018-353/2013 Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu ter mag. Maje Bilbija kot predsednice senata in Sonje Drozdek Šinko in Vide Kostanjevec kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila ?Zamenjava prometne signalizacije za vodenje prometa na DC na območju Mestne občine Maribor?, začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Cestno podjetje Ptuj d.d., Zagrebška cesta 49a, Ptuj, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 24. 10. 2013

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povračilo stroškov se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila ?Zamenjava prometne signalizacije za vodenje prometa na DC na območju Mestne občine Maribor?, ki ga je 22. 4. 2013 objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN4589/2013.

Naročnik je 20. 8. 2013 sprejel dokument ?Odločitev o oddaji javnega naročila?, št. 43001-54/2013/14 412, iz katerega je razvidno, da je naročnik javno naročilo oddal ponudniku MEBLO SIGNALIZACIJA d.o.o., Industrijska cesta 5, Nova Gorica, ki ga zastopa Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji o.p., d.o.o., Šestova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 3. 9. 2013 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim zahteva razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila. Vlagatelj naročniku očita, da je ravnal nezakonito, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika, čeprav ta ni popolna. Vlagatelj zatrjuje, da podizvajalec izbranega ponudnika, LK ING d.o.o., na dan oddaje ponudbe ni imel poravnanih vseh zapadlih obveznosti do svojih podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, da izbrani ponudnik ni priložil izjave o skladnosti, kar bi po SIST EN 12899-1:2008 moral storiti, ter da izbrani ponudnik nima preizkušanega segmenta table 250 x 120 cm, kot je bilo zahtevano v tehničnih pogojih razpisa. Vlagatelj tudi navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil certifikat o skladnosti, ki ga je Zavod za gradbeništvo Slovenije izdal za izdelke, ki jih daje na trg izbrani ponudnik, proizvaja pa jih v obratu Meblo A+A d.o.o. Nova Gorice, ki je v stečaju in se ne ve, kako dolgo bodo te tehnične zmogljivosti na razpolago. Vlagatelj zatrjuje, da s stečajno maso upravlja stečajni upravitelj, izbrani ponudnik pa ni izkazal, da bo imel prostore na razpolago ves čas trajanja razpisa, zaradi česar naročniku očita kršitev načela gospodarnosti. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov.

Izbrani ponudnik, ki ga zastopa Avbreht, Zajc in partnerji, odvetniška družba, o. p., d. o. o., Šestova ulica 2, Ljubljana, se je v vlogi z dne 13. 9. 2013 izjasnil do vlagateljevih revizijskih navedb in vse zavrnil kot neutemeljene.

Naročnik je 26. 9. 2013 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zavrnil je tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka. Naročnik na vlagateljeve navedbe o tem, da izbrani ponudnik ni izpolnil ekonomskega pogoja zaradi neporavnanih vseh zapadlih obveznosti do podizvajalcev, odgovarja, da iz predloženih dokaznih dokumentov, ki jih je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo, ni mogoče ugotoviti, ali gre za terjatve iz predhodnih postopkov oddaje javnih naročil, poleg tega pa vlagatelj niti ne navaja, da bi šlo za takšne vrste terjatev in da bi izvirale iz podizvajalskega odnosa. V zvezi z vlagateljevimi navedbami o nepredložitvi izjave o skladnosti naročnik navaja, da v razpisni dokumentaciji izjave o skladnosti ni zahteval, zato ta ne more predstavljati podlage za izločitev ponudbe. Naročnik dalje navaja, da v seznamu predvidenih lokacij zamenjave prometne signalizacije iz razpisne dokumentacije, iz katerega so razvidne predvidene dimenzije prometne signalizacije, noben prometni znak ni dimenzij 120 x 250 cm, zato za naročnika ni sporno, da izbrani ponudnik nima preizkušenega znaka 120 x 250 cm. Naročnik še dodaja, da je navedba vlagatelja, da izbrani ponudnik nima preizkušenega segmenta table dimenzij 250 x 120 cm za presojo popolnosti njegove ponudbe povsem irelevantna, saj naročnik v razpisni dokumentaciji te dimenzije ne omenja. V zvezi z očitki glede kršitve načela gospodarnosti naročnik odgovarja, da vlagatelj ni zagovornik javnega interesa in zato nima aktivne legitimacije za varovanje javnega interesa, poleg tega pa naročnik meni, da načelo gospodarnosti ni bilo kršeno, saj naročnik potrdi in plača posamezni prometni znak šele, ko ta stoji na terenu.

Naročnik je 2. 10. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je 4. 10. 2013 prejela vlagateljevo vlogo, v kateri se je opredelil do navedb naročnika iz sklepa o zavrnitvi vlagateljevega zahtevka za revizijo in jih zavrnil kot neutemeljene.

Po pregledu dokumentacije o oddaji spornega naročila ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagateljeve revizijske navedbe, povezane z vprašanjem izpolnjevanja razpisnega pogoja neplačanih zapadlih obveznostih, je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka.

Izhodišče za presojo ekonomske in finančne sposobnosti predstavlja 44. člen ZJN-2, ki v drugem odstavku določa, da lahko naročnik kot dokaz o finančni in ekonomski sposobnosti gospodarskega subjekta od njega zahteva predložitev različnih dokumentov, npr. bančnih izpiskov, podatkov o boniteti poslovanja, računovodskih izkazov, izvlečkov iz poslovnih knjig, izpisov prometa itd. Šesti odstavek 44. člena ZJN-2 določa, da mora ponudnik v ponudbi predložiti tudi izjavo, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja.

Naročnik je zahteve glede izkazovanja plačila vseh zapadlih obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja določil v točki 3.1.2.3 Navodil za pripravo ponudbe, kjer je zapisal:
?Gospodarski subjekt ima plačane vse zapadle obveznosti do svojih podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja.

dokazilo: Izjava o izpolnjevanju ekonomsko-finančnih pogojev, skladna s predlogo.
opomba: Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva poročilo pooblaščenega revizorja, izpisek stanja odprtih obveznosti do dobaviteljev na dan oddaje ponudbe, potrdilo poslovne banke ali drugo enakovredno dokazilo, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogoja."

Naročnik je kot dokazilo o izpolnjevanju ekonomsko-finančnih pogojev predvidel podpis izjave, v kateri so gospodarski subjekti med drugim izjavili, da imajo poravnane vse zapadle obveznosti do svojih podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja in da bodo na podlagi poziva naročniku v določenem roku predložili zahtevano dokazilo o izpolnjevanju pogoja.

Ker je naročnik v točki 4.1.2 Navodil za pripravo ponudbe določil, da je gospodarski subjekt tudi tisti, ki v ponudbi nastopa kot podizvajalec, v točki 4.1.3 Navodil pa zahteval, da vsak gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi, predloži dokazila o izpolnjevanju osnovnih in ekonomsko ? finančnih pogojev, so (upoštevajoč naročnikova navodila) morali izjavo o izpolnjevanju ekonomsko ? finančnih pogojev predložiti tudi podizvajalci ponudnika.

Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik ni izkazal ekonomske in finančne sposobnosti v delu, ki se nanaša na plačane zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, saj njegov podizvajalec, LK ING proizvodnja, storitve in trgovina d.o.o. iz Doba, na dan oddaje ponudbe ni imel poravnanih vseh zapadlih obveznosti do svojih podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja. Vlagatelj kot dokaz, da je imel podizvajalec izbranega ponudnika na dan oddaje ponudbe zapadle in neporavnane obveznosti, prilaga Sklep o izvršbi z dne 10. 4. 2013, Potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti z dne 14. 5. 2013 in Umik izvršbe z dne 7. 6. 2013, iz katerega je razvidno, da je bila terjatev plačana šele 4. 6. 2013, torej po roku za oddajo ponudb.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da predložena dokazila ne zadostujejo za ugotovitev, da podizvajalec izbranega ponudnika ne izpolnjuje ekonomsko ? finančnega pogoja iz 3.1.2.3 točke Navodil za pripravo ponudbe. Vlagatelj bi moral poleg obstoja neporavnane nesporne in zapadle obveznosti zatrjevati in dokazati (v skladu s trditvenim in dokaznim bremenom iz 5. in 6. točke prvega odstavka 15. člena ZPVPJN, ki je na njegovi strani) tudi, da je ta obveznost nastala na podlagi podizvajalskega razmerja in da izvira iz predhodnih postopkov javnega naročanja, česar pa vlagatelj v zahtevku za revizijo ni storil. Vlagatelj v zahtevku za revizijo na nobenem mestu ne navede, iz katerega predhodnega postopka javnega naročanja naj bi ta obveznost izhajala, niti da je ta obveznost nastala na podlagi podizvajalskega (in ne kakšnega drugega) razmerja upnika terjatve s podizvajalcem izbranega ponudnika, čeprav tako ZJN-2 kot tudi razpisna dokumentacija jasno določata, da je kot izločilni kriterij mogoče obravnavati le tiste neplačane zapadle obveznosti, ki izvirajo iz postopkov javnega naročanja in iz podizvajalskega razmerja. Tudi iz dokumentacije, ki jo je zahtevku za revizijo priložil vlagatelj, tega ni mogoče ugotoviti, zato Državna revizijska komisija vlagateljevim navedbam v tem delu ni sledila.

Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da izbrani ponudnik v ponudbi ni priložil izjave o skladnosti, kar bi po SIST EN 12899-1:2008 moral storiti, zaradi česar ni izpolnil naročnikove zahteve iz razpisa, ki je določena v točki 1. (Dodatne zahteve razpisa), in ki se glasi:
?Poleg upoštevanja zahtev razpisne dokumentacije in Tehničnih pogojev za prometno signalizacijo mora ponudnik priložiti še:
1.1 Certifikat o skladnosti (znak CE) pridobljen pri evropski certifikacijski službi, katera je pooblaščena za preverjanje skladnosti izdelkov s tehničnimi pogoji za prometno signalizacijo.

1.2 Ponudnik mora jamčiti za znak kot celoto (oprijem folije na podlago znaka, stiki oziroma spoji podloge znaka z ojačitvenimi profili), da bo življenjska doba znaka znašala najmanj toliko kot so zahtevane lastnosti za svetlobnoodsevne folije (IZJAVA).

1.3 Na zadnji strani prometnega znaka ter na drogovih in konstrukcijah mora biti jasno označeno ime proizvajalca iz katere je razvidna sledljivost proizvajalca, tako kot jih določa standard SIST EN 12899:2008.?

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama ni sporno, da izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil izjave o skladnosti, ampak samo certifikat o skladnosti ponujenih izdelkov z zahtevami standarda SIST EN 12899-1:2008, ki ga je izdal certifikacijski organ Zavod za gradbeništvo Slovenije (kar potrjuje tudi ponudbena dokumentacija izbranega ponudnika). Vendar vlagatelj meni, da to ni dovolj za izpolnjevanje zahteve iz točke 1. Dodatnih zahtev razpisa, saj certifikat o skladnosti brez izjave o skladnosti ne zadostuje.

Za presojo o tem, ali bi moral izbrani ponudnik poleg certifikata o skladnosti predložiti tudi izjavo o skladnosti, je treba izhajati iz zahtev razpisne dokumentacije. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, od ponudnikov ni mogoče zahtevati več, kot je od njih zahtevala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija. Tudi 20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 določa, da je neprimerna ponudba tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji, naročnik pa mora takšno ponudbo zaradi njene nepopolnosti iz postopka oddaje javnega naročila izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v citirani točki 1. (Dodatne zahteve razpisa) nikjer ni zahteval, da morajo ponudniki v ponudbo predložiti izjavo o skladnosti, ampak je zahteval le predložitev certifikata o skladnosti izdelkov s tehničnimi pogoji za prometno signalizacijo. Slednjega je izbrani ponudnik v ponudbi predložil, kar med strankama ni sporno, zato mu ni mogoče očitati, da naročnikove citirane zahteve iz razpisne dokumentacije ni izpolnil. Vlagatelj sicer zatrjuje, da bi moral izbrani ponudnik izjavo o skladnosti ponudbi priložiti že zato, ker je ta del ES-certifikata o skladnosti, vendar Državna revizijska komisija po predlaganem vpogledu v standard SIST EN 12899-1:2008 tem navedbam ne more slediti. Državna revizijska komisija ugotavlja, da standard SIST EN 1289-1:2008 razlikuje med ES-certifikatom in izjavo o skladnosti, pri čemer gre že iz opisa, kaj mora vsak izmed njiju vsebovati, ugotoviti, da izjava o skladnosti ni sestavni del certifikata, ampak gre za dva ločena dokumenta. Medtem ko certifikat o skladnosti pripravi certifikacijski organ, mora izjavo o skladnosti pripraviti proizvajalec, izjava pa mora vsebovati med drugim tudi številko spremnega ES-certifikata o skladnosti (točka ZA.2.2. ES-certifikat o skladnosti in izjava o skladnosti standarda SIST EN 12899-1:2008). Slednje še dodatno potrjuje, da izjava o skladnosti ni sestavni del certifikata, saj se ta pripravi šele, ko je certifikat o skladnosti, ki jo spremlja, že izdan. Vprašanje, ali bi naročnik takšno izjavo za ugotovitev skladnosti ponujenih izdelkov z zahtevami standarda SIST EN 12899-1:2008 (poleg certifikata o skladnosti) moral zahtevati v razpisni dokumentaciji, pa v konkretnem primeru v tej fazi postopka ne more biti predmet spora. Gre namreč za zahtevo razpisne dokumentacije, ki je bila vlagatelju znana oziroma bi mu morala biti znana že pred potekom roka za oddajo ponudb, zato bi moral vlagatelj, v kolikor bi želel doseči njeno spremembo, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vložiti pred potekom roka za predložitev ponudb. Vlagatelj tega ni storil, zato se lahko v tem revizijskem postopku popolnost ponudb presoja le ob upoštevanju zahtev, ki so bile jasno določene že v razpisni dokumentaciji. Ker izjava o skladnosti v razpisni dokumentaciji ni bila zahtevana kot del ponudbene dokumentacije, je treba vlagateljeve očitke o tem, da izbrani ponudnik zaradi nepredložitve te izjave ne izpolnjuje naročnikovih razpisnih zahtev, zavrniti kot neutemeljene.

Vlagatelj dalje navaja, da izbrani ponudnik nima preizkušenega segmenta table 250 x 120 cm, kar naj bi bilo zahtevano v tehničnih pogojih razpisa, ter da izbrani ponudnik ne more izdelati vseh prometnih znakov do velikosti 120 x 150 cm iz enega kosa, kar naj bi bilo razvidno iz priloženega certifikata o skladnosti.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik poleg zahteve v točki 1. (Dodatne zahteve razpisa) glede predložitve certifikata o skladnosti (znak CE), pridobljenega pri evropski certifikacijski službi, katera je pooblaščena za preverjanje skladnosti izdelkov s tehničnimi pogoji za prometno signalizacijo, v Tehničnih pogojih za prometno signalizacijo, v točki 2.b) Tehnične zahteve pri izvedbi, zahteval:
?[?]
- Vsi prometni znaki do velikosti 120 x 250 cm morajo biti izdelani iz enega kosa. Prometni znaki, katerih velikost je večja od 120 x 250 cm morajo biti izdelani v obliki sestavljivih segmentov, katerih minimalna višina sme znašati 25 cm, maksimalna višina posameznega segmenta pa sme znašati največ 120 cm.?

V skladu z določbo 3.1.3.2 Navodil za pripravo ponudbe so morali ponudniki naročniku zagotoviti, da bodo pri izvedbi del v celoti upoštevali določila Tehničnih pogojev za prometno signalizacijo, ki so sestavni del razpisne dokumentacije. Kot dokazilo so morali ponudniki v ponudbi predložiti podpisano Izjavo o izpolnjevanju določil ?Tehničnih pogojev za prometno signalizacijo?, s katero so izjavili, da: ?[?] ponujena prometna signalizacija v celoti izpolnjuje zahteve Tehničnih pogojev za prometno signalizacijo, skladno z zahtevami točke 3.1.3.2 Tehnične zmogljivosti iz razpisne dokumentacije.?

Ponudniki so morali v skladu s točko 4.1.4 Navodil za pripravo ponudbe kot del ponudbene dokumentacije predložiti tudi naročnikovo specifikacijo naročila (opis naročila, tehnične specifikacije, tehnični pogoji, izpolnjen popis del s količinami, mesečni in zbirni kontrolni list, ?), iz katere sta razvidna vsebina in obseg naročila.

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik predložil podpisano izjavo, kot jo je določila zahteva iz točke 3.1.3.2 Navodil za pripravo ponudbe, priložil pa je tudi naročnikovo specifikacijo naročila, s čimer je sledil točki 4.1.4 Navodil za pripravo ponudbe. S tem je izbrani ponudnik potrdil, da ponujena prometna signalizacija v celoti izpolnjuje zahteve iz tehničnih pogojev, torej tudi zahtevo iz točke 2.b) Tehničnih zahtev pri izvedbi. Vlagatelj sicer zatrjuje, da izbrani ponudnik kljub dani izjavi nima preizkušenega segmenta table velikosti 250 x 120 cm, kar naj bi bilo razvidno iz priloženega certifikata o skladnosti, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja (enako kot naročnik), da naročnik takšne dimenzije tabel v tehničnih pogojih nikjer ni zahteval, zato ta navedba vlagatelja na presojo popolnosti ponudbe izbranega ponudnika nima nobenega vpliva. V razpisni dokumentaciji je bil poleg Popisa del ? specifikacije naročila priložen tudi Seznam predvidenih lokacij zamenjave prometne signalizacije, iz katerega so razvidne predvidene dimenzije prometnih znakov, ki jih bo treba dobaviti v okviru predmetnega javnega naročila, Državna revizijska komisija pa je z vpogledom vanj ugotovila, da nobeden predviden prometni znak iz seznama ni dimenzije 250 x 120 cm, ki jo v zahtevku za revizijo omenja vlagatelj, niti dimenzije 120 x 250 cm, ki jo kot mejno velikost za izdelavo prometnega znaka iz enega kosa v razpisni dokumentaciji določa naročnik, zato gre vlagateljeve navedbe v tem delu zavrniti kot neutemeljene.

Enako gre ugotoviti tudi za vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudnik ne more izdelati vseh prometnih znakov do velikosti 120 x 150 cm iz enega kosa. Naročnikova zahteva glede izdelave prometnih znakov iz enega kosa se je glasila na velikost ?do 120 x 250 cm? in ne ?do 120 x 150 cm?, kot to v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj. V kolikor pa je vlagatelj neizpolnjevanje naročnikovih zahtev glede zahtevanih dimenzij v enem kosu želel izpostaviti le za določene (v Seznamu predvidenih lokacij zamenjave prometne signalizacije konkretno naštete) dimenzije znakov znotraj velikosti 120 x 150 cm, pa bi moral konkretno navesti, katere so tiste dimenzije zahtevanih velikosti prometnih znakov, ki jih certifikat o skladnosti, ki ga je izbrani ponudnik predložil v ponudbi, ne zajema. Vlagatelj je namreč tisti, ki mora v zahtevku za revizijo navesti kršitve, ki jih očita naročniku, za utemeljevanje teh kršitev pa mora v zahtevku za revizijo navajati tudi dejstva in dokaze, s katerimi očitane kršitve dokazuje (5. in 6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN). Ker vlagatelj v obravnavanem delu konkretne trditvene podlage ni navedel, čeprav je ta v skladu s 6. točko točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN njegovo breme, je Državna revizijska komisija njegove navedbe v tem delu zavrnila kot neutemeljene.

Državna revizijska komisija je kot zadnje obravnavala vlagateljeve očitke, da izbrani ponudnik ni izkazal, da bo imel prostore na razpolago ves čas trajanja razpisa, saj je iz certifikata o skladnosti, ki ga je izbrani ponudnik predložil v ponudbi, razvidno, da je bil izdan za izdelke, ki jih daje na trg družba Meblo signalizacija, d.o.o., Nova Gorica, ki jih proizvaja v obratu Meblo A + A Nova Gorica, d.o.o., ta pa je v stečaju in se ne ve, kako dolgo bodo te tehnične zmogljivosti (prostori) na razpolago.

Naročnik je v točki 3.1.3.1 Navodil za pripravo ponudbe določil:
?Ponudnik mora zagotoviti ustrezne tehnične zmogljivosti (mehanizacijo, strojno in programsko opremo) za kvalitetno izvedbo celotnega naročila v predvidenem roku, skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije, pravili stroke ter določili predpisov in standardov s področja predmeta naročila.

dokazilo: Izjava o zagotovljenih tehničnih zmogljivostih za izvedbo naročila, skladna s
predlogo.?

Naročnik je v obrazcu ?Izjava o ustreznosti kapacitet tehničnih zmogljivostih za izvedbo naročila? določil izjavo:
?Izjavljamo, da bomo zagotovili vse potrebne tehnične zmogljivosti (mehanizacijo, strojno in programsko opremo) za kvalitetno izvedbo celotnega naročila v predvidenem roku, skladno z zahtevami točke 3.1.3.1 iz razpisne dokumentacije (Specifikacija naročila), pravili stroke ter določili predpisov in standardov s področja predmeta naročila.?

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik predložil podpisani obrazec ?Izjava o ustreznosti kapacitet tehničnih zmogljivostih za izvedbo naročila?, s čimer je naročniku izjavil, da bo zagotovil ustrezne tehnične zmogljivosti za kvalitetno izvedbo celotnega naročila v predvidenem roku in s tem v celoti dokazal izpolnjevanje naročnikovega pogoja iz točke 3.1.3.1. Navodil za pripravo ponudbe na način, kot se je od njega zahtevalo. Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer opozarja, da je družba Meblo A + A Nova Gorica, d.o.o., kjer naj bi bili ponujeni izdelki izbranega ponudnika proizvedeni, v stečaju, zaradi česar se ne ve, kako dolgo bodo ti prostori izbranemu ponudniku na razpolago, vendar Državna revizijska komisija tem vlagateljevim navedbam ni mogla slediti. Poleg tega, da se je naročnikova zahteva glede zagotavljanja tehničnih zmogljivosti nanašala le na mehanizacijo in strojno in programsko opremo (neodvisno od prostorov, v katerih se bo ta nahajala), Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da vlagatelj zgolj domneva o možnih situacijah, do katerih lahko pride v prihodnje in ki lahko pripeljejo do tega, da tehnične zmogljivosti, potrebne za izvedbo predmetnega javnega naročila, izbranemu ponudniku ne bodo na razpolago. Takšna ugibanja o ravnanjih, do katerih sploh še ni prišlo, pa ne morejo biti predmet presoje, saj jih ni mogoče preizkusiti.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel dokazati, da je naročnik ravnal nezakonito, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil za popolno in izbral kot najugodnejšo, zato je vlagateljev zahtevek za revizijo, skladno s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Izbrani ponudnik je v vlogi, v kateri se je izjasnil do vlagateljevih navedb, zahteval tudi povrnitev stroškov (pred)revizijskega postopka. Šesti odstavek 70. člena ZPVPJN določa, da lahko izbrani ponudnik povrnitev potrebnih stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, zahteva v izjasnitvi iz drugega odstavka 27. člena ZPVPJN. Izbrani ponudnik mora v svoji zahtevi za povračilo stroškov opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik v vlogi, v kateri je zahteval povračilo stroškov, slednjih ni opredeljeno navedel, zaradi česar je Državna revizijska komisija njegovo zahtevo za povračilo stroškov že iz tega razloga zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 24. 10. 2013


Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.
Članica Državne revizijske komisije








Vročiti:

? Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana
? Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana
? Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji o.p., d.o.o., Šestova 2, Ljubljana
? Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, Ljubljana


Vložiti:

? arhiv ? spis (tu)

Natisni stran