018-288/2013 Ministstrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste
Številka: 018-288/2013-23Datum sprejema: 25. 10. 2013
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata, Boruta Smrdela kot člana senata in Sonje Drozdek Šinko kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za ?izgradnjo kolesarske povezave Rogaška Slatina?Podčetrtek?Bistrica ob Sotli, odseki 1, 2 in 3? in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj GIC gradnje, d. o. o., Sveti Florijan 120, Rogaška Slatina (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o., Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 25. 10. 2013
odločila:
1. Vlagateljeva zahteva za izločitev strokovnjaka mag. A. C. se zavrne.
2. Zahtevek za revizijo se zavrne.
3. Vlagatelju se vrne 108 eurov na njegov račun.
4. Naročniku se vrne 108 eurov na njegov račun.
5. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.
6. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila po odprtem postopku (objava 22. 2. 2013 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN2042/2013, in 26. 2. 2013 v Uradnem listu Evropske unije, pod št. objave 2013/S 040-063955) z dokumentom ?Odločitev o oddaji javnega naročila? št. 43001-20/2013/55 (410) z dne 27. 6. 2013 ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Cestno podjetje Ptuj, d. d., Zagrebška cesta 49/a, Ptuj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 17. 7. 2013 in predlagal, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, podredno pa, da se mu dovoli vpogled v dokumentacijo, ki jo je predložil izbrani ponudnik k dopisu z dne 11. 6. 2013 in da se mu dovoli dopolnitev ali sprememba zahtevka za revizijo, v vsakem primeru pa je zahteval povrnitev stroškov. Vlagatelj se sklicuje na posamezne odločitve Državne revizijske komisije in Sodišča Evropske unije, pri tem pa je navedel, da:
? referenčni objekt priglašenega kadra, kar potrjujejo strokovna mnenja k zahtevku za revizijo, izpolnjuje zahtevo o minimalnem razponu 10 metrov, zato v ponudbi ni predložil še drugih referenc, s katerimi razpolaga, sicer pa k zahtevku za revizijo prilaga dokazilo o referenci tega kadra za most dolžine 80,55 metrov, s čimer je dokazano, da je sposoben,
? naročnik ni v razpisni dokumentaciji nikjer definiral pojma razpon, zato mora sam nositi tveganje priprave morebitno nejasne ali dvoumne razpisne dokumentacije,
? ga naročnik nikoli ni pozval na dopolnitev ponudbe z dokumenti, iz katerih bo razviden razpon objekta, izbranega ponudnika pa je ?na dopolnitev oz. pojasnitev? ponudbe pozval, s čimer je ravnal neenakopravno, dopustil pa mu je tudi dopolnitev ponudbe z referenco, ki je do tedaj še ni bilo, predložene reference pa niso zadoščale za izpolnitev pogojev,
? je izbrani ponudnik popravil računsko napako, vendar predložena menica več ne ustreza po višini, ker znaša manj kot tri odstotke od ponudbene cene z DDV,
? mu je naročnik neupravičeno omejil vpogled v dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika, sicer pa so ti podatki vezani na ugotavljanje popolnosti ponudbe in so javni glede na točko 2.4 Navodil za pripravo ponudbe, zato ?uveljavlja absolutno nepopolnost takšne ponudbe?,
? predmet poslovne skrivnosti so lahko le podatki ne pa celi dokumenti, sicer pa gre za dokazila, s katerimi je izbrani ponudnik dokazoval sposobnost.
Izbrani ponudnik se je z dopisom z dne 29. 7. 2013, ki ga je vložil po pooblaščeni odvetniški družbi, izjasnil o zahtevku za revizijo vlagatelja in predlagal njegovo zavrnitev, podredno pa zavrnitev v delu, ki se nanaša na vlagateljevo ponudbo, in zavrženje v delu, ki se nanaša na ponudbo izbranega ponudnika, navedel pa je tudi stroškovnik.
Naročnik je s sklepom št. 43001-20/2013/99 z dne 12. 8. 2013 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
? je točka 3.1.4.1 Navodil za pripravo ponudbe jasna,
? je naročnik res tisti, ki pripravi razpisno dokumentacijo, vendar je enako pomembno, da je ponudnik strokovnjak s področja predmeta javnega naročila in pozna stroko, strokovne izraze, tehnologijo, izvedbo del ipd., ravnati pa bi moral tudi skladno z dobro poslovno prakso in v primeru, da mu je bilo kaj nejasno, bi lahko, če ne že moral, prek portala javnih naročil postaviti vprašanje, česar pa ni storil,
? vsakega strokovnega izraza ni posebej razčlenjeval, saj bi razpisna dokumentacija sicer obsegala več sto strani, je pa uporabil le splošno znane ter v stroki in zakonodaji natančno opredeljene strokovne izraze,
? je pojem razpon ?v pravilniku in tehnični specifikaciji naročila? tudi definiran, zato ni razlogov za dodatno razčlenitev splošnih pojmov, ki so v stroki uveljavljeni,
? je nenavadno, da vlagatelj kot strokovnjak na področju javnega naročila ne pozna pojma razpon, ki bi ga sicer moral poznati, če naj mu naročnik kot strokovnjaku sploh zaupa,
? odločitve Državne revizijske komisije ne upoštevajo prvega odstavka 1. člena ZPVPJN, skladno s katerim mora ta upoštevati in varovati tudi interese naročnika in ne le obravnavati ponudnika kot domnevno šibkejšo stranko v postopku,
? zavrača navedbe odločitev Državne revizijske komisije in Sodišča Evropske unije v zadevi C-532/06, saj že leta skrbno pripravlja razpisno dokumentacijo, ki je prav po mnenju ponudnikov ena najbolj jasnih v Sloveniji, hkrati pa je vzorčna dokumentacija za številne druge naročnike,
? so domnevno izostala argumentacija in razlogi za izločitev v obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila posledica tega, da ne bi posameznih pomanjkljivosti ponudnika razkrival pred javnostjo, s čimer ščiti integriteto vsakega ponudnika, ki odda ponudbo, ker se lahko izkaže, da naročnik ni imel prav, morebitno nastalo škodo ponudniku pa je težko odpraviti, sicer pa je omogočena izdaja dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, zato s tako obrazložitvijo naročnik ne krši nobenega zakonskega določila,
? želi biti do ponudnikov človeški in ne le strogo formalističen,
? ponudnikov ni obravnaval neenakopravno,
? referenca za odgovornega vodjo v ponudbi izbranega ponudnika v opisu ni imela navedbe dolžine ceste niti razpona premostitvenega objekta, kar je štel za formalno nepopolnost ponudbe, zato je izbranega ponudnika pozval na predložitev dodatnih dokazil in pojasnil, ki jih je izbrani ponudnik posredoval, referenčni objekt pa izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije,
? je vlagatelj za referenco za odgovornega vodjo del napisal podatke o dolžini ceste ter širini in dolžini premostitvenega objekta, zato je naročnik pri njem preverjal le navedbe pri referenci, pri izbranem ponudniku pa je zahteval tudi dopolnitev manjkajočih podatkov pri referencah odgovornega vodje del, kar je skladno z razpisno dokumentacijo in ZJN-2,
? so bili podatki iz vlagateljeve ponudbe jasno razvidni, zato ni bilo nobene potrebe, da bi vlagatelja pozval k navedbi podatkov,
? je izraz premostitveni objekt definiran v Pravilniku o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/2005, 26/2006 in 109/2010 ? ZCes-1; v nadaljevanju: Pravilnik PC), izraz razpetina (v praksi se uporablja tudi izraz razpon) pa je definiran v potrjeni tehnični specifikaciji TSC 07.101, april 2007, Splošna specifikacija za cestne premostitvene objekte (mostove) (v nadaljevanju: TSC 07.101), zato ni posebej definiral teh dveh izrazov kot tudi ne drugih splošno znanih in uveljavljenih strokovno-tehničnih izrazov, saj so ti izrazi zapisani in definirani v različnih materialnih predpisih, ki se uporabljajo v gradbeništvu in pri gradnji cest, ponudniki kot strokovnjaki pa morajo te izraze poznati,
? je vlagatelj podpisal tudi izjavo o seznanjenosti s tehničnimi pogoji za izvedbo naročila, s čimer potrjuje seznanitev s Tehničnimi specifikacijami TSC 07 ? Objekti na cestah, ki so podrobno navedene v Specifikaciji naročila (Tehnični pogoji, poglavje II),
? je referenčni objekt vlagatelja sestavljen iz dveh objektov: uvoznega dela rampe, ki ne premošča nobene ovire v prostoru, in okvirne konstrukcije, preko katere poteka vozišče ulice, iz dokazil pa je razvidno, da je razpon (razpetina) premostitvenega dela objekta med sosednjima podporama (stenama okvirne konstrukcije) enak 8,2 metrov, kar je manj od zahtevanih 10 metrov,
? priložena grafika iz dokazila 11 ni dokazano iz projekta izvedenih del (PID) ali vsaj iz projekta za izvedbo (PZI) (ni etikete s podatki o projektantu, nazivu objekta, naslovu načrta in drugih podatkov), zato ni možno z gotovostjo trditi, da so naslovi ?tloris in prerez premostitvenega objekta? dejansko izrazi, ki jih je za priložene prikaze uporabil projektant, iz drugih dokazil pa so razvidne dimenzije dela uvozne rampe, ki ni premostitvena konstrukcija (s celo površino leži na temeljnih tleh) in dela konstrukcije, ki premošča oviro, zato referenčno delo ne izpolnjuje naročnikove zahteve, upoštevajoč definiciji premostitveni objekt in razpon,
? predložena strokovna mnenja niso mnenja neodvisnih izvedencev, ki bi bili imenovani po neodvisnem organu,
? je iz mnenja V. M. razvidno, da je referenčni objekt sestavljen iz dveh delov: rampe dolžine 26,22 metrov (dovozna rampa po Pravilniku PC ni premostitveni objekt) in premostitvenega objekta zaprtega prečnega prereza določenih dimenzij, nato pa V. M., enako kot naročnik, ugotavlja, da je statični razpon zaprtega škatlastega podvoza uvoza 8,2 metrov, kar je razvidno tudi iz skice 1 k zahtevku za revizijo,
? ne oporeka izvedbi oziroma izračunom karakterističnega razpona za celotno konstrukcijo, pač pa opozarja na to, da V. M. govori o statičnem modelu cestnega uvoza v vzdolžni smeri, ki pa po definiciji ni v celoti premostitveni objekt, V. M. pa v nadaljevanju tudi ne uporablja več izraza premostitveni objekt, temveč le še izraza ?celotni objekt cestnega uvoza? in ?merodajni razpon konstrukcije?,
? iz izjave družbe G izhaja, kateri statični model je uporabila pri izračunih/dimenzioniranju celotnega objekta v dolžini 46,65 metrov, vendar je treba poudariti, da je dejanski premostitveni objekt predstavlja le del celotnega objekta, razpon (razdalja med opornimi stenami) pa je manjši od 10 metrov,
? je vlagateljevo referenco priznal kot ustrezno po pogoju iz točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe, saj je zahteval tudi gradnjo ali rekonstrukcijo premostitvenega AB objekta v vrednosti vsaj 100.000 eurov, zato je treba razlikovati, ali referenčni objekt dosega tako zahtevane dimenzije kot zahtevano vrednost,
? je izbrani ponudnik podal soglasje k odpravi računske napake ter je predložil korigiran izpis ponudbenega popisa del in potrjen obrazec ?Ponudba?, ni pa mu mogoče očitati, da je predložil napačno zavarovanje za resnost ponudbe, saj je ob predložitvi ponudbe to zavarovanje dal za tri odstotke od vrednosti ponudbe pred ugotovljeno računsko napako, ugotovljena računska napaka pa nima vpliva na odločitev o oddaji javnega naročila, niti ni bistvena za ugotovitev (ne)popolnosti ponudbe, zato naročnik ?vlagatelja? (očitno gre za lapsus in je mišljeno izbranega ponudnika; opomba Državne revizijske komisije) ni pozval na dopolnitev ponudbe,
? je vlagatelju 4. 7. 2013 omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, razen v dele, ki predstavljajo osebne podatke, tajnost ali poslovno skrivnost,
? so bili javni vsi dokumenti, ki jih je naročnik v razpisni dokumentaciji predvidel za izpolnjevanje pogojev, vlagatelj pa je že iz samih obrazcev, ki jih je ponudnik izpolnil, lahko preveril izpolnjevanje pogojev iz razpisne dokumentacije,
? vlagatelj napačno navaja, da naročnik ni razkril referenc, pač pa bi moral pravilno in korektno zapisati, da ni dovolil vpogleda v dodatna dokazila za te reference, kar je tudi razvidno iz zapisnika o vpogledu,
? tudi iz 22. člena ZJN-2 ne izhaja, da lahko vlagatelj vpogleda v vse dokumente, pač pa 22. člen ZJN-2 omejuje vpogled v dokumente, ki predstavljajo poslovno skrivnost,
? je izbrani ponudnik v ponudbi predložil obrazec s podatki, da bo funkcijo odgovornega vodje del opravljal V. Š., zanj pa je navedel tudi tri dela, iz opisa katerih ni bilo razvidno, ali izpolnjujejo zahteve iz razpisne dokumentacije, zato je izbranega ponudnika pozval na predložitev dokazil, ki jih je ta tudi predložil, hkrati pa je dopolnil podatke z referenco in dokazili za dela na državni cesti, zaradi česar je naročnik ugotovil, da izpolnjuje pogoj v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije, takšno ravnanje pa sodi v okvir dopustne dopolnitve formalno nepopolne ponudbe iz 78. člena ZJN-2 in je skladno z odločitvami Državne revizijske komisije,
? izbranega ponudnika ni privilegiral, saj je tudi druge ponudnike pozval k dodatnim pojasnilom in so tudi drugi ponudniki kot izbrani ponudnik imeli možnost obrazložiti in predložiti dodatna dokazila.
Naročnik je kot prilogo dopisu št. 43001-20/2013/100 z dne 13. 8. 2013 Državni revizijski komisiji posredoval del dokumentacije, kot prilogo dopisu št. 43001-20/2013/103 z dne 14. 8. 2013 pa še del dokumentacije.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 20. 8. 2013 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in jih zavrnil. Vlagatelj je med drugim navedel, da ne izpodbija vsebine razpisne dokumentacije, temveč odločitev o izločiti svoje ponudbe, da naročnik ne more šele naknadno v postopku pravnega varstva določati vsebine izrazu razpon, predložena strokovna mnenja pa potrjujejo razpon v minimalni dolžini 10 metrov, da naročnik v postopku javnega naročila ni nikoli navedel, koliko znaša po njegovih izračunih razpon referenčnega objekta, da se naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo ni opredelil do druge vlagateljeve reference, na katero se je skliceval, in da naročnik ni odločil o podrednem predlogu.
Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je za ugotovitev nekaterih dejstev v zvezi z lastnostmi objekta iz spornega referenčnega posla, ki ga je vlagatelj priglasil v ponudbi za odgovornega vodjo del za vodenje gradbišča, potrebno strokovno znanje, s katerim Državna revizijska komisija ne razpolaga, je odredila pridobitev strokovnega mnenja (34. člen ZPVPJN in prvi odstavek 36. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-288/2013-5 z dne 16. 9. 2013 določila strokovnjaka mag. A. C., naročniku in vlagatelju pa naložila, da založita predujem za strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja, vsakemu 200 eurov.
Tako naročnik kot vlagatelj sta založila predujem, pri čemer je vlagatelj z vlogo z dne 25. 9. 2013 zahteval izločitev mag. A. C. (strokovnjaka), saj je prepričan, da so podane okoliščine, ki objektivno gledano vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Vlagatelj je navedel, da je iz registra pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) razvidno, da je mag. A. C. večinski lastnik družbe City Studio, d. o. o., Ljubljana, trenutno njen prokurist, s čimer lahko opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe (35. člen Zakona o gospodarskih družbah, Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.), sicer pa je bil do 15. 3. 2012 njen direktor 19 let. Vlagatelj je navedel, da je iz evidence Supervizor razvidno, da je naročnik družbi City Studio, d. o. o., Ljubljana v zadnjih petih letih (od septembra 2008 do septembra 2013) nakazal 696.836,88 eurov za različne storitve, v zadnjih 10 letih pa je družba City Studio, d. o. o., Ljubljana za naročnika opravila posle za vrednost 953.963,61 eurov. Vlagatelj se sklicuje na sodno prakso v zadevah VDSS sklep Pdp 766/2012 z dne 9. 1. 2012, sodba in sklep II Ips 483/2003 z dne 26. 2. 2004 ter sklep II Ips 228/2002 (pravilno: II Ips 228/2000; opomba Državne revizijske komisije) z dne 20. 12. 2000 ter dodaja, da je s spletne strani družbe City Studio, d. o. o., Ljubljana razvidno sodelovanje med naročnikom in družbo City Studio, d. o. o., Ljubljana v zvezi z naročilom ?ureditev križišča Benedikt?. Vlagatelj je izpostavil, da mag. A. C. ?ni primerna izbira za strokovnjaka v konkretni zadevi, saj njegovo strokovno področje predstavlja urbanizem, promet in protihrupne ograje (navedeno je razvidno iz javno objavljenih podatkov in podatkov iz spletne strani družbe City Studio d.o.o.), in nikakor ne mostogradnja, statika oziroma konstruktiva, kar pa je očitno predmet tega spora?, zato je predlagal, naj Državna revizijska komisija pridobi strokovno mnenje strokovnjaka za konstrukcijo in statiko s področja mostogradnje, ?ki bo potrdil ali ovrgel strokovno pravilnost stališč strokovnjakov v zahtevku za revizijo predloženih strokovnih mnenj?. Vlagatelj je še zahteval ?povračilo stroškov predujma za strokovno delo in izdelavo izvedenskega mnenja?.
Državna revizijska komisija je naročnika in vlagatelja seznanila s strokovnim mnenjem z dne 2. 10. 2013, ki ga je pripravil mag. A. C., in jima omogočila, da se o njem izjavita. Naročnik je z vlogo št. 43001-20/2013/110-1600 z dne 8. 10. 2013 izjavil, da je strokovnjak navedel enako, kot je ugotovil naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vlagatelj se je izjavil z vlogo z dne 11. 10. 2013 in opozoril, da je z vlogo z dne 25. 9. 2013 zahteval izločitev strokovnjaka, ni pa prejel odločitve o tem. Vlagatelj je nadaljeval, da ni prejel vprašanj, ki jih je Državna revizijska komisija postavila strokovnjaku, zato je zahteval vpogled v spis, ki mu ga je ta omogočila 7. 10. 2013. Vlagatelj je nasprotoval ?že samemu angažmaju, kot ga je razumel izvedenec v točki A svojega mnenja, torej da ima ?nalogo ugotoviti upravičenost vlagateljevega zahtevka za revizijo??, saj je izvedenec s tem odločal o pravnih vprašanjih, za kar pa ni pristojen. Vlagatelj je še navedel, da se strokovnjak ni izjavil o strokovnih mnenjih iz zahtevka za revizijo in je le ponovil naročnikova stališča iz odločitve o oddaji javnega naročila. Vlagatelj je nadaljeval, da strokovnega mnenja tudi ni mogoče preizkusiti, zato je neuporabno, niti se strokovnjak ni opredelil do tega, da razpon referenčnega objekta presega naročnikove zahteve. Vlagatelj je še izpostavil, da je ?stališče izvedenca izjemno skopo; točka C: Odgovor ima dva kratka odstavka, točka D Zaključek pa celo samo dva stavka, in iz zgoraj navedenih razlogov niti v najmanjši meri ne ustreza strokovnemu oziroma izvedenskemu mnenju?. Vlagatelj je še opozoril, da je zaključek v nasprotju sam s sabo, saj ?izvedenec v nadaljevanju zapiše, da zahtevnost referenčnega objekta presega zahteve naročnika, zato je po mnenju izvedenca sporna referenca ustrezna?. Vlagatelj je predlagal, naj ?Državna revizijska komisija imenuje izvedenca v skladu z določili ZPP, ter ga pozove, naj se strokovno opredeli do navedb v vlagateljevem zahtevku za revizijo in do strokovnih mnenj, ki so tam predložena, pri tem pa naj odgovori na vprašanje, koliko znaša razpon spornega premostitvenega objekta, svoje stališče pa naj strokovno pojasni?.
Ker se je predrevizijski postopek na podlagi vloženega zahtevka začel pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 63/2013; v nadaljevanju: ZPVPJN-A) in se je dokončal skladno z ZPVPJN brez upoštevanja ZPVPJN-A, Državna revizijska komisija pri odločanju o njem ni uporabila ZPVPJN-A (drugi odstavek 14. člena ZPVPJN-A).
Državna revizijska komisija se o vlagateljevih ugovorih v zvezi z določitvijo mag. A. C. za pripravo strokovnega mnenja in s prejetim strokovnim mnenjem, ki ga je pripravil mag. A. C., izreka posebej v nadaljevanju. Državna revizijska komisija kot nepotreben (razlogi sledijo v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa) za rešitev obravnavane zadeve zavrača vlagateljev predlog iz vloge z dne 11. 10. 2013 o ugotavljanju razpona premostitvenega objekta z novim strokovnjakom/izvedencem. Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Zaradi razrešitve dejanskega vprašanja v zvezi z lastnostmi objekta, ki ga je vlagatelj priglasil za odgovornega vodjo za vodenje gradbišča je Državna revizijska komisija odločila, da skladno s 34. členom ZPVPJN in prvim odstavkom 36. člena ZPVPJN pridobi strokovno mnenje. Državna revizijska komisija je zato s sklepom št. 018-288/2013-5 z dne 16. 9. 2013 za pripravo strokovnega mnenja določila strokovnjaka mag. A. C.
Vlagatelj je sicer založil predujem, vendar je z vlogo z dne 25. 9. 2013, vloženo neposredno po prejemu sklepa št. 018-288/2013-5 z dne 16. 9. 2013, zahteval izločitev mag. A. C., ker naj bi bili podani razlogi iz šeste točke 70. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spr.; v nadaljevanju: ZPP) glede na prvi odstavek 247. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 13. člena ZPVPJN. Čeprav je vlagatelj za mag. A. C. nekajkrat navedel, da ga je Državna revizijska komisija določila za izvedenca, je treba upoštevati, da ga je Državna revizijska komisija določila za strokovnjaka, kar je ena izmed možnosti, ki jo omogočata 34. člen ZPVPJN in prvi odstavek 36. člena ZPVPJN. Vlagatelj je zahteval izločitev mag. A. C., saj naj bi bile podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti, kar utemeljuje z razlogi, ki jih je mogoče povzeti v to, da je družba, v kateri je bil mag. A. C. direktor in je sedaj prokurist, v preteklih letih poslovala z naročnikom, ki je bil glede na podatke iz aplikacije Supervizor po vrednosti njen drugi največji pogodbeni partner. Vlagatelj je tudi navedel, da mag. A. C. ni primerna izbira.
Vlagatelj je k vlogi z dne 25. 9. 2013 predložil ?Redni izpis iz sodnega/poslovnega registra? z dne 24. 9. 2013, iz katerega je razvidno, da je mag. A. C. družbenik družbe City Studio, d. o. o., Ljubljana od 20. 3. 1993, in sicer z deležem 60 %, in da je njen prokurist s pooblastilom, podeljenim 15. 3. 2012. Enako je razvidno iz ?Zgodovinskega izpisa iz sodnega/poslovnega registra (za obdobje od 01.02.2008 dalje)? z dne 25. 9. 2013, dodatno pa je razvidno, da se je delež mag. A. C. v družbi City Studio, d. o. o., Ljubljana v preteklosti spreminjal, vsekakor pa je bil nekaj časa nižji od končnih 60 %, od 20. 3. 1993 do 15. 3. 2012 pa je bil njen direktor. Vlagatelj je k vlogi z dne 25. 9. 2013 predložil tudi izpisa iz aplikacije Supervizor, natisnjena 25. 9. 2013, iz katerih so med drugim razvidni podatki o čistih prihodkih od prodaje v letih 2008, 2009, 2010 in 2011, nakazilih iz sektorja države v tem obdobju ter razmerje med prihodki iz prodaje in nakazili iz sektorja države, podatki o transakcijah v obdobju od septembra 2008 do septembra 2013 (skupaj 1.737.114,49 eurov, od česar od naročnika v višini 696.836,88 eurov) in v obdobju od januarja 2003 do septembra 2013 (skupaj 3.087.596,30 eurov, od česar od naročnika v višini 953.963,61 eurov). Iz teh podatkov izhaja, da sta bila družba City Studio, d. o. o., Ljubljana in naročnik v pogodbenih odnosih, to pa potrjuje tudi izpis z dne 25. 9. 2013 s spletne strani družbe http://www.city-studio.si/en/civil-engineering/ureditev-krizisca-benedikt, ki ga je vlagatelj predložil k vlogi z dne 25. 9. 2013, iz njega pa je razvidno, da je naročnik bil pogodbena stranka te družbe za projekt ?ureditev križišča ?Benedikt??.
Vlagatelj je po prejemu strokovnega mnenja z vlogo z dne 11. 10. 2013, s katero se je izjavil o strokovnem mnenju, znova zahteval izločitev mag. A. C., pri čemer je ponovil razloge iz vloge z dne 25. 9. 2013, dodatno pa je navedel, da je strokovnjak odločal o pravnih vprašanjih. Vlagatelj je tudi pojasnil, zakaj se ne strinja s strokovnim mnenjem in v čem vidi njegove pomanjkljivosti.
V 34. členu ZPVPJN je določeno, da lahko Državna revizijska komisija v okviru revizijskega postopka pridobi strokovno ali izvedensko mnenje, v prvem odstavku 36. člena ZPVPJN pa je določeno, da v določenih primerih lahko Državna revizijska komisija odredi pridobitev strokovnega mnenja ali vključi neodvisne strokovnjake ali izvedence v revizijski postopek, kar omogoča sklepanje, da ZPVPJN loči med strokovnjaki in izvedenci, vendar posebne določbe, ki bi določala, kaj je med njima (vsebinska) razlika, ne vsebuje. ZPVPJN ne določa izločitvenih in/ali odklonitvenih razlogov, ki bi veljali za strokovnjake, sicer pa niti za izvedence, temveč določa takšne razloge za predsednika, člane in uslužbence Državne revizijske komisije (prvi, drugi in tretji odstavek 66. člena ZPVPJN), pri čemer v prvem odstavku 66. člena ZPVPJN zanje odkazuje tudi na upoštevanje izločitvenih razlogov po ZPP. Formulacija iz prvega odstavka 66. člena ZPVPJN sicer lahko napeljuje na to, da ZPVPJN odkazuje le na 1.?5. točko 70. člena ZPP, ki določajo izločitvene razloge, vendar je kljub temu mogoče sklepati, da vsebinsko odkazuje na 70. člen ZPP v celoti in torej tudi na 6. točko 70. člena ZPP, ki določa (edini) odklonitveni razlog.
Če bi pri tolmačenju ZPVPJN uporabili analogijo, da je mogoče izločiti tudi strokovnjake, ki jih določi Državna revizijska komisija, da bi pridobila strokovno mnenje po 34. členu ZPVPJN (oziroma prvem odstavku 36. člena ZPVPJN), in da bi tudi zanje veljali izločitveni razlogi, ki jih določajo prvi, drugi in tretji odstavek 66. člena ZPVPJN (z izjemo v delu, ko se prvi odstavek 66. člena ZPVPJN sklicuje na ZPP, ki je sicer pravna podlaga, na katero se sklicuje vlagatelj), dejansko stanje, ki ga navaja vlagatelj v utemeljitev zahteve za izločitev mag. A. C., izločitve tega strokovnjaka ne podpira. Vlagatelj niti ne navaja, da v tem postopku oddaje javnega naročila mag. A. C. sodeluje kot ponudnik ali da v njem kot ponudnik sodeluje družba City Studio, d. o. o., Ljubljana, pa niti, da je mag. A. C. (ali družba City Studio, d. o. o., Ljubljana) v katerem izmed razmerij z osebami, ki so naštete v prvem odstavku 66. člena ZPVPJN, ali pa v katerem izmed razmerij iz drugega ali tretjega odstavka 66. člena ZPVPJN.
V ZPP ni izrecnih določb, ki bi pri institutu dokazovanja omenjale strokovno mnenje ali strokovnjake, po drugi strani pa je pri dokazovanju mogoče izvedensko delo zaupati strokovni instituciji (gl. tretji in četrti odstavek 245. člen ZPP). V ZPP pa je urejena možnost izločitve izvedenca, in sicer v prvem odstavku 247. člena ZPP, ki določa, da je izvedenec lahko izločen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izločen sodnik ali sodnik porotnik; pač pa se lahko vzame za izvedenca tudi tisti, ki je bil prej zaslišan kot priča. Razlogi za izločitev sodnika ali sodnika porotnika so določeni v 70. členu ZPP, vlagatelj pa prek sklicevanja na prvi odstavek 247. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN uveljavlja razlog iz 6. točke 70. člena ZPP, in sicer obstoj ?okoliščin, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti?, kar pomeni odklonitveni razlog in ne izločitvenih razlogov iz 1.?5. točke 70. člena ZPP. Če bi tudi za izločitev strokovnjakov veljala ureditev, ki velja za izločitev izvedenca (prvi odstavek 247. člena ZPP), potem bi po analogiji glede na drugi odstavek 247. člena ZPP veljalo, da mora izločitev strokovnjaka zahtevati stranka in da do izločitve ne pride že po samem zakonu (prim. glede izvedencev VSM sodba I Cp 577/2008 z dne 7. 10. 2008 in VSL sklep II Cp 3145/2011 z dne 28. 9. 2011). Ob analognem tolmačenju ureditve glede izločitve izvedenca z možnostjo izločitve strokovnjaka je treba ugotoviti, da je vlagatelj zahteval izločitev mag. A. C. neposredno po prejemu sklepa št. 018-288/2013-5 z dne 16. 9. 2013 in torej prej kot v osmih dneh po njegovi postavitvi (prim. drugi odstavek 247. člena ZPP), v svoji zahtevi pa je tudi navedel okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev (prim. tretji odstavek 247. člena ZPP). Dejansko stanje, ki ga navaja vlagatelj v utemeljitev zahteve za izločitev mag. A. C., izločitve tega strokovnjaka iz razlogov po 1.?5. točki 70. člena ZPP sicer tudi ne podpira.
Vlagatelj se sklicuje na sodno prakso v zadevah VDSS sklep Pdp 766/2012, sodba in sklep II Ips 483/2003 ter sklep II Ips 228/2002 (pravilno: II Ips 228/2000; opomba Državne revizijske komisije), pri čemer je iz teh sodnih odločitev razvidno, da dajejo nekaj splošnih izhodišč (v 6. točki 70. člena ZPP je določen pravni standard, obstoj razloga iz te pravne podlage je treba široko tolmačiti) in obravnavajo konkretne primere, ko so sodišča ugotovila, da so bili izpolnjeni pogoji za izločitev izvedenca ali pa ti niso bili izpolnjeni. Iz teh sodnih odločitev je razvidno, da so sodišča vprašanje glede izločitve izvedenca obravnavala v okviru pravice do nepristranskega sojenja, pri čemer je mogoče razbrati stališče (sklep II Ips 228/2000: ?? odvisnost izvedenca od družbe, ki je zanj izstavila račun in ki mu poravna honorar za opravljeno izvedensko delo, njen direktor pa je mož tožničine pooblaščenke oziroma zet njenega pooblaščenca?), da je ekonomska odvisnost izvedenca od stranke razlog, ki vzbuja dvom o njegovi nepristranskosti in je razlog za izločitev (prim. Jan Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 485). Če bi po analogiji šteli, da je treba tudi glede izločitve strokovnjaka, ki ga določi Državna revizijska komisija, da bi pridobila strokovno mnenje po 34. členu ZPVPJN (oziroma prvem odstavku 36. člena ZPVPJN), upoštevati enaka izhodišča, ekonomske odvisnosti strokovnjaka (kot sicer ne drugega pravnega subjekta, namreč družbe City Studio, d. o. o., Ljubljana) od naročnika Državna revizijska komisija na podlagi vlagateljevih trditev ni ugotovila.
Državna revizijska komisija dodaja, da bi v primeru izpostavljenih analognih razlag, če bi upoštevala tudi izhodišča Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP) v primerih, ko je to ugotavljalo, ali je bil kršen prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah (gl. Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11, Uradni list RS-MP, št. 7/94), ko ureja pravico do nepristranskega sojenja, ne prišla do drugačnega zaključka, kot ga je predstavila v prejšnjem odstavku te obrazložitve. ESČP je v zvezi z izvedencem (?expert?; v angleščini in francoščini) v zadevi Brandstetter proti Avstriji (sodba z dne 28. 8. 1991) med drugim navedlo, da ?dejstvo, da je bil g. Bandion uslužbenec Kmetijskega inštituta, ki je vložilo predlog za pregon, bi lahko povečalo zaskrbljenost na strani g. Brandstetterja. Taka zaskrbljenost ima določen pomen, vendar ni odločilna. Odločilno je, ali je nastale dvome mogoče imeti za objektivno upravičene (glej, mutatis mutandis, sodbo v primeru Hauschild z dne 24. 5. 1989, Serija A št. 154, str. 21, para. 48)? (prvi odstavek paragrafa 44; prevod tega dela paragrafa do navedbe datuma sodbe: http://www.svetevrope.si/sl/evropsko_sodisce_za_ clovekove_pravice/slovenski_prevodi_sodb/56/index.html; prvi odstavek paragrafa 44 v angleščini ?Admittedly, the fact that Mr Bandion was a member of the staff of the Agricultural Institute which had set in motion the prosecution may have given rise to apprehensions on the part of Mr Brandstetter. Such apprehensions may have a certain importance, but are not decisive. What is decisive is whether the doubts raised by appearances can be held objectively justified (see, mutatis mutandis, in respect of judges, the Hauschildt judgment of 24 May 1989, Series A no. 154, p. 21, para. 48).? in francoščini ?L?appartenance de M. Bandion au personnel de l?Institut agricole, qui avait déclenché les poursuites, pouvait certes inspirer ? M. Brandstetter des appréhensions, mais si de tels sentiments peuvent rev?tir de l?importance ils ne sont pas déterminants; le probl?me décisif consiste ? savoir si les inquiétudes nées des apparences peuvent passer pour objectivement justifiées (voir, mutatis mutandis, en ce qui concerne les juges, l?arr?t Hauschildt du 24 mai 1989, série A no 154, p. 21, par. 48).?). ESČP je stališče, da ima zaskrbljenost stranke (v zvezi s položajem izvedenca) določen pomen, vendar ni odločilna, saj je odločilno, ali je nastale dvome mogoče imeti za objektivno upravičene, ponovilo v zadevi Sara Lind Eggertsdóttir proti Islandiji (sodba z dne 5. 7. 2007, paragraf 48). Vlagatelj ni navedel nobenega takega razloga, ki bi omogočil zaključek, da so dvomi v nepristranskost mag. A. C. objektivno upravičeni.
Naročnik je organ Republike Slovenije in zato (glede na prvo alineo prvega odstavka 3. člena ZJN-2) subjekt, ki je zavezan za nabave blaga, storitev in gradenj upoštevati ZJN-2 (prim. prvi odstavek 1. člena ZJN-2), kar pomeni, da je dolžan izvajati postopke javnega naročanja (24. člen ZJN-2). ZJN-2 zahteva, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 8. člena ZJN-2), kar se zagotavlja z javnostjo postopkov in brezplačnimi objavami na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije (drugi odstavek 8. člena ZJN-2). Poleg zahteve po transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2), ZJN-2 zahteva tudi, da mora naročnik spoštovati načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (7. člen ZJN-2) in načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2). Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-1), ki je veljal pred uveljavitvijo ZJN-2, je veljal tudi za naročnika (prvi odstavek 1. člena ZJN-1 in sprva alinea a 1. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1, nato pa prva alinea prvega odstavka 2.a člena ZJN-1), od njega pa je tudi zahteval spoštovanje načel zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1), transparentnosti porabe javnih sredstev (6. člen ZJN-1) in enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1). Naročnik je moral za nabave blaga, storitev in gradenj tudi po ZJN-1 izvajati postopke javnega naročanja (17. in 124. člen ZJN-1).
Vlagatelj ne le, da ne dokazuje, da bi naročnik kdaj strokovnjaku nakazal denar, tega niti ne navaja. Državna revizijska komisija je ne glede na to vpogledala v aplikacijo Supervizor, ali bi bilo sploh mogoče ugotoviti tako nakazilo, vendar na seznamu prejemnikov nakazil od naročnika (kot ne drugih subjektov iz sektorja države) ni naveden tudi mag. A. C.
Vlagatelj sicer navaja, da je naročnik družbi City Studio, d. o. o., Ljubljana, v kateri je bil mag. A. C. direktor in je sedaj njen prokurist, nakazal določene zneske, pri čemer vlagatelj izpostavlja vrednosti iz dveh večletnih obdobij, vendar predstavljeno dejansko stanje ne kaže, da so bili pogodbeni odnosi, ki zaradi omenjenih nakazil nesporno obstajajo med družbo City Studio, d. o. o., Ljubljana in naročnikom (potrjuje pa jih tudi podatek s spletne strani družbe Studio, d. o. o., Ljubljana za projekt ?ureditev križišča ?Benedikt??), vzpostavljeni mimo pravil ZJN-1 ali ZJN-2. Državna revizijska komisija dodaja, da je iz podatkov iz aplikacije Supervizor, ki jih je predložil vlagatelj k vlogi z dne