018-407/2013 Mestna knjižnica Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in Vide Kostanjevec kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Čiščenje prostorov Mestne knjižnice Ljubljana«, na podlagi pritožbe vlagatelja Valfat d.o.o., Parmova 53, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Mestna knjižnica Ljubljana, Kersnikova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 18.12.2013

odločila:

1. Pritožbi vlagatelja z dne 2.12.2013 se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa št. 330-5/2013-29 z dne 26.11.2013.

Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

2. Odločitev o stroških, ki jih je priglasil vlagatelj, se pridrži do odločitve o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja odprti postopek oddaje javnega naročila »Čiščenje prostorov Mestne knjižnice Ljubljana«, katerega obvestilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 25.9.2013 (JN12172/2013) in dne 15.10.2013 (JN13098/2013). Obvestilo je bilo objavljeno tudi v Uradnem listu EU dne 28.9.2013, pod št. objave 2013/S 189-326275 in dne 17.10.2013, pod št. objave 2013/S 202-349728.

Iz »Zapisnika odpiranja ponudb«, št. 330-5/2013-18 z dne 5.11.2013, izhaja, da je naročnik izvedel odpiranje ponudb dne 5.11.2013 in da ponudb dveh ponudnikov ni odprl, ker nista bila prisotna na obveznem ogledu prostorov, ki je bil pogoj za predložitev ponudb. Naročnik je ponudnikoma vrnil neodprti ponudbi, kasneje pa je ugotovil, da ene izmed ponudb neupravičeno ni odprl. Vlagatelj je ponudnikom posredoval »Obvestilo o ponovnem odpiranju ponudb« z dne 13.11.2013 in v njem določil, da bo 18.11.2013 izvedel ponovno odpiranje ponudb. Vlagatelj je po prejemu navedenega obvestila dne 15.11.2013, pisno po elektronski pošti, izrazil nestrinjanje s ponovnim odpiranjem ponudb. Naročnik je kljub temu, dne 18.11.2013, izvedel ponovno odpiranje ponudb in odprl še eno neodprto ponudbo.

Vlagatelj je zoper ravnanje naročnika iz prejšnjega odstavka vložil zahtevek za revizijo z dne 20.11.2013, v katerem navaja, da ima aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo in da ZPVPJN za situacijo, kakršna je v predmetni zadevi (vložitev zahtevka za revizijo po roku za oddajo ponudb in pred odločitvijo o oddaji javnega naročila) ne določa plačila takse. V nadaljevanju vlagatelj očita naročniku več kršitev določb Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju ZJN-2) in predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija ugotovi, da je naročnik kršil navedene določbe ZJN-2 ter zahtevku ugodi, tako da razveljavi predmetno javno naročilo in da naročnik vlagatelju povrne stroške revizijskega postopka.

Naročnik je dne 26.11.2013 sprejel »Sklep o zavrženju zahtevka za revizijo«, št. 330-5/2013-29, s katerim je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel, ker skladno z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN vlagatelj k zahtevku za revizijo ni predložil potrdila o plačilu takse.

Vlagatelj je zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo pravočasno vložil pritožbo z dne 2.12.2013. Vlagatelj v pritožbi zahteva, da Državna revizijska komisija ugotovi, da je aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo, ugotovi da ZPVPJN za predmetni primer ne predvideva plačila takse in da odpravi oziroma razveljavi sklep naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo. Vlagatelj podredno zahteva, da se na podlagi 3. točke drugega odstavka 39. člena ZPVPJN razveljavi postopek zaradi hujših kršitev zakona. Nazadnje vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka v višini 120 EUR in DDV. V pritožbi je vlagatelj navedel, da je sklep o zavrženju zahtevka za revizijo nezakonit, saj zakon za vložitev zahtevka za revizijo zoper kršitve naročnika po roku za oddajo ponudb in pred izdajo odločitve o oddaji javnega naročila ne predvideva plačila takse, zato je tudi ni mogel plačati. Vlagatelj v pritožbi obrazloži, da mu skladno s 5. členom ZPVPJN ni mogoče odreči pravnega varstva zaradi očitnih kršitev ZJN-2, nastalih po roku za oddajo ponudb, saj bi vlagatelj, če bi čakal z revizijskim zahtevkom na izdajo odločitve o oddaji javnega naročila, postal prekludiran glede navajanja očitanih kršitev.

Naročnik je dne 9.12.2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in predrevizijskega postopka.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi pritožbe je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V tem pritožbenem postopku je med vlagateljem in naročnikom sporno, ali je naročnik zakonito zavrgel zahtevek za revizijo, z obrazložitvijo, da vlagatelj k zahtevku za revizijo v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN ni predložil potrdila o plačilu takse. Vlagatelj v pritožbi navaja, da zakon za vložitev zahtevka za revizijo zoper kršitve naročnika po roku za oddajo ponudb in pred izdajo odločitve o oddaji javnega naročila ne predvideva plačila takse. Vlagatelj meni, da zato naročnik v razpisni dokumentaciji in objavi javnega naročila za takšen primer ni podal pravnega pouka, niti ni navedel ocenjene vrednosti javnega naročila. Glede na navedeno vlagatelj ni mogel vedeti, kakšen znesek takse bi moral plačati. Poleg navedenega vlagatelj naročniku očita, da je zahtevek za revizijo zavrgel, ne da bi preveril, ali je bila taksa v ustrezni višini dejansko plačana pred vložitvijo zahtevka. Po mnenju vlagatelja izpodbijani sklep o zavrženju zahtevka za revizijo ne vsebuje ustrezne obrazložitve, iz katere bi bilo jasno razvidno, kakšno višino takse bi moral vlagatelj plačati, zato je treba izpodbijani sklep razveljaviti.

Tretji odstavek 26. člena ZPVPJN določa, da v primeru, če naročnik ugotovi, da zahtevek za revizijo ni bil vložen pravočasno ali ga ni vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena tega zakona, da vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 15. člena tega zakona ni predložil potrdila o plačilu takse iz prve alineje prvega odstavka 70. člena tega zakona ali da ni bila plačana ustrezna taksa, ga najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže.

ZPVPJN v 71. členu določa višino takse, ki jo je v posameznih primerih treba plačati ob vložitvi zahtevka za revizijo. V prvem odstavku 71. člena ZPVPJN določa takso za primer, kadar se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija). Drugi odstavek istega člena določa višino takse v primeru najugodnejše popolne ponudbe in za primer vloženega zahtevka za revizijo pred odpiranjem ponudb. Tretji odstavek tega člena pa določa višino takse za primere storitev iz Seznama storitev B in oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma, dinamičnega nabavnega sistema in javnega natečaja. V zadnjih dveh odstavkih 71. člena ZPVPJN zakon določa, da v posameznem primeru določi višino takse naročnik, upoštevaje pri tem prvi, drugi in tretji odstavek tega člena. Taksa pa se plača na ustrezen podračun. Zagovornik javnega interesa je oproščen plačila takse ob vložitvi zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija na podlagi določb 71. člena ZPVPJN ugotavlja, da zakon za primer vložitve zahtevka za revizijo po roku za oddajo ponudb in pred odločitvijo naročnika o oddaji javnega naročila ne predvideva višine takse, ki bi jo moral vlagatelj plačati ob vložitvi zahtevka za revizijo.

Prvega odstavka 71. člena ZPVPJN v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti za določitev takse, ker se zahtevek za revizijo ne nanaša na razpisno dokumentacijo, temveč na kršitev naročnika v fazi javnega odpiranja ponudb, tj. po roku za oddajo ponudb.

Drugega odstavka 71. člena ZPVPJN v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti za določitev takse, ker v fazi javnega odpiranja še ni znana najugodnejša popolna ponudba za sklop ali javno naročilo, saj mora naročnik po odpiranju ponudb preveriti še popolnost najugodnejše ponudbe, oziroma podatke iz te ponudbe, na podlagi dokazil, ki jih je ponudnik predložil k ponudbi, oziroma na podlagi potrdil iz uradnih evidenc. Zahtevek za revizijo v predmetni zadevi tudi ni vložen pred odpiranjem ponudb, saj je prvo odpiranje ponudb potekalo 4.11.2013 ob 10.30 uri (zapisnik št. 330-5/2013-18 z dne 5.11.2013), drugo odpiranje pa 18.11.2013 ob 9.00 uri (zapisnik št. 330-5/2013-24 z dne 18.11.2013). Zahtevek za revizijo pa je bil vložen 20.11.2013, torej po odpiranju ponudb.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v konkretnem primeru takse ni mogoče določiti niti na podlagi tretjega odstavka 71. člena ZPVPJN, ker predmet javnega naročila niso storitve iz Seznama storitev B, saj je naročnik, kot izhaja iz Obvestila o naročilu z dne 25.9.2013, predmet tega javnega naročila opredelil kot storitve kategorije št. 14 (Storitve v zvezi s čiščenjem stavb in upravljanjem premoženja) iz Seznama storitev A (Priloga VI Uredbe Komisije (ES) št. 213/2008 z dne 28.11.2007). Iz spisovne dokumentacije tudi izhaja, da naročnik ne oddaja posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma, dinamičnega nabavnega sistema, oziroma ne izvaja postopka javnega natečaja.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija sprejema revizijske navedbe vlagatelja, da zakon ne določa višine takse za primer vložitve zahtevka za revizijo po roku za oddajo ponudb in pred odločitvijo naročnika o oddaji javnega naročila oziroma znaša taksa v tem primeru 0 EUR. Prav tako Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji (tudi ne v 19. točki I. poglavja Razpisne dokumentacije, ki določa način uveljavljanja pravnega varstva – višina takse je določena le za primer vložitve zahtevka za revizijo zoper razpisno dokumentacijo) za konkreten primer (vložitev zahtevka za revizijo po roku za oddajo ponudb in pred odločitvijo o oddaji javnega naročila) ni določil višine takse, katere plačilo bi lahko zahteval od vlagatelja ob vložitvi zahtevka za revizijo. Posledica tega je, da vlagatelj potrdila o plačilu takse k zahtevku za revizijo ni mogel priložiti, saj ni bil dolžan ob vložitvi zahtevka za revizijo plačati takse. Naročnik v konkretnem primeru vsebinske obravnave zahtevka za revizijo ne bi smel pogojevati s predložitvijo potrdila o plačilu takse in sprejeti sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo. S takšnim ravnanjem je naročnik arbitrarno in v nasprotju z 71. členom ZPVPJN določil, da je v konkretnem primeru potrebno plačati takso, katere višino zakon ne določa. Naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo je tako nezakonit, saj tretji odstavek 26. člena ZPVPJN določa, da naročnik najkasneje v treh delovnih dneh od prejema zavrže zahtevek za revizijo, če vlagatelj ni predložil potrdila o plačilu takse (iz prve alineje prvega odstavka 70. člena ZPVPJN), ki se praviloma določi na podlagi 71. člena tega zakona.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da je naročnik ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, s tem, ko je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel, zato je pritožbi vlagatelja z dne 2.12.2013, na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN, ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa št. 330-5/2013-29 z dne 26.11.2013.

Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN (drugi odstavek 55. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v predmetni pritožbi priglasil stroške za pripravo pritožbe v višini 120,00 EUR in DDV. Državna revizijska komisija je odločitev o stroških, ki jih je priglasil vlagatelj, pridržala do odločitve o zahtevku za revizijo (tretji odstavek 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 18.12.2013

mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Valfat d.o.o., Parmova 53, 1000 Ljubljana
- Mestna knjižnica Ljubljana, Kersnikova ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran