018-405/2013 Javni holding Ljubljana d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici mag. Maji Bilbija, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup osebne varovalne opreme«, v zvezi s pritožbo vlagatelja UTG Vodnik d.o.o., Tolstojeva ulica 12, Domžale (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, d.o.o., Kopitarjeva ulica 2, Ljubljana, za katerega postopek oddaje javnega naročila po pooblastilu izvaja Javni holding Ljubljana d.o.o., Verovškova ulica 70, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 16. 12. 2013

odločila:

1. Pritožba vlagatelja z dne 28. 11. 2013 se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev pritožbenih stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja odprti postopek javnega naročanja »Nakup osebne varovalne opreme«. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil 9. 9. 2013, pod številko objave JN11382/2013 ter 12. 9. 2013 v Uradnem listu Evropske unije, pod številko objave 2013/S 177-306242.

Naročnik je z Obvestilom o oddaji naročila številka 32-1000-I-026060/2013 z dne 11. 10. 2013 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila) obvestil vlagatelja, da se javno naročilo kot najcenejšemu ponudniku odda Recinko d.o.o., Roška cesta 41, 1330 Kočevje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je 25. 10. 2013 vložil zahtevek za revizijo zoper ravnanje naročnika v tem postopku javnega naročanja, s katerim je predlagal, da se mu omogoči vpogled v celotno ponudbo izbranega ponudnika, razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila ter povrnitev stroškov postopka v višini predpisane takse v znesku 1.117,64 EUR ter stroške priprave zahtevka za revizijo v znesku 500,00 EUR brez DDV, kar naj bi predstavljalo stroške dela.
Naročnik je 21. 11. 2013 izdal sklep številka 14-1000-I-035083/2013 (v nadaljevanju: sklep z dne 21. 11. 2013), s katerim je vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodil tako, da je razveljavil odločitev o oddaji javnega naročila, zavrnil pa je zahtevo vlagatelja za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik je prav tako delno ugodil vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, in sicer v višini 1.117,64 EUR, višjo stroškovno zahtevo vlagatelja pa je zavrnil. Iz obrazložitve sklepa z dne 21. 11. 2013 izhaja, da vlagatelj ni opredelil oziroma specificiral stroškov, zaradi česar do njih ni upravičen.
Zoper sklep z dne 21. 11. 2013 je vlagatelj 28. 11. 2013 vložil pritožbo, v kateri je predlagal, da mu Državna revizijska v celoti prizna tudi stroške dela v znesku 500,00 EUR brez DDV. Vlagatelj je zahteval tudi povrnitev stroškov priprave te pritožbe v znesku 200,00 EUR. V obrazložitvi pritožbe je vlagatelj navedel, da mu je naročnik v sklepu z dne 21. 11. 2013 priznal stroške za takso v znesku 1.117,64 EUR, medtem ko je zavrnil zahtevo za povračilo stroškov dela. Naročnik v fazi odločanja o zahtevku za revizijo ni zahteval dodatnih dokazil ali pojasnil v zvezi z nastalimi stroški, vlagatelj pa je v zahtevku za revizijo z dne 25. 10. 2013 jasno opredelil, da gre za stroške dela v zvezi s pripravo zahtevka za revizijo. Če naročnik meni, da je kot opredelitev stroškov potreben natančen izračun cene delovne ure direktorja, stroški zunanjega svetovalca in natančno opredeljena poraba časa, lahko vlagatelj opredeli tudi te, tako da bo razvidno, da je glede na navedene parametre dejansko nastalo 500,00 EUR stroškov dela. Primerno višino za povračilo stroškov naj bi določil naročnik oziroma v končni fazi Državna revizijska komisija, kot naj bi veljalo v primeru uveljavljanja stroškov odvetniškega zastopanja. Glede na obseg dela in zahtevnost postopka ter upoštevaje dosedanjo prakso Državne revizijske komisije naj bi bili navedeni stroški realni oziroma celo relativno nizki.
Naročnik je Državni revizijski komisiji v prilogi dopisa, prejetega 5. 12. 2013, odstopil dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je po prejemu pritožbe opravila predhodni preizkus v skladu z 54. členom ZPVPJN ter ugotovila, da izpolnjuje vse pogoje iz 1. odstavka 54. člena ZPVPJN, zato jo je sprejela v obravnavo.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V zadevi ni sporno, da je naročnik zahtevku za revizijo ugodil.
Skladno s prvim odstavkom 70. člena ZPVPJN so stroški predrevizijskega in revizijskega postopka taksa za predrevizijski in revizijski postopek ter drugi izdatki, vključno s stroški dela, ki nastanejo med predrevizijskim, revizijskim in pritožbenim postopkom, ali zaradi teh postopkov. Tretji odstavek 70. člena ZPVPJN določa, da če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.
Peti odstavek 70. člena ZPVPJN določa, da vlagatelj lahko povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, zahteva v petih delovnih dneh od vložitve zahtevka za revizijo, povrnitev potrebnih stroškov, nastalih v revizijskem postopku, do odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo, povrnitev stroškov, nastalih v pritožbenem postopku, pa do odločitve Državne revizijske komisije o pritožbi. Vlagatelj mora v svoji zahtevi za povračilo stroškov opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo z dne 25. 10. 2013 priglasil stroške predpisane takse v znesku 1.117,64 EUR ter stroške priprave zahtevka za revizijo – stroške dela v znesku 500,00 EUR brez DDV.
Glede na to, da je v obravnavanem primeru vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel, mu glede na tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pripada povračilo potrebnih stroškov, med katere spada taksa za revizijski postopek (ki mu je je naročnik s sklepom z dne 21. 11. 2013 že priznal) ter v skladu s prvim odstavkom 70. člena ZPVPJN tudi stroški dela.
Vlagatelj po ugotovitvi Državne revizijske komisije v skladu s petim odstavkom 70. člena ZPVPJN ni opredeljeno navedel stroškov, za katere zahteva povračilo, temveč je zgolj pavšalno navedel »stroški dela« v znesku 500,00 EUR brez DDV, brez specificirane obrazložitve, kako so ti stroški nastali in zakaj so nastali prav v tej višini.
Ne drži navedba vlagatelja iz pritožbe, da primerno višino za povračilo stroškov »tako ali tako« določi naročnik oziroma v končni fazi Državna revizijska komisija, kot naj bi »enako veljalo v primeru uveljavljanja stroškov odvetniškega zastopanja«. Drugi odstavek 70. člena ZPVPJN določa, da se vlagatelju priznajo stroški odvetniških storitev v skladu z zakonom, ki ureja odvetništvo. Primerna višina povračila za stroške odvetniškega zastopanja se določi upoštevaje 19. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009), ki določa višino odvetniške nagrade v postopku pred Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija je ugotovila, da vlagatelj v predrevizijskem postopku ni nastopal z odvetnikom, niti se priglašeni »stroški dela« ne nanašajo na stroške odvetniškega svetovanja ali zastopanja. Vlagatelj mora v skladu s petim odstavkom 70. člena stroške opredeljeno navesti, tako da je mogoče v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN preveriti, ali so stroški, nastali v predrevizijskem postopku, potrebni ali ne. Zgolj navedba višine »stroškov dela«, brez njihove natančne opredelitve niti naročniku niti Državni revizijski komisiji ne omogoča presoje ali so bili s strani vlagatelja priglašeni stroški potrebni za uveljavljanje pravnega varstva v skladu z ZPVPJN ali ne, zato je naročnik pravilno štel, da vlagatelj do povrnitve 500,00 EUR »stroškov dela« ni upravičen.
Vlagatelj je sicer (šele) v pritožbi navedel, da se priglašeni »stroški dela« nanašajo na delovno uro direktorja, stroške zunanjega svetovalca glede na porabljene ure, vendar tudi iz pritožbenih navedb (ki so prav tako nespecificirane) ni moč ugotoviti, kako je vlagatelj izračunal, da stroški dela v zvezi s pripravo zahtevka za revizijo znašajo 500,00 EUR. Vendar tudi če bi vlagatelj v pritožbi priglašene stroške navedel opredeljeno, Državna revizijska komisija pritožbi vlagatelja ne bi mogla ugoditi in mu priglašenih stroškov ne bi mogla priznati, ker je vlagatelj dolžan, v skladu s petim odstavkom 70. člena ZPVPJN, potrebne stroške, nastale v predrevizijskem postopku, (opredeljeno) priglasiti najkasneje v petih delovnih dneh od vložitve zahtevka za revizijo, ne pa šele v pritožbenem postopku zoper odločitev naročnika iz sklepa z dne 21. 11. 2013.
Iz tega razloga je bilo potrebno pritožbo vlagatelja v skladu s prvim odstavkom 55. člena ZPVPJN kot neutemeljeno zavrniti.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Vlagatelj v pritožbi predlagal tudi, da mu naročnik povrne stroške priprave pritožbe v znesku 200,00 EUR.
Ker mora naročnik potrebne stroške, nastale v pritožbenem postopku, vlagatelju povrniti (le) v primeru, če je pritožba utemeljena (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija pa je vlagateljevo pritožbo zavrnila, je na podlagi osmega odstavka 70. člena ZPVPJN (v povezavi s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN) zavrnila tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pritožbenega postopka.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 16. 12. 2013
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.
Članica Državne revizijske komisije













Vročiti:
- Javni holding Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, 1000 Ljubljana
- UTG Vodnik d.o.o., Tolstojeva ulica 12, 1230 Domžale
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- V spis zadeve, tu

Natisni stran