018-401/2013 Republika Slovenija, Okrožno sodišče v Krškem

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19., 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter Sonje Drozdek – Šinko in Boruta Smrdela kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvajanje storitev fizičnega in tehničnega varovanja oseb in premoženja« na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Suprima, agencija za varnost, d.o.o., Narpel 31, Krško (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Okrožno sodišče v Krškem, Cesta krških žrtev 12, Krško (v nadaljevanju: naročnik), in na podlagi vlagateljevega predloga za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN, dne 4.12.2013

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 18.11.2013 se zavrne kot neutemeljen.

2. Predlog vlagatelja z dne 18.11.2013 za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se zavrže.

3. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila »Izvajanje storitev fizičnega in tehničnega varovanja oseb in premoženja«, ki ga vodi na podlagi drugega odstavka 20. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006; v nadaljevanju: ZJN-2). Naročnik je s povabilom k oddaji ponudbe opr. št. Su 040902/2013 - 4 z dne 9.10.2013 pisno povabil k oddaji ponudb pet izvajalcev storitev, ki so predmet tega javnega naročila.

Iz Odločitve o oddaji javnega naročila št. 040902/2013-30 z dne 6.11.2013 izhaja, da je naročnik oddal javno naročilo ponudniku GVS d.d., globalno varnostni servis, Ljubljanska 27, Novo mesto (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 19.11.2013 pravočasno vložil zahtevek za revizijo in predlog za zadržanje postopka oddaje javnega naročila. V zahtevku za revizijo je vlagatelj prvotno zahteval, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi, v celoti odpravi Odločitev o oddaji naročila št. 040902/2013 z dne 6.11.2013 in predmetno javno naročilo odda vlagatelju, kot najugodnejšemu ponudniku. V nadaljevanju zahtevka za revizijo je vlagatelj zahteval, da naročnik izda sklep o zadržanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila in povrne vlagatelju stroške postopka. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je ponudil nižjo skupno ponudbeno ceno z vštetim DDV, kot izbrani ponudnik, naročnik pa pri določanju meril ne bi smel upoštevati skupne ponudbene cene brez DDV, ampak ponudbeno ceno z vštetim davkom. Po prepričanju vlagatelja bi naročnik ob skrbnem pregledu vlagateljeve ponudbe moral ugotoviti neskladje skupnih ponudbenih cen z DDV in brez DDV in ga pozvati k soglasju za odpravo očitnih računskih napak. Vlagatelj posebne obrazložitve v zvezi s predlogom o zadržanju postopka oddaje javnega naročila ni navedel.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 25.11.2013 pravočasno izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo. Navedel je kršitve vlagatelja v zvezi s vpogledom v lastno ponudbo in nezakonito odpravo očitnih računskih napak v ponudbi vlagatelja, saj je njegova ponudba nepopolna.

Naročnik je dne 27.11.2013 izdal Odločitev št. 040902/2013-40 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), s katerim je zahtevek za revizijo, zahtevo vlagatelja za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila in zahtevo za povrnitev stroškov v postopku revizije zavrnil. Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo pojasnjuje, da je s povabilom k oddaji ponudb povabil pet ponudnikov in da je povabilo k oddaji ponudbe objavil na spletni strani sodišča. Javno naročilo je bilo izvedeno v skladu z drugim odstavkom 20. člena ZJN-2, saj so predmet javnega naročila storitve iz Seznama storitev B, ki se oddajo v skladu z določbami zakona, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije. Poleg navedenega, pa mora naročnik pri naročanju storitev iz Seznama storitev B spoštovati tudi pravila zakona za objavo obvestil o oddaji naročila. Naročnik je v nadaljevanju odločitve o zahtevku za revizijo zavrnil vse navedbe v zvezi s kršitvami obveznosti naročnika pri odpravi očitnih računskih napak, saj se od vlagatelja pričakuje ustrezna skrbnost pri pripravi ponudbe. Naročnik je predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka o oddaji javnega naročila zavrnil, ker vlagatelj ni z ničemer utemeljil oziroma ni navedel nobenih okoliščin in dokazov, zaradi katerih bi bilo potrebno zadržati postopek. Ker je naročnik že sprejel odločitev o oddaji naročila, do podpisa pogodbe ni mogoče izvajati novih aktivnosti, ki bi jih bilo potrebno zadržati, sklenitev pogodbe pa na podlagi ZPVPJN ni dovoljena.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 27.11.2013 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije o oddaji javnega naročila ter preučitvi navedb naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija na podlagi prejete spisovne dokumentacije uvodoma ugotavlja, da je med vlagateljem, ki naročnikovi kategorizaciji predmeta javnega naročila v zahtevku za revizijo ne nasprotuje, in naročnikom nesporno, da je naročnik predmet konkretnega javnega naročila pravilno kategoriziral kot storitve iz Seznama storitev B, saj je predmet tega javnega naročila skladno s Prilogo VII Uredbe Komisije (ES) št. 213/2008 z dne 28.11.2007 uvrstil v kategorijo št. 23 (Preiskovalne in varnostne storitve, z izjemo storitev oklepnih vozil) iz Seznama storitev B (Koda CPV: 79700000-1). Naročnik je v povabilu k oddaji ponudb sicer klasificiral predmetno javno naročilo na podlagi Priloge 2 - II »Seznam storitev B« Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS. št. 18/2007; v nadaljevanju: uredba), ki v kategoriji 23 (Preiskovalne in varnostne storitve, z izjemo storitev oklepnih vozil) določa referenčne številke CPV od 74600000-5 do 74620000-1.

Ob upoštevanju navedene ugotovitve je Državna revizijska komisija v nadaljevanju presojala, ali se revizijske navedbe vlagatelja nanašajo na kršitve, v zvezi s katerimi se, skladno z ZPVPJN, pri storitvah iz Seznama storitev B zagotavlja pravno varstvo.

Iz določil 20. člena ZJN-2 in na njegovi podlagi sprejete uredbe izhaja, da je potrebno pojem storitev v postopkih oddaje javnih naročil deliti na dve skupini, in sicer na storitve iz Seznama storitev A in na storitve iz Seznama storitev B. Navedena delitev je prevzeta iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31.3.2004 in je pomembna zato, ker za vsako od navedenih skupin veljajo drugačna pravila javnega naročanja. Navedeno pomeni, da so storitve iz Seznama storitev B v določenem delu izvzete ne le iz domene urejanja veljavne javno naročniške direktive, pač pa tudi iz domače zakonodaje s področja javnih naročil.

Drugi odstavek 4. člena ZPVPJN določa, da je za storitve, ki so v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, in na njegovi podlagi izdanimi predpisi uvrščene na Seznam storitev B, pravno varstvo zagotovljeno v delu, ki je urejen z zakonom, ki ureja javno naročanje.

ZJN-2 v drugem odstavku 20. člena določa, da se javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev B, oddajo v skladu z določbami zakona, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije. Naročnik mora pri naročanju storitev iz Seznama storitev B spoštovati pravila tega zakona za objavo obvestil o oddaji naročila. V primeru odstopanja med nomenklaturama CPV in CPC, se uporablja nomenklatura CPC. V tretjem odstavku 20. člena ZJN-2 pa je določeno, da se javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev A in Seznama storitev B, oddajo v skladu z ZJN-2, če je vrednost storitev iz Seznama storitev A večja od vrednosti storitev iz Seznama storitev B. V drugih primerih se naročila oddajo v skladu z določbami ZJN-2, ki določajo tehnične specifikacije in pravila za objavo obvestil o oddaji naročila.

Navedeno pomeni, da je uporaba določb ZJN-2 (glede na 20. člen ZJN-2) v primeru, ko se oddajajo naročila storitev (pretežno) iz Seznama storitev B, omejena, saj je naročnik zavezan upoštevati (le) tiste določbe ZJN-2, ki mu nalagajo, da mora predmet naročila opisati z uporabo nediskriminatornih tehničnih specifikacij (37. člen ZJN-2), da mora obvestilo o oddaji javnega naročila poslati Uradnemu listu EU oziroma na Portal javnih naročil (62. člen ZJN-2) ter da lahko objavi prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost (drugi odstavek 63. b člena ZJN-2).

