018-421/2013 Komunala Radovljica
Številka: 018-421/2013-4Datum sprejema: 13. 1. 2014
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter Sonje Drozdek Šinko in Boruta Smrdela kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzdrževanje vozil«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika ALPETOUR – POTOVALNA AGENCIJA, d. d., Mirka Vadnova 8, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika KOMUNALA RADOVLJICA, d. o. o., Ljubljanska cesta 27, Radovljica (v nadaljevanju: naročnik), dne 13. 1. 2014
odločila:
1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 25. 11. 2013 se zavrne kot neutemeljen.
2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik izvaja javno naročilo »Vzdrževanje vozil« po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi. Naročnik je javno naročilo razpisal po sklopih, in sicer v sklopu 1 naročnik oddaja javno naročilo za redno in izredno servisiranje ter kleparska in ličarska popravila za vozila znamke Renault, v sklopu 2 za redno in izredno servisiranje ter kleparska in ličarska popravila za vozila znamke Volkswagen, v sklopu 3 za redno in izredno servisiranje ter kleparska in ličarska popravila za vozila znamke Citroën, v sklopu 4 za servisiranje in popravila tovornih vozil znamke Man, Mercedes Unimog in Iveco, v sklopu 5 za servisiranje in popravila smetarskih nadgradenj Atrik, v sklopu 6 za servisiranje in popravila smetarskih nadgradenj Stummer, v sklopu 7 za servisiranje in popravila smetarskih nadgradenj Multilift, v sklopu 8 za servisiranje in popravila delovnega vozila Multicar ter v sklopu 9 za servisiranje in popravila delovnega vozila Caterpillar. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 24. 9. 2013, pod številko objave JN12053/2013.
Naročnik je z Odločitvijo o oddaji javnega naročila številka 4/2013 z dne 13. 11. 2013 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila) odločil, da se javno naročilo po merilu ekonomsko najugodnejše ponudbe v sklopu 1 odda ponudniku ASP, d. o. o., Cesta J. Finžgarja 2, Jesenice, v sklopu 2 ponudniku Integral avto, d. o. o., Cesta Maršala Tita 67, Jesenice, v sklopu 3 ponudniku Avtohiša Golob, d. o. o., Poljče 4 b, Begunje, v sklopu 4 ponudniku Transturist, d. o. o., Kidričeva cesta 50, Škofja Loka (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), v sklopu 5 ponudniku Atrik, d. o. o., Litijska cesta 261, Ljubljana ter v sklopu 9 ponudniku Teknoxgroup Slovenija, d. o. o., Pod jelšami 10, Grosuplje, v sklopih 6, 7 in 8 pa naročnik javnega naročila ni oddal. Iz obrazložitve izhaja, da je v tem postopku javnega naročanja ponudbo oddalo osem ponudnikov, od katerih je bila ena iz postopka nadaljnjega ocenjevanja izločena iz razloga, ker ni bila predložena na ustreznih obrazcih in ni ustrezala zahtevam iz razpisa.
Odločitev o oddaji naročila je bila, izhajajoč iz vročilnice, vlagatelju vročena dne 14. 11. 2013, dne 21. 11. 2013 pa mu je bila vročena še Dopolnitev pravnega pouka k odločitvi o oddaji javnega naročila. Dne 18. 11. 2013 je vlagatelj pri naročniku v skladu s sedmim odstavkom 22. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) vložil zahtevo za vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika v sklopu 4 predmetnega postopka javnega naročila. Vpogled je vlagatelj opravil dne 20. 9. 2013.
Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je zoper odločitev naročnika o oddaji javnega naročila v sklopu 4 vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 25. 11. 2013, vložil zahtevek za revizijo v tem sklopu, v katerem je zahteval razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila v sklopu 4, zatrjeval nepopolnost izbrane ponudbe, predlagal naročniku, naj naročilo v sklopu 4 odda vlagatelju, ki ima edino popolno ponudbo v tem sklopu, ter zahteval povrnitev stroškov predrevizijskega in revizijskega postopka.
V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je ponudba izbranega ponudnika v sklopu 4 nepravilna in nepopolna, saj ne izpolnjuje zahteve naročnika po izkazovanju tehnične sposobnosti v okviru referenc in tako ne izpolnjuje pogojev, s katerimi bi izkazal izpolnjevanje tehnične sposobnosti za izvedbo javnega naročila v tem sklopu. Vlagatelj tudi navaja, da glede na način, kako je bilo merilo za izbor oblikovano in upoštevano, ponudniki niso bili postavljeni v enakopravni položaj.
V zvezi z neizpolnjevanjem referenčnega pogoja izbranega ponudnika vlagatelj navaja, da je predložena referenčna lista nepravilna. V razpisni dokumentaciji je namreč naročnik v točki 15.2. zapisal: »V referenčni listi (obrazec št. 7) navedite vsaj eno referenco kot dokazilo, da ste v letih 2011, 2012 in 2013 opravili servisiranje in popravila tovornih vozil znamke Man, Mercedes Unimog ali Iveco v skupni vrednosti najmanj 8.000 EUR brez DDV na letni ravni.«, izbrani ponudnik pa je svoji ponudbi predložil referenčno listo, iz katere je razvidno izpolnjevanje referenc samo za leto 2012, ne pa tudi za leti 2011 in 2013, zaradi česar izbrani ponudnik zahtev naročnika ne izpolnjuje, medtem ko je vlagatelj s predložitvijo reference v zahtevani višini v vseh treh zahtevanih letih naročnikovi zahtevi zadostil.
V zvezi z domnevno naročnikovo kršitvijo načela enakopravne obravnave ponudnikov vlagatelj navaja, da v okviru zapisanega merila za ponujen popust na nadomestne dele naročnik ni preveril najugodnejše ponudbe. V točki 22 svoje razpisne dokumentacije je namreč naročnik zapisal: »Merilo za izbor najugodnejše ponudbe za vse sklope javnega naročila je ekonomsko najugodnejša ponudba in sicer v skladu z naslednjimi merili:
Cena opravljenih storitev na časovno enoto (uro) – 40 točk.
Cena nadomestnih delov in potrošnega materiala – 40 točk.
Oddaljenost od lokacije naročnika – 20 točk.« In nadalje: »Cena nadomestnih delov in potrošnega materiala – 40 točk. Vgrajeni nadomestni deli in potrošni material se obračunavajo v skladu s ceno uradnega distributerja originalnih nadomestnih delov in skladno s ponudnikovim cenikom potrošnega materiala, zmanjšano za naveden % popusta brez DDV, ki ga ponuja ponudnik. Ponudnik, ki bo ponudil največji % popusta na ceno uradnega distributerja nadomestnih delov in potrošnega materiala, prejme maksimalno število točk, ostali pa sorazmerno manj […].« Na podlagi navedenega vlagatelj trdi, da naročnik merila glede ponujenega popusta ni upošteval na način, kot ga je zapisal v razpisni dokumentaciji. V kolikor bi bila namreč kot merilo upoštevana le višina ponujenega popusta, bi morala biti osnova za izračun pri obeh ponudnikih enaka. Po vlagateljevem mnenju pa temu ni tako, saj sta oba ponudnika v ponudbi predložila svoje prodajne cene, že zvišane za maržo. Osnova za izračun obeh ponudnikov tako ne more biti enaka, saj lahko ponudnik na ceno uradnega distributerja za svojo prodajno ceno določi maksimalno maržo in lahko ponudi več popusta (kot v ponudbi izbranega ponudnika), vendar pa bo cena višja kot pri ponudniku, ki na ceno uradnega distributerja določi manjšo maržo in lahko ponudi manjši popust, katerega cena bo kljub temu nižja (kot v ponudbi vlagatelja). Vlagatelj kot dokaz prilaga primerjavo prodajnih cen (in ne cen uradnega distributerja) nekaterih rezervnih delov, ki sta jih ponudila tako izbrani ponudnik kot tudi vlagatelj, rezultat pa kaže, da je cena za naročnika pri vlagatelju, ki je ponudil nižji popust na rezervne dele, ugodnejša kot cena pri izbranemu ponudniku, ki je ponudil višji popust.
Vlagatelj na podlagi navedenega naročniku očita, da je ravnal nezakonito, ko je v sklopu 4 izbral ponudbo izbranega ponudnika, ki ne izpolnjuje naročnikovega pogoja v zvezi z referencami, z izborom ponudbe izbranega ponudnika pa naročnik tudi ni zagotovil izvajanja načela enakopravne obravnave ponudnikov, saj merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe ni bilo pravilno upoštevano. Vlagatelj tako izpostavlja kršitev 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 - nepravilna ponudba izbranega ponudnika, 9. člena ZJN-2 – načelo enakopravne obravnave ponudnikov ter prvega odstavka 80. člena ZJN-2. Zaradi navedenih kršitev vlagatelj zahteva razveljavitev odločitve naročnika o oddaji predmetnega naročila v sklopu 4 in naročniku predlaga, da sprejme novo odločitev, s katero naročilo v omenjenem sklopu odda vlagatelju, zahteva pa tudi povrnitev stroškov v višini plačane takse.
Izbrani ponudnik se je do navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo izjasnil dne 26. 11. 2013 ter navedel, da je bilo naročnikovo ravnanje v konkretnem postopku pravilno. Izbrani ponudnik namreč trdi, da je predložena referenčna lista izpolnjena v skladu z zahtevo naročnika glede izpolnjevanja referenčnega pogoja in dodaja, da je predložil celo štiri ustrezne reference in ne le (vsaj) eno, kot je zahteval naročnik. Izbrani ponudnik meni, da je vlagatelj naročnikovo zahtevo po izpolnitvi referenčnega pogoja napačno tolmačil, v primeru drugačnega tolmačenja pa izbrani ponudnik naknadno prilaga referenčno potrdilo, ki izkazuje po vrednosti ustrezno dokazilo o opravljenem referenčnem poslu v posameznih letih 2011, 2012 in 2013. Tudi glede vlagateljevih navedb v zvezi z naročnikovim napačnim upoštevanjem zapisanega merila in posledično kršitvijo načela enakopravne obravnave ponudnikov izbrani ponudnik trdi, da temu ni tako, saj je naročnik v 22. točki razpisne dokumentacije podal zelo jasno definicijo: »Vgrajeni nadomestni deli in potrošni material se obračunavajo v skladu s ceno uradnega distributerja originalnih nadomestnih delov in skladno s ponudnikovim cenikom potrošnega materiala, zmanjšano za naveden % popusta brez DDV, ki ga ponuja ponudnik.« Ker cenik originalnih rezervnih delov uradnih distributerjev ni bil nikjer v razpisni dokumentaciji zahtevan, je izbrani ponudnik glede na zahtevo naročnika navedel popust na veleprodajne cenike uradnih distributerjev originalnih nadomestnih delov, pri čemer bi cena s popustom za posamezni artikel veljala na dan nabave potrebnega rezervnega dela, cenik originalnih rezervnih delov uradnih distributerjev pa ima naročnik vedno možnost preveriti. Izbrani ponudnik še dodaja, da se strinja z ugotovitvijo vlagatelja, da so cene originalnih rezervnih delov uradnih distributerjev za vse ponudnike enake, kar po njegovem mnenju dokazuje enakopravno obravnavo ponudnikov. Poudarja še, da je priloženi seznam rezervnih delov z veljavnim cenikom ponudbi priložen le zaradi potrošnih materialov (olja, žarnice, vijaki, nekatere tekočine, itd.), kljub temu, da so na njem navedeni tudi nekateri originalni rezervni deli. Vlagateljeva primerjalna tabela prodajnih cen je po mnenju izbranega ponudnika zato brezpredmetna, poleg tega pa tabela vključuje predvsem rezervne dele iz cenika, ki jih glede na predmetno javno naročilo v sklopu 4 sploh ni možno vgraditi v naročnikova vozila. Vsled navedenega izbrani ponudnik vse vlagateljeve trditve zavrača in predlaga naročniku, da vlagateljev zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.
Naročnik je dne 12. 12. 2013 s sklepom številka 4/2013 (v nadaljevanju: sklep z dne 12. 12. 2013) vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, prav tako je zavrnil vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. V obrazložitvi je naročnik navedel, da zavrača vse vlagateljeve očitke o kršitvah.
V zvezi z vlagateljevo navedbo, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna zaradi neizpolnjevanja pogoja referenc, ki ga je določil v točki 15.2. na strani 7 razpisne dokumentacije, naročnik navaja, da je od ponudnikov zahteval vsaj eno referenco za celotno obdobje od 2011 do 2013, kar je tudi številčno poudaril v oklepaju, referenca pa je morala na letni ravni v izbranem letu tega obdobja doseči skupni znesek vsaj 8.000 EUR brez DDV. Da zadostuje ena referenca za katerokoli leto, je po naročnikovem mnenju jasno razvidno tudi iz opredelitve v obrazcu št. 7, in sicer: »Navodilo: Ponudnik mora predložiti najmanj eno referenčno delo. Upoštevala se bodo le tista referenčna dela, ki jih bo naročnik/pooblaščenec lahko preveril pri naročnikih referenčnih del. Ponudnik lahko v primeru večjega števila referenc obrazec fotokopira.« Izbrani ponudnik je v referenčno listo (obrazec št. 7), ki je bila sestavni del njegove ponudbene dokumentacije, zapisal štiri reference, ki se nanašajo na leto 2012, kar je naročnik štel kot ustrezno. Naročnik navaja, da je vlagateljevo tolmačenje naročnikove referenčne zahteve, po kateri bi moral izbrani ponudnik predložiti tri reference, ki se nanašajo na vsako navedeno leto (2011, 2012 in 2013) v vrednosti najmanj 8.000 EUR brez DDV, napačno. Tako zapisan pogoj je namreč povsem razumljiv, zapisan v skladu z načinom poslovnega komuniciranja in s pravopisom slovenskega jezika, obenem pa se v fazi pred oddajo ponudb očitno ni zdel nerazumljivo zapisan nikomur od ponudnikov, saj naročnik ni prejel nobenih vprašanj, ki bi v zvezi s tem zahtevala odpravo nejasnosti. Če bi naročnik od ponudnikov pričakoval izpolnitev zahteve na način, kot ga razume vlagatelj, bi navedel: »V referenčni listi (obrazec št. 7) navedite vsaj tri (3) reference, da ste v letih 2011, 2012 in 2013 opravili servisiranje in popravila tovornih vozil znamke Man, Mercedes Unimog ali Iveco. Reference naj se nanašajo na vsako posamezno leto, in sicer v skupni vrednosti najmanj 8.000 EUR brez DDV na letni ravni.« Naročnik ugotavlja, da iz prejetih ponudb vlagatelja in izbranega ponudnika izhaja, da sta si pogoj, ki ga je naročnik določil v točki 15.2. razpisne dokumentacije, razlagala različno. To dejstvo pa, upoštevajoč dosedanjo prakso Državne revizijske komisije, ne more iti v škodo ne izbranemu ponudniku in niti vlagatelju. Naročnik dodaja, da izbrani ponudnik sicer razpolaga tudi z referencami, ki jih je priložil izjasnitvi do navedb o vloženem revizijskem zahtevku, s katerimi bi zadostil pogoju na način, kot ga tolmači vlagatelj. Vendar pa, poudarja naročnik, je dejstvo, da je naročnik od ponudnikov zahteval vsaj eno referenco za obdobje 2011-2013, kar pomeni za leto 2011, 2012 ali 2013, referenca pa je morala na letni ravni v izbranem letu tega obdobja doseči skupni znesek vsaj 8.000 EUR brez DDV, kar je bilo po njegovem mnenju zapisano dovolj natančno in razumljivo. Glede na različen način tolmačenja sta naročnikovemu pogoju v celoti zadostila tako vlagatelj kot izbrani ponudnik, trditve vlagatelja pa so v zvezi z očitkom o neizpolnjevanju referenčnega pogoja izbranega ponudnika po mnenju naročnika neutemeljene in napačne.
V zvezi z drugim očitkom vlagatelja, ki se nanaša na domnevno naročnikovo kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov, ki naj bi jo storil naročnik, ker ni preveril najugodnejše ponudbe v okviru zapisanega merila za ponujen popust za nadomestne dele, naročnik uvodoma navaja, da je pred začetkom izvedbe zadevnega javnega naročila glede na naravo predmeta izvedel vsa ustrezna preverjanja, analize trga in prakso izvajanja javnih naročil s podobnim predmetom ter ugotovil, da predstavljajo največji vpliv na gospodarno izbiro izvajalca cena opravljenih storitev na časovno enoto, cena nadomestnih delov in potrošnega materiala ter oddaljenost servisa od naročnika. Na podlagi ugotovljenega je naročnik v 22. točki na deseti strani razpisne dokumentacije opredelil način za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe: »Merilo za izbiro najugodnejše ponudbe za vse sklope javnega naročila je ekonomsko najugodnejša ponudba, in sicer v skladu z naslednjimi merili: cena opravljenih storitev na časovno enoto (uro) – 40 točk, cena nadomestnih delov in potrošnega materiala – 40 točk ter oddaljenost od lokacije naročnika – 20 točk. Posamezna merila so ovrednotena v točkah oziroma v odstotkih. Seštevek vseh meril je 100 točk oziroma 100 %. Naročnik bo naročilo oddal s pogodbo ponudniku, katerega ponudba bo ob izpolnjevanju razpisnih pogojev izbrana za najugodnejšo; to je tista ponudba, ki bo dosegla najvišje število točk.« Naročnik nadaljuje, da je enakopravno obravnavo ponudnikov zagotovil prav z merilom, ki ga vlagatelj izpostavlja kot spornega, to je »cena nadomestnih delov in potrošnega materiala«, in sicer na osnovi odstotka popusta na ceno uradnega distributerja originalnih nadomestnih delov in potrošnega materiala. Kot sta potrdila tako vlagatelj kot tudi izbrani ponudnik, je cenik uradnega distributerja za vse ponudnike enak, res pa je, da ponudniki na nadomestne dele dobijo različne popuste. Sporno merilo, ki ga je naročnik po lastnem mnenju zapisal razumljivo, kar dokazuje tudi dejstvo, da se le-to nikomur od ponudnikov do poteka roka za oddajo ponudb ni zdelo sporno, je naročnik opredelil v 22. točki na deseti strani razpisne dokumentacije, podrobneje in dodatno pa ga je opredelil tudi v ponudbenem predračunu (obrazec številka 9) ter v vzorcu pogodbe (3. člen, Pogodbena vrednost in plačila), se glasi: »Cena nadomestnih delov in potrošnega materiala – 40 točk. Vgrajeni nadomestni deli in potrošni material se obračunavajo v skladu s ceno uradnega distributerja originalnih nadomestnih delov in skladno s ponudnikovim cenikom potrošnega materiala, zmanjšano za naveden % popusta brez DDV, ki ga ponuja ponudnik. Ponudnik, ki bo ponudil največji % popusta na ceno uradnega distributerja originalnih nadomestnih delov in potrošnega materiala, prejme maksimalno število točk, ostali pa sorazmerno manj v skladu z navedeno formulo.« Naročnik poudarja, da se tako zapisano merilo in način obračunavanja storitev očitno nobenemu od ponudnikov pred rokom za oddajo ponudb ni zdelo sporno, saj na to temo do roka za odpiranje ponudb naročniku navedenega merila in načina obračunavanja nihče ni izpostavil kot nejasnega. Na tem mestu naročnik opozarja, da bi moral vlagatelj navedbe, povezane z zanj spornim merilom, v skladu s 25. členom ZPVPJN, sicer uveljavljati v zahtevku za revizijo na razpisno dokumentacijo. Kljub vsemu naročnik na vlagateljevo navedbo, da naročnikovo merilo glede ponujenega popusta ni bilo preverjeno oziroma upoštevano na način, kot je bilo zapisano v razpisni dokumentaciji, odgovarja, da je taka vlagateljeva navedba zavajajoča, saj v nadaljevanju sam navaja, da naj bi bila cena uradnega distributerja za vse ponudnike enaka, zaradi česar bi bilo nesmiselno preverjanje cen, ki temeljijo na isti osnovi, to je ceni uradnega distributerja originalnih nadomestnih delov. Ti ceniki so namreč naročniku vedno dostopni, cene originalnih nadomestnih delov pa so pri vsakem naročilu preverljive. Navedeno je opredeljeno tudi v pogodbi: »Cenik nadomestnih delov mora biti v skladu s cenikom distributerja originalnih nadomestnih delov in biti naročniku na vpogled pri izvajalcu.« Na tem mestu naročnik dodaja, da cenik storitev ter cenik drobnega in potrošnega materiala izbranega ponudnika, ki ga je ta priložil v svoji ponudbi in katerega posamezne postavke vlagatelj izpostavlja kot sporne iz razloga, da domnevno niso usklajene s ponujenim popustom na cene uradnega distributerja originalnih nadomestnih delov, res vsebuje tudi nekaj originalnih rezervnih delov, ki jih ima izbrani ponudnik trenutno na zalogi, vendar pa je bistveno dejstvo, da bi tudi v primeru nakupa omenjenih rezervnih delov s strani naročnika veljal trenutno veljavni cenik uradnega distributerja originalnih nadomestnih delov. Naročnik še opozarja, da vlagateljevega cenika, ki naj bi se nahajal na predloženem CD-ju, ni mogel pregledati, saj namreč ni vseboval nikakršne vsebine, zato naročnik vlagateljevih navedb v zvezi s primerjavo cen, ki bi pokazale, da so cene izbranega ponudnika za določene izdelke višje od vlagateljevih, niti ni mogel preveriti, jih pa zavrača kot neutemeljene z navedbo, da je merilo % popusta na ceno uradnega distributerja originalnih nadomestnih delov povsem jasno, pri čemer je vlagatelj pri tem merilu ponudil 8 % popust, izbrani ponudnik pa 15 % popust. Naročnik navaja, da je ravnal povsem utemeljeno, ko je naročilo oddal družbi Transturist, d. o. o. (izbranemu ponudniku), katerega ponudba je bila ob izpolnjevanju razpisnih pogojev izbrana za ekonomsko najugodnejšo, saj je prejela 80 točk, medtem ko je ponudba družbe Alpetour – potovalna agencija, d. d. (vlagateljeva ponudba), prejela 69,72 točke. Na podlagi navedenega naročnik zaključuje, da je vlagateljeva navedba, da je naročnik kot osnovo namesto cene uradnega distributerja oziroma cenikov uradnih distributerjev rezervnih delov tovornih vozil znamke Man, Mercedes Unimog ali Iveco, upošteval cenik drobnega in potrošnega materiala izbranega ponudnika, neutemeljena in napačna, saj temelji zgolj na njegovih domnevanjih brez vsakršne materialne in racionalne osnove, kar dokazujejo tudi dejstva, ki jih je navedel naročnik, posledično pa je trditev vlagatelja, da je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, brezpredmetna in neresnična.
Glede na navedena dejstva je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnil.
Naročnik je Državni revizijski komisiji v prilogi dopisa z dne 17. 12. 2013 odstopil dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.
Vlagatelj se je pravočasno, z vlogo z dne 17. 12. 2013, v skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN, opredelil do navedb naročnika v sklepu, s katerim je kot neutemeljenega zavrnil njegov zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov revizije, in dodatno pojasnil svoje navedbe iz zahtevka za revizijo.
V zvezi s prvim očitkom, vsebovanim v zahtevku za revizijo, vlagatelj vztraja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna zaradi neizpolnjevanja referenčnega pogoja, saj da je naročnikova zahteva narekovala predložitev ene reference, ki bi dokazovala servisiranje in popravila tovornih vozil znamke Man, Mercedes Unimog ali Iveco […] v letih 2011, 2012 in 2013, torej v vseh treh navedenih letih. Če bi naročnik želel pridobiti vsaj eno referenco za obdobje 2011-2013, kot sam navaja, bi to lahko storil ob uporabi veznika »ali« (torej »za leto 2011, 2012 ali 2013«), ne pa »in«, kot je zapisal v razpisno dokumentacijo. Po mnenju vlagatelja je naročnik razlago zapisanega pogoja prilagodil izbranemu ponudniku. V zvezi z referencami, ki jih je izbrani ponudnik naknadno priložil v svoji izjasnitvi, vlagatelj tako ravnanje označuje kot nedopustno, saj nepredložene reference niso formalna nepopolnost ponudbe, za katero bi bila dopustna dopolnitev.
Vlagatelj vztraja tudi pri navedbi, da naročnik ni upošteval načela enakopravne obravnave ponudnikov in ni preveril najugodnejše ponudbe v okviru zapisanega merila za ponujen popust na nadomestne dele, saj so preverjanja predloženih cenikov pokazala, da so ponudniki predložili svoje prodajne cenike, na katerih so cene za iste nadomestne dele različne, torej osnova, od katere se obračunava popust, ni enaka. Za drugačno osnovo bi moral naročnik zahtevati cenik originalnih nadomestnih delov uradnega distributerja in šele takrat bi lahko kot merilo za izbor ponudbe upošteval ponujeni popust na takšen cenik. Z navedenim je po mnenju vlagatelja kršeno načelo enakopravne obravnave ponudnikov.
Državna revizijska komisija je po prejemu zahtevka za revizijo opravila predhodni preizkus v skladu z 31. členom ZPVPJN ter ugotovila, da izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, zato ga je sprejela v obravnavo.
Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Med vlagateljem in naročnikom obstaja spor o tem, ali je naročnik v svoji odločitvi o oddaji javnega naročila ponudbo izbranega ponudnika upravičeno ocenil kot popolno. Vlagatelj naročniku očita, da bi zaradi neizpolnjevanja zahtevanega referenčnega pogoja moral ugotoviti, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 in bi morala biti kot nepravilna ter posledično nepopolna izločena iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila.
Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (česa ponudnik ne sme spreminjati) in četrtega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak). Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Skladno z 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je nepravilna ponudba tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona.
Z vpogledom v razpisno dokumentacijo je Državna revizijska komisija kot nesporno ugotovila, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v točki 15.2. Dokazovanje tehnične sposobnosti v prvem odstavku določil: »V referenčni list (obrazec št. 7) navedite vsaj eno (1) referenco kot dokazilo, da ste v letih 2011, 2012 in 2013 opravili servisiranje in popravila tovornih vozil znamke MAN, MERCEDES UNIMOG ali IVECO v skupni vrednosti najmanj 8.000 EUR brez DDV na letni ravni.« Kot nesporno Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da je naročnik v obrazcu številka 7, ki naj ga izpolnijo samo ponudniki storitev za sklop 4, v obliki izjave za ponudnike navedel enako vsebino, na obrazcu pa je dodal sledeče navodilo: »Ponudnik mora predložiti najmanj eno referenčno delo. Upoštevala se bodo le tista dela, ki jih bo naročnik/pooblaščenec lahko preveril pri naročnikih referenčnih del. Ponudnik lahko v primeru večjega števila referenc obrazec fotokopira.«
Navedena referenčna zahteva naročnika v točki 15.2. lastne razpisne dokumentacije v povezavi z navodilom v obrazcu številka 7 iste razpisne dokumentacije neposredno vpliva na možnost nedvoumne interpretacije, posledično pa je mogoče referenčni pogoj po oceni Državne revizijske komisije glede na način, kako je zapisan, mogoče izpolniti na (vsaj) naslednje načine:
- ponudnik bi kot izkaz za izpolnjevanje referenčne zahteve lahko predložil eno referenco, s katero bi dokazoval servisiranje in popravila tovornih vozil znamke MAN, MERCEDES UNIMOG ali IVECO v vsakem posameznem letu 2011, 2012 in 2013 v skupni vrednosti vsaj 8.000 EUR v posameznem od navedenih let (torej ena referenca za obdobje v letih 2011, 2012 in 2013 v vrednosti vsaj 8.000 EUR);
- ponudnik bi kot izkaz za izpolnjevanje referenčne zahteve lahko predložil eno referenco, s katero bi dokazoval servisiranje in popravila tovornih vozil znamke MAN, MERCEDES UNIMOG ali IVECO v vsakem posameznem letu 2011, 2012 in 2013 v skupni vrednosti 8.000 EUR v celotnem obdobju navedenih treh let (torej ena referenca za obdobje v letih 2011, 2012 in 2013 v vrednosti vsaj 8.000 EUR);
- ponudnik bi kot izkaz za izpolnjevanje referenčne zahteve lahko predložil tri reference, s katerimi bi dokazoval servisiranje in popravila tovornih vozil znamke MAN, MERCEDES UNIMOG ali IVECO v vsakem posameznem letu 2011, 2012 in 2013 v skupni vrednosti vsaj 8.000 EUR v posameznem od navedenih let (torej tri reference, po ena za leto 2011, 2012 in 2013 v vrednosti vsaj 24.000 EUR);
- ponudnik bi kot izkaz za izpolnjevanje referenčne zahteve lahko predložil tri reference, s katerimi bi dokazoval servisiranje in popravila tovornih vozil znamke MAN, MERCEDES UNIMOG ali IVECO v vsakem posameznem letu 2011, 2012 in 2013 v skupni vrednosti vsaj 8.000 EUR v celotnem obdobju navedenih treh let (torej tri reference, po ena za leto 2011, 2012 in 2013, v vrednosti vsaj 8.000 EUR);
- ponudnik bi kot izkaz za izpolnjevanje referenčne zahteve lahko predložil (vsaj) eno referenco, s katerimi bi dokazoval servisiranje in popravila tovornih vozil znamke MAN, MERCEDES UNIMOG ali IVECO v enem izmed posameznih let 2011, 2012 in 2013 v skupni vrednosti vsaj 8.000 EUR za izbrano leto (torej vsaj ena referenca za vsaj eno izmed posameznih let 2011, 2012 in 2013 v vrednosti vsaj 24.000 EUR).
Res je sicer, in v tem Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je naročnik pri označitvi časovnega obdobja, v katerem naj ponudnik izkaže dokazovanje izvedenega referenčnega posla, navedel veznik »in«, iz česar bi bilo mogoče sklepati, da se mora izvedeni referenčni posel nanašati na čas izvedbe v vsakem od posameznih navedenih let, torej v letih 2011, 2012 in 2013, pri čemer ni povsem jasno, ali gre navedena tri leta upoštevati posamično ali kumulativno. Vendar pa gre ugotoviti tudi, da je naročnik na obrazcu številka 7 (referenčna lista) ponudnikom podal dodatno navodilo, da mora ponudnik predložiti najmanj eno referenčno delo. Glede na nejasnost, ali gre navedena leta 2011, 2012 in 2013 upoštevati posamično ali kumulativno, bi bilo mogoče sklepati, naj se predloženo »najmanj eno referenčno delo« nanaša na posamično od navedenih let 2011, 2012 in 2013, torej vsaj eno od njih, ali pa na vsa tri navedena leta skupaj.
Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika pokaže, da je v obrazcu številka 7 navedel štiri (4) referenčna dela, za vsa je navedeno leto izvedbe 2012, vrednost posameznih referenčnih del pa je od 18.000 EUR do 65.000 EUR. Vlagatelj trdi, da z navedenimi referencami izbrani ponudnik ne izpolnjuje naročnikovega referenčnega pogoja, saj bi moralo biti referenčno delo izvedeno v celotnem obdobju v letih 2011, 2012 in 2013. V izjasnitvi je izbrani ponudnik na vlagateljeve navedbe odgovoril, da je naročnikovo zahtevo po izpolnitvi referenčnega pogoja sam interpretiral drugače, na način, da je naročnik želel predložitev referenc ponudnikov v zahtevani vrednosti in za zahtevano vrsto del vsaj v enem izmed navedenih treh let, torej v obdobju med letom 2011 in letom 2013, in v skladu s tem tudi predložil svoje reference, naknadno pa je priložil še reference, ki izkazujejo izpolnjevanje naročnikove referenčne zahteve na način, kot ga je interpretiral vlagatelj. Državna revizijska komisija na tem mestu pritrjuje vlagatelju, ki je oporekal veljavnosti naknadno predloženih referenc s strani izbranega ponudnika, saj pri tem ni šlo za formalno nepopolnost ponudbe. Kot je Državna revizijska komisija v svojih sklepih že večkrat zapisala (npr. sklep št. 018-152/2012, št. 018-320/2012 in št. 018-347/2012), je treba pojem formalno nepopolne ponudbe iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 razumeti na način, da se lahko odpravljajo le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. O formalni nepopolnosti lahko zato govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oziroma ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz v ponudbi predloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča. Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika kot tudi njegovih navedb v izjasnitvi izhaja, da je naknadno priložil še referenčno potrdilo o opravljenem prometu v posameznem letu 2011, 2012 in 2013, kar v svojem sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo potrjuje tudi naročnik, vlagatelj pa oporeka veljavnosti naknadno predloženih referenc v okviru predmetnega postopka oddaje javnega naročila, ker pri tem ne gre za formalno nepopolnost ponudbe, ki bi jo bilo moč sanirati z dopolnitvijo. Upoštevaje navedeno prakso Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju v tem, da naknadno predloženega referenčnega dokazila o izpolnjevanju referenčnega pogoja ni mogoče upoštevati kot ustreznega, saj do poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko izpolnjevanje pogoja, kot ga izkazuje naknadno predloženo referenčno dokazilo, iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika ni izhajalo. Vendar pa v zvezi z referenčno listo (obrazec številka 7), predloženo v ponudbi izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik navedel izvedena štiri (4) referenčna dela, pri čemer je vsako od štirih referenčnih del v vrednosti opravljenih del nad 8.000 EUR, vsa štiri referenčna dela pa so bila izvedena v letu 2012. Naveden način izpolnitve zahtevanega referenčnega pogoja je v skladu z eno od interpretacij, ki jih je Državna revizijska komisija ugotovila kot možne glede na način, na kakršnega je naročnik zapisal referenčni pogoj v točki 15.2. lastne razpisne dokumentacije, v povezavi z navodilom v obrazcu številka 7 iste razpisne dokumentacije. V posledici te ugotovitve je potrebno zaključiti, da zaradi nejasnosti razpisne dokumentacije, kot izhaja iz obravnavnih določb, te ni utemeljeno razlagati zgolj na način, da bi morali ponudniki v tem primeru kot dokaz izpolnjevanja referenčnega pogoja v ponudbi predložiti zgolj eno referenco za izveden referenčni posel v letih 2011, 2012 in 2013 v skupni vrednosti 8.000 EUR, kot je zahtevo naročnika v zvezi z izpolnjevanjem referenčnega pogoja razumel vlagatelj.
V povzetku predstavljenih ugotovitev je tako potrebno zaključiti, da dejstva, da je izbrani ponudnik v svoji (prvotno predloženi) ponudbi predložil referenčno listo z navedbo štirih (4) izvedenih referenčnih del, od katerih so vsa izvedena v letu 2012, vrednost posameznih referenčnih del pa je od 18.000 EUR do 65.000 EUR, zaradi ugotovljene nejasnosti s tem povezanih zahtev razpisne dokumentacije ni mogoče šteti za razlog, ki bi utemeljeval ugotovitev o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Nejasnih določb razpisne dokumentacije namreč, kot je Državna revizijska komisija zapisala že v svojih številnih odločitvah, ni dopustno razlagati v škodo ponudnika, ki se zanaša na eno izmed možnih interpretacij teh določb, ki jih te omogočajo.
Med vlagateljem in naročnikom obstaja spor tudi o tem, ali je naročnik z načinom vrednotenja prejetih ponudb v okviru merila za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe pravilno uporabil zapisano merilo za ponujen popust na nadomestne dele in ali je pri tem kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov.
Vlagateljeve očitke v zvezi z domnevnimi naročnikovimi kršitvami načela enakopravne obravnave ponudnikov, ki jih utemeljuje z navedbo, da naročnik ni preveril najugodnejše ponudbe v okviru zapisanega merila za ponujen popust na nadomestne dele, zaradi česar ponudniki niso bili postavljeni v enak položaj, je treba presojati z vidika 9. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2), ki v prvem odstavku določa, da mora naročnik s spoštovanjem načela enakopravne obravnave ponudnikov zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. V zvezi z merilom za izbiro ponudbe pa ZJN-2 v petem odstavku 48. člena določa, da mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena.
Državna revizijska komisija kot nesporno ugotavlja, da je naročnik na strani 10 razpisne dokumentacije v točki 22. Merilo za izbiro najugodnejših ponudnikov zapisal: »[…] Merilo za izbiro najugodnejše ponudbe za vse sklope javnega naročila je ekonomsko najugodnejša ponudba, in sicer v skladu z naslednjimi merili:
- Cena opravljenih storitev na časovno enoto (uro) – 40 točk. Naročnik bo ponudbo z najnižjo ponudbeno ceno storitve za mehanična, kleparska in ličarska popravila točkoval z maksimalnim številom točk (40 točk), ostale pa v skladu z naslednjo formulo: T(PC) = 40 C(Pmin)/C(P), pri čemer predstavlja T(PC) število doseženih točk posamezne ponudbe, 40 predstavlja najvišje število možnih točk, C(Pmin) predstavlja najnižjo ponudbeno ceno, C(P) pa ceno posamezne ponudbe. Opomba: v ponudbeni ceni ponudnik upošteva vse morebitne popuste, za celovitost ponudbe pa mora ponudnik obvezno nuditi vse zgoraj naštete storitve.
- Cena nadomestnih delov in potrošnega materiala – 40 točk. Vgrajeni nadomestni in potrošni material se obračunavajo v skladu s ceno uradnega distributerja originalnih nadomestnih delov in skladno s ponudnikovim cenikom potrošnega materiala, zmanjšano za naveden % popusta brez DDV, ki ga ponuja ponudnik. Ponudnik, ki bo ponudil največji % popusta na ceno uradnega distributerja nadomestnih delov in potrošnega materiala, prejme maksimalno število točk, ostali pa sorazmerno manj v skladu z naslednjo formulo: T(PD) = 40 C(D)/C(%Dmax), pri čemer predstavlja T(PD) število doseženih točk posamezne ponudbe, 40 predstavlja najvišje število možnih točk, C(%Dmax) predstavlja najvišji % popusta, C(D) pa % popusta posamezne ponudbe.
- Oddaljenost od lokacije naročnika – 20 točk. Oddaljenost od lokacije naročnika (Ljubljanska cesta 27, Radovljica) se ovrednoti v skladu z naslednjim merilom: oddaljenost do 10 km – 20 točk, oddaljenost od 10 do vključno 30 km – 10 točk, oddaljenost nad 30 km – 0 točk.
Posamezna merila so ovrednotena v točkah, oziroma v odstotkih. Seštevek vseh meril je 100 točk, oziroma 100%. Naročnik bo naročilo oddal s pogodbo ponudniku, katerega ponudba bo ob izpolnjevanju razpisnih pogojev izbrana za najugodnejšo; to je tista ponudba, ki bo dosegla najvišje število točk. […]« Naročnik je na strani 8 razpisne dokumentacije v odstavku i) točke 17. Ponudbeni predračun določil tudi: »Ponudnik mora k ponudbi priložiti uradni cenik storitev in rezervnih delov na CD-ju.« Nadalje je naročnik z obrazcem številka 9 ponudnikom naložil, naj v tabelo Rezervni deli in druge storitve navedejo višino popusta v %, od tega višino popusta na uradni cenik za originalne rezervne dele, višino popusta na uradni cenik za neoriginalne (generične) rezervne dele in višino popusta na uradni cenik vulkanizerskih storitev (v primeru ponudbe za sklope 1, 2, 3 in 4). Naročnik je zapisal: »Ponudnik mora na neoriginalne (generične) rezervne dele zagotavljati najmanj takšen popust kot na originalne dele. Ponudnik mora k ponudbi priložiti uradni cenik storitev in rezervnih delov (na CD-ju). Vgrajeni nadomestni deli in potrošni material se bodo obračunavali v skladu s ceno uradnega distributerja originalnih nadomestnih delov in skladno s ponudnikovim cenikom drobnega in potrošnega materiala, ki ga bo priložil ponudbi. […]« Naročnik je na obrazcu številka 9 zahteval tudi, da ponudniki glede na merila za izbor najugodnejše ponudbe v tabelo vpišejo naslednje podatke: za storitev avtomehaničnih, avtokleparskih ali avtoličarskih del ceno vzdrževanja vozil EUR/uro (brez DDV) = C(P), za rezervne dele višino popusta na uradni cenik za originalne rezervne dele, to je višino popusta v % = C(O) ter naziv in točen naslov lokacije za servisiranje in oddaljenost lokacije od sedeža naročnika v km. V Vzorcu pogodbe o vzdrževanju vozil je naročnik v 3. členu v predzadnjem odstavku izrecno navedel, kakšna je posamična višina popusta na uradni cenik za originalne rezervne dele, višina popusta na uradni cenik za neoriginalne (generične) rezervne dele in višina popusta na uradni cenik vulkanizerskih storitev. V zadnjem odstavku istega člena Vzorca pogodbe je naročnik še določil: »Cene vgrajenih nadomestnih delov in potrošnega materiala se obračunavajo v skladu s ceno uradnega distributerja originalnih nadomestnih delov in skladno s ponudnikovim cenikom drobnega in potrošnega materiala. Cenik nadomestnih delov mora biti v skladu s cenikom distributerja originalnih nadomestnih delov in biti naročniku na vpogled pri izvajalcu.«
Iz naročnikove osnovne opredelitve, da je merilo za izbor v posameznem sklopu predmetnega postopka oddaje javnega naročila ekonomsko najugodnejša ponudba, izhaja, da je naročnik z uporabo treh (3) meril, to so cena opravljenih storitev na časovno enoto, cena nadomestnih delov in potrošnega materiala ter oddaljenost od lokacije naročnika, določil najvišje skupno možno število 100 točk oziroma 100 %, ki jih je vsak od ponudnikov lahko prejel skladno z vnaprej predstavljeno formulo, kot jo je znotraj merila ekonomsko najugodnejše ponudbe oblikoval naročnik. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne oporeka vsebini posameznih meril, za kar bi bil po ugotovitvi Državne revizijske komisije v skladu s četrtim odstavkom 25. člena v povezavi s petim odstavkom 5. člena ZPVPJN prepozen, nasprotuje pa naročnikovi odločitvi, da je na podlagi predloženih ponudb ponudbo izbranega ponudnika ovrednotil z najvišjim številom točk v sklopu 4 glede na merila. Vlagatelj kot sporno izpostavlja merilo »cena nadomestnih delov in potrošnega materiala«, ki naj ga naročnik ne bi dosledno upošteval na način, kot ga je zapisal, to je v višini popusta na ceno uradnega distributerja nadomestnih delov, ampak naj bi upošteval višino popusta na prodajne cene (izbranega) ponudnika, ki pa med ponudniki niso enake. Po mnenju vlagatelja tako naročnikovo ravnanje ne ustvarja okoliščin, v katerih bi se zagotavljala enakopravna obravnava ponudnikov.
Glede vlagateljevega očitka v zvezi s spornim merilom »cena nadomestnih delov in potrošnega materiala« izbrani ponudnik poudarja, da je osnovno izhodišče za vse ponudnike, ki oddajajo ponudbo v sklopu 4 predmetnega javnega naročila, enako, to je cenik uradnega distributerja originalnih nadomestnih delov, kar naročnik potrjuje, ravno tako tudi vlagatelj, vendar pa vlagatelj navaja, da je naročnik pri vrednotenju ponudb glede na merilo upošteval prodajni cenik ponudnikov, ne pa cenika uradnega distributerja originalnih nadomestnih delov. Svojo trditev vlagatelj utemeljuje s primerjalno tabelo cen nekaterih artiklov z vlagateljevega cenika in cenika izbranega ponudnika, katere ustreznost sta izbrani ponudnik in naročnik ovrgla z navedbo, da je vlagatelj med seboj primerjal artikle, ki v večini primerov z naročnikovim predmetom javnega naročila v sklopu 4 niso kompatibilni, čemur vlagatelj ni oporekal. Vsak izmed ponudnikov je moral sicer v svoji ponudbi navesti višino posameznega popusta na različne postavke, to je na uradni cenik za originalne rezervne dele, na uradni cenik za neoriginalne (generične) rezervne dele in na uradni cenik vulkanizerskih storitev. Iz predloženih ponudb izhaja, da je izbrani ponudnik na navedene postavke ponudil višji popust kot vlagatelj, kar je med strankama nesporno. Kot pojasnjuje naročnik, izbrani ponudnik pa temu pritrjuje, je pri oceni točkovanja znotraj spornega merila relevantna zgolj višina popusta, ki ga ponudniki ponujajo glede na (z njihove strani neodvisen) cenik uradnega distributerja originalnih nadomestnih delov, na uradni cenik, ki so ga na naročnikovo zahtevo ponudniki predložili na CD-ju, pa so morali ponudniki za preostali dve postavki, to sta neoriginalni (generični) rezervni deli in vulkanizerske storitve, navesti višino ponujenega popusta. Kot navajata naročnik in izbrani ponudnik, listinski dokazi (priloga predračuna, zahteve razpisne dokumentacije, obrazec številka 9) pa temu ne nasprotujejo, naročnik od ponudnikov ni zahteval, da kot del ponudbene dokumentacije predložijo cenik uradnega distributerja originalnih nadomestnih delov, »uradni cenik«, kot je bil zahtevan, pa predstavlja cenik posameznega ponudnika, katerega vsebina z navedbo in cenami artiklov je nujna za upoštevanje ponujenih popustov drobnega in potrošnega materiala. Cenik nadomestnih delov bo moral biti sicer usklajen s cenikom distributerja originalnih nadomestnih delov, kar potrjujejo določbe Vzorca pogodbe na 2. strani. Tako naročnik v obrazložitvi kot tudi izbrani ponudnik s svojo izjasnitvijo prepričljivo pojasnjujeta, da se bodo vgrajeni nadomestni deli, ko se bo po njihovi vgradnji pojavila dejanska potreba, obračunavali v skladu s (takratno) ceno uradnega distributerja originalnih nadomestnih delov, drobni in potrošni material pa se bo obračunaval skladno s ponudnikovim cenikom drobnega in potrošnega materiala, ki ga bo priložil ponudbi, čemur pritrjuje ponudbena dokumentacija izbranega ponudnika, navedenemu pa v ničemer ne nasprotuje razpisna dokumentacija v točki 17 Ponudbeni predračun, točki 22 Merilo za izbiro najugodnejših ponudnikov in na obrazcu številka 9. Ker vlagatelj svojih navedb z zvezi z domnevno naročnikovo kršitvijo načela enakopravne obravnave ponudnikov ni uspel prepričljivo dokazati, Državna revizijska komisija zaključuje, da na tem mestu obravnavanim navedbam vlagatelja utemeljenosti ne gre priznati.
Ker vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati nezakonitosti izpodbijane odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila v sklopu številka 4, je Državna revizijska komisija, v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev revizijski zahtevek zavrnila kot neutemeljen.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, 13. 1. 2014
Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
Članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Komunala Radovljica, d. o. o., Ljubljanska cesta 27, 4240 Radovljica,
- Alpetour – potovalna agencija, d. d., Mirka Vadnova 8, 4000 Kranj,
- Transturist, d. o. o., Kidričeva cesta 50, 4220 Škofja Loka,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, Ljubljana.
Vložiti:
- V spis zadeve, tu.