta vodovoda glede na način izgradnje in uporabljene materiale zahteva določena posebna znanja in izkušnje. Če torej ponudnik izkaže, da je izvajal drugačne (morda v določenih segmentih celo zahtevnejše) gradnje, ki zahtevajo specifična znanja in usposobljenost, to še ne pomeni, da izkazuje tudi usposobljenost za dela, ki zahtevajo drugačna specifična znanja. Izvedba zahtevnejše gradnje lahko kaže na drugačno vrsto usposobljenosti, ne pa na tisto, ki je zahtevana glede na predmet naročila.
Drugi vlagatelj torej v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je izvedba cevovoda za tehnološko vodo bolj zahtevna od vodovoda za pitno vodo in da je izvajalec cevovoda enako usposobljen za izvedbo vodovoda s pitno vodo, pri čemer svojih navedb ni dokazal oz. jih je utemeljil le z okoliščino, da je v skladu z veljavnimi predpisi tudi cevovod za tehnološke vode definiran kot vodovod. Po drugi strani pa je treba pritrditi naročniku, ki, upoštevajoč tudi ugotovitve iz mnenj, ki jih je priložil sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, navaja, da je treba upoštevati Uredbo o oskrbi s pitno vodo. Kot je bilo že ugotovljeno, je partner Gorenjc, d.d., v ponudbi prevzel izgradnjo vodovoda za pitno vodo, zato je mogoče slediti naročniku, ki se pri definiciji vodovoda sklicuje na Uredbo o oskrbi s pitno vodo. Ta vodovod definira kot sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in druga pripadajoča oprema, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov in ima enega upravljavca; priključki so del vodovoda. Kot je razvidno iz priloženega mnenja, naročnik v okviru predmetnega javnega naročila zahteva izgradnjo vodovoda iz nodularne litine z zunanjo in notranjo protikorozijsko zaščito, saj se vodovodi izdelujejo iz nodularne litine, konstrukcijska jekla pa se uporabljajo za druge namene, kot so sistemi pod tlakom. Kot je pojasnjeno v mnenju, ki ga prilaga naročnik, sta izvedba del ter predajanje v uporabo pri obeh sistemih povsem različna, zahtevata drugačne postopke, pa tudi usposobljenost in izkušnje. Izdelki iz konstrukcijskih jekel so namenjeni za izvedbo varjenih, vijačenih ter kovičenih jeklenih konstrukcij, ne pa vodovodov. Materiali iz nizkoogljičnih jekel niso predvideni za stik s pitno vodo, prav tako standarda ne obravnavata rešitev za doseganje zahtevane življenjske dobe. Materiali se razlikujejo tudi glede na protikorozijsko zaščito, ki je za vodovodne inštalacije ključna glede trajnosti ter primernosti stika s pitno vodo. Protikorozijska zaščita notranje strani elementov za vodovodne inštalacije je ključna glede trajnosti ter primernosti stika z pitno vodo. Cementno oblogo na notranji strani cevi iz nodularne litine je med transportom in vgradnjo mogoče poškodovati. Poškodbe je treba pred začetkom uporabe popraviti, kar zahteva posebno usposobljenost. Podobno je tudi z zunanjo protikorozijsko zaščito. Iz priloženega mnenja še izhaja, da so vodovodi zahtevne tehnične in hidravlične konstrukcije, ki povezujejo tehniko in sanitarno – zdravstveno hidrotehniko. Pri izgradnji vodovoda se od ponudnikov pričakuje tudi razumevanje pomena sanitarno – zdravstvene hidrotehnike. To znanje poleg same izgradnje cevovoda zahteva po dokončanju gradnje tudi postopke uvajanja cevovoda v pogoje obratovanja vodovoda. Pred začetkom obratovanja je zelo pomembno izpiranje in čiščenje novega cevovoda, dezinfekcija notranjosti cevovoda, pred izpuščanjem dezinfekcijskih sredstev z vodo v naravno okolje je obvezen postopek nevtralizacije kemijskih sredstev, polnitev cevovoda s pitno vodo, potrebne analize atestiranih laboratorijev itd.
Na podlagi preučitve mnenj, ki sta jih predložila drugi vlagatelj in naročnik, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je drugi vlagatelj enačil izvedbo cevovoda za tehnološke vode z vodovodi za pitno vodo zgolj na podlagi načina uvrstitve teh del v Enotno klasifikacijo vrst objektov, medtem ko je naročnik prepričljivo navedel številne razlike v uporabi materialov in načinu izgradnje. Po mnenju Državne revizijske komisije so predstavljene razlike take narave, da ni mogoče govoriti o enakosti izvedbe cevovoda za tehnološke vode in vodovoda za pitno vodo, zaradi česar tudi ni mogoče sklepati, da je izvajalec cevovoda za tehnološko vodo enako tehnično usposobljen kot izvajalec vodovoda za pitno vodo. Naročniku zato ni mogoče očitati kršitve določb ZJN-2 in lastne razpisne dokumentacije, ko je ponudbo drugega vlagatelja v tem delu označil za nepopolno in jo izločil iz postopka.
Revizijskih navedb, ki se nanašajo na vprašanje formalnih nepopolnosti, ki jih je naročnik ugotovil v ponudbi drugega vlagatelja, Državna revizijska komisija ni vsebinsko obravnavala. Glede na ugotovitev, da ponudba drugega vlagatelja v delu, ki se nanaša na ponudbenega partnerja Gorenjc, d.d., ni popolna in da je naročnik njegovo ponudbo utemeljeno izločil kot nepopolno, vsebinska presoja teh navedb ne bi več vplivala na oceno (ne)popolnosti ponudbe drugega vlagatelja. Poleg tega formalne nepopolnosti, ki jih je ugotovil naročnik, niso predstavljale podlage za izločitev ponudbe drugega vlagatelja, saj jih je naročnik, kot je mogoče razumeti njegovo obrazložitev odločitve o dodelitvi naročila, navedel le podrejeno. Razumljivo je, da bi bil naročnik v primeru, če bi ponudbo drugega vlagatelja ocenil kot popolno, v skladu s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2 dolžan omogočiti odpravo ugotovljenih formalnih nepopolnosti.
Pač pa je Državna revizijska komisija v nadaljevanju presojala revizijske navedbe drugega vlagatelja, ki se nanašajo na kršitev načela enakopravne obravnave. V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-148/2009, 018-261/2010, 018-360/2011, 018-183/2012, 018-311/2013 itd.) ponudniku, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana kot nepopolna, v revizijskem postopku pa je bila ugotovljena zakonitost takšne naročnikove odločitve, sicer ni več mogoče priznati drugega elementa aktivne legitimacije. Vlagatelju, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana kot nepopolna, ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila, vendar pa ob ugotovitvi zakonitosti naročnikove odločitve (o izločitvi ponudbe) ponudniku ni mogoče več priznati izkazovanja realne stopnje verjetnosti nastanka škode. Če zaradi ugotovljenih nepravilnosti ponudbe ni mogoče obravnavati kot popolne, jo je treba v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 zavrniti. To pomeni, da tak ponudnik (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem (konkretnem) postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost izločitve njegove ponudbe, ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati pravno relevantna škoda. Vendar pa Državna revizijska komisija kljub navedenemu obravnava revizijske navedbe, ki se nanašajo na zatrjevanje kršitve načela neenakopravne obravnave, in v okviru te presoje ugotavlja, ali je naročnik ponudbe obravnaval na enak način oz. ali bi v primeru enakopravne obravnave istovrstnih delov moral tudi ponudbo ponudnika, ki jo je izločil kot nepopolno, obravnavati na drugačen način.
Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer ne zatrjuje, da tudi pri referenčnem delu, ki ga je izbrani ponudnik predložil za izgradnjo vodovoda, obstajajo enake okoliščine in da je naročnik kljub temu njegovo ponudbo označil za popolno, medtem ko je ponudbo drugega vlagatelja izločil kot nepopolno. Pač pa drugi vlagatelj navaja, da je naročnik v postopku preverjanja ponudbene dokumentacije njega in izbranega ponudnika obravnaval neenakopravno, saj je njega pozival k predložitvi obširne dodatne dokumentacije, medtem ko referenc izbranega ponudnika ni preverjal na enak način.
Najprej je treba opozoriti, da v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni šlo za dopolnjevanje formalno nepopolnih ponudb, temveč, kot je razvidno iz dokumentacije, za pojasnjevanje ponudbene vsebine. Nejasnosti v ponudbeni dokumentaciji se lahko odpravijo ob upoštevanju določb ZJN-2. ZJN-2 sicer izrecno ne ureja pojasnjevanja ponudbene dokumentacije, ureja pa dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe. Formalno nepopolna ponudba je v skladu s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Iz določil 78. člena ZJN-2 izhaja, da mora naročnik v primeru, ko sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Glede na dejstvo, da ZJN-2 v določenih primerih omogoča dopolnjevanje ponudbene dokumentacije (torej dopolnjevanje z dokumentacijo, ki bi sicer morala biti predložena že v ponudbi), ob tem pa ne prepoveduje pojasnjevanja ponudbene dokumentacije, je treba zavzeti stališče, da lahko naročnik vsekakor tudi odpravlja nejasnosti v ponudbeni dokumentaciji, ob tem pa ne sme preseči okvirjev, ki so določeni za odpravljanje formalnih nepopolnosti ponudbe.
Kdaj je ponudbena dokumentacija nejasna, je seveda stvar presoje naročnika. Če v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb ugotovi, da iz predložene dokumentacije ne more v celoti ugotoviti kakega dejstva, pomembnega za izpolnjevanje posameznih pogojev, mu ZJN-2 omogoča, da tako nejasnost odpravi. Obseg in način odprave nejasnosti je odvisen od konkretnih okoliščin posameznega primera in od vprašanja, ali lahko naročnik nejasnost odpravi sam (npr. sam vpogleda v določene podatke) ali pa lahko nejasnost odpravi le s sodelovanjem samega ponudnika. Iz prvega odstavka 78. člena ZJN-2 izhaja, da mora naročnik od ponudnika zahtevati dopolnitev (smiselno pa enako velja tudi za pojasnjevanje) le v primeru, če določenega dejstva ne more preveriti sam.
Glede na navedena izhodišča je zato treba ugotoviti, da naročnik nejasnost ponudbene dokumentacije odpravlja tam, kjer jo ugotovi sam, pri čemer od ponudnikov zahteva dokumentacijo v primeru, če določenega dejstva ne more preveriti na drug način. Po naravi stvari ni mogoče pričakovati, da bo naročnik odpravljal nejasnost tam, kjer je po njegovem mnenju ni. Z drugimi besedami to pomeni, da naročnik v postopku pregledovanja in vrednotenja ponudb zahteva tisto dokumentacijo in pojasnila, za katera sam oceni, da jih potrebuje. Kot je mogoče razumeti drugega vlagatelja, ta od naročnika pričakuje, da bi moral v primeru, ko od posameznega ponudnika zahteva določeno dokumentacijo za pojasnjevanje določenega segmenta določene reference, tudi od vseh ostalih ponudnikov zahtevati enako dokumentacijo za preverjanje enakih dejstev, pa čeprav naročnik v ostalih ponudbah ni ugotovil enakih nejasnosti oz. je že na podlagi preučitve ponudbene dokumentacije z gotovostjo ugotovil določeno dejstvo. Stališču drugega vlagatelja ni mogoče pritrditi, saj se enakopravna obravnava ponudnikov ne kaže v tem, da mora naročnik v primeru ugotovitve nejasnosti v eni ponudbi tudi vse ostale ponudnike pozivati k predložitvi enakih pojasnil. Na navedeno ugotovitev ne morejo vplivati navedbe drugega vlagatelja, iz katerih je mogoče sklepati, da naj bi ta dolžnost naročnika izhajala iz potrebe vlagatelja, da v morebitnem postopku pravnega varstva preveri izpolnjevanje enakih vidikov zahtev tehnične usposobljenosti. Kot je bilo že zapisano, naročniku ni mogoče nalagati dolžnosti, da od vseh ponudnikov zahteva enako dokumentacijo, in sicer tudi v delih tistih ponudb, ki jih sicer ne ocenjuje za nejasne, saj je obseg in način preverjanja ponudb odvisen od konkretnih okoliščin posameznega primera. O kršitvi načela enakopravne obravnave bi zato lahko govorili le v primeru, če bi v dveh ponudbah obstajale enake nejasnosti glede enakih segmentov ponudbe, pa bi naročnik nejasnost odpravljal le pri enem ponudniku, medtem ko bi jo pri drugem spregledal. Tega pa drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje – zatrjuje le, da naročnik pri izbranemu ponudniku reference za izgradnjo vodovoda ni preverjal, zaradi česar naj bi mu v postopku pravnega varstva onemogočil primerjavo.
Navedbam drugega vlagatelja, da naročnik ni preverjal reference izbranega ponudnika za izgradnjo vodovoda, tudi sicer ni mogoče slediti. Kot pojasnjuje naročnik, je izbrani ponudnik izpolnjevanje zahteve iz točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe v delu, ki se nanaša na izgradnjo vodovoda, izkazoval z referenco »Izgradnja vodovod Javorniški Rovt«. Iz opisa referenčnega dela izhaja, da je bil predmet izgradnje vodovod v skupni dolžini 10.000 m skupaj z vodohranom. Naročnik je, kot izhaja iz odločitve o zahtevku za revizijo drugega vlagatelja, navedeno referenčno delo preveril preko javno dostopnih podatkov, pri čemer je ugotovil, da se referenčno delo nanaša na izgradnjo vodovoda za potrebe oskrbe s pitno vodo.
Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik preveril tudi referenco za izgradnjo vodovoda, ki jo je predložil izbrani ponudnik, pri čemer v nobenem delu ni razvidno, da bi referenca vsebovala enake nejasnosti oz. pomanjkljivosti, ki jih je naročnik ugotovil pri referenci drugega vlagatelja. Drugi vlagatelj pa tudi sicer, ne v zahtevku za revizijo ne v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, ne zatrjuje, da referenca »Izgradnja vodovod Javorniški Rovt« ne bi izpolnjevala naročnikovih zahtev – zatrjuje le, da zaradi odsotnosti dodatne dokumentacije (ki je naročnik, kot je bilo že ugotovljeno, ni bil dolžan zahtevati) tega ni mogel v celoti preveriti. V skladu s prvim odstavkom 15. člena ZPVPJN pa navedba dejstev in dokazov, s katerimi se dokazujejo kršitve v zahtevku za revizijo, ni dolžnost naročnika, temveč dolžnost vlagatelja zahtevka za revizijo.
Enako kot za referenco »Izgradnja vodovod Javorniški Rovt« Državna revizijska komisija ugotavlja tudi za referenco »Izgradnja izvennivojskega križišča avtoceste Mahovljani na križišču avtoceste Banja Luka - Gradiška - Okučani (E 661, ali TEM koridor XC) in avtoceste Banja Luka – Doboj«. V izogib ponavljanju se Državna revizijska komisija na tem mestu sklicuje na obrazložitev, ki jo je podala ob obravnavi zahtevka za revizijo prvega vlagatelja, kjer je ugotovila, da je naročnik referenco za izgradnjo prenapetostnega premostitvenega objekta izbranega ponudnika preverjal in od njega zahteval dodatno dokumentacijo (medtem ko te reference pri drugemu vlagatelju ni preverjal!) in da je na podlagi predložene dokumentacije utemeljeno ugotovil izpolnjevanje referenčnega pogoja. Navedbam drugega vlagatelja, da naročnik ni preverjal nobenih referenc izbranega ponudnika, zato ni mogoče slediti, saj je iz dokumentacije razvidno, da je naročnik preverjal tudi ponudbo izbranega ponudnika in ga pozival k predložitvi dodatne dokumentacije. Ponovno pa je treba poudariti, da se enakopravna obravnava ponudnikov ne kaže v tem, da bi moral naročnik v vsakem primeru preverjati enake dele ponudbe in zahtevati enako dokumentacijo tudi v primeru, če v ponudbi sicer ne ugotovi nobenih nejasnosti.
Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, zaradi česar tudi ni sledila predlogu naročnika, da bi sklicala razjasnjevalni sestanek.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.
Prvi vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, je glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN zavrnila tudi zahtevo prvega vlagatelja za povračilo stroškov, nastalih v postopku.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.
Drugi vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, je glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN zavrnila tudi zahtevo drugega vlagatelja za povračilo stroškov, nastalih v postopku.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.
Izbrani ponudnik je v vlogah z dne 21. 11. 2013, s katerima se je izjasnil o zahtevkih za revizijo, zahteval povračilo stroškov. Državna revizijska komisija ocenjuje, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato je ocenila, da priglašeni stroški izbranega ponudnika niso potrebni (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN) in je njegovo stroškovno zahtevo zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 6. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, 17. 12. 2013
predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste, Tržaška 19, 1000 Ljubljana
- EURO – ASFALT, d.o.o., Sarajevo, Rajlovac bb, Sarajevo, Bosna in Hercegovina
- Odvetnica Tanja Glušič, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, 1001 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
Vložiti:
- v spis zadeve