Uporaba navedenih pravnih podlag zahteva, da je pravno varstvo ponudnikov v primeru javnega naročila storitev iz Seznama storitev B na podlagi drugega odstavka 4. člena ZPVPJN zagotovljeno le v okviru presoje kršitev drugega odstavka 20. člena ZJN-2 (oziroma določb ZJN-2, ki jih mora na podlagi drugega odstavka 20. člena ZJN-2 naročnik upoštevati pri oddaji tovrstnih naročil).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je v postopku oddaje javnega naročila ponudil nižjo skupno ponudbeno ceno od izbranega ponudnika, kar pomeni, da bi moralo javno naročilo biti oddano vlagatelju kot najugodnejšemu ponudniku. Vlagatelj naročniku tudi očita, da je ravnal napačno, ker je pri izbiri upošteval skupno ponudbeno ceno brez DDV, glede na to, da ga bo za izvajanje predmetnih storitev bremenila skupna ponudbena vrednost z vštetim DDV. Prav tako bi naročnik ob skrbnem pregledu ponudbe vlagatelja moral ugotoviti, da je v njegovi ponudbi navedeni znesek brez DDV glede na znesek z vštetim DDV očitno previsok, kar pomeni, da je prišlo v vlagateljevi ponudbi do očitne računske napake, ki se lahko odpravi, v kolikor se ne spreminjata količina in cena na enoto. Naročnik bi moral po vlagateljevem prepričanju na očitno računsko napako opozoriti vlagatelja in ga pozvati na izdajo soglasja za odpravo očitne računske napake, saj se zaradi njene odprave ne bi spreminjala skupna ponudbena cena. Iz ponudbenega predračuna vlagatelja pa je jasno razviden pravilen seštevek cen za 24 mesecev v EUR z DDV za vsako vrsto storitve. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zaključuje, da je naročnik s tem, ko je oddal javno naročilo izbranemu ponudniku kršil pravila lastne razpisne dokumentacije, saj javnega naročila ni oddal najugodnejšemu ponudniku.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo očita naročniku kršitve določb zakona v zvezi z odpravo očitnih računskih napak in odločitvijo o oddaji javnega naročila v povezavi z uporabo merila »najnižja cena«, ki so sicer urejene v četrtem odstavku 78. člena in 79. členu, v povezavi z 48. členom ZJN-2. Kot je Državna revizijska komisija že navedla, drugi odstavek 20. člena ZJN-2 določa, da se javno naročilo storitev iz Seznama storitev B odda v skladu z določbami zakona, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije in ob upoštevanju pravila tega zakona za objavo obvestil o oddaji naročila na Portalu javnih naročil in v Uradnem listu EU. Na podlagi navedenega je treba revizijske navedbe vlagatelja zavrniti, saj je pravno varstvo pri konkretnem javnem naročilu zagotovljeno le v okviru navedenih določb, ki pa se ne nanašajo na odpravo očitnih računskih napak in odločitev o oddaji naročila, v povezavi z uporabo meril.

Ker vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati, da je naročnik pri oddaji predmetnega javnega naročila kršil določila ZJN-2, katerih uporabo mu nalaga 20. člen ZJN-2, je Državna revizijska komisija, ob upoštevanju določil drugega odstavka 4. člena ZPVPJN in na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev revizijski zahtevek z dne 18.11.2013 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj predloga za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila ni posebej obrazložil, naročnik pa je v odločitvi o zahtevku za revizijo predlog vlagatelja zavrnil.

Skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN ima vlagatelj pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Če naročnik vlagateljevemu predlogu ne ugodi, ga mora odstopiti Državni revizijski komisiji (2. alineja drugega odstavka 19. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija mora o predlogu iz prvega odstavka tega člena odločiti v petih delovnih dneh od prejema predloga (tretji odstavek 19. člena ZPVPJN). V skladu s četrtim odstavkom 19. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija predlogu ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva. S sklepom o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se zadržijo nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila do pravnomočne odločitve naročnika ali Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (peti odstavek 19. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj vložil predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila skupaj z zahtevkom za revizijo. Ker je Državna revizijska komisija o zahtevku za revizijo pravnomočno že odločila, se je postopek pravnega varstva končal. Ob upoštevanju petega odstavka 19. člena ZPVPJN pa je vlagatelju odpadel pravni interes za vložitev predloga, s katerim bi lahko zadržal postopek oddaje javnega naročila, saj se s sklepom o zadržanju postopka oddaje javnega naročila lahko zadržijo nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila le do pravnomočne odločitve naročnika ali Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. Vlagatelju pa se tudi v primeru ugoditve predlogu za zadržanje postopka oddaje javnega naročila pravni položaj ne bi mogel izboljšati.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagatelj nima več pravnega interesa oziroma pravne koristi za vložitev predloga za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila, je na podlagi 19. člena in prvega odstavka 274. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.), ki se po prvem odstavku 13. člena ZPVPJN smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, predlog vlagatelja za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila, zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 4.12.2013


Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl.prav.,
članica Državne revizijske komisije

Vročiti:
- Suprima, agencija za varnost, d.o.o., Narpel 31, 8270 Krško
- Republika Slovenija, Okrožno sodišče v Krškem, Cesta krških žrtev 12, 8270 Krško
- GVS d.d., globalno varnostni servis, Ljubljanska 27, 8000 Novo mesto
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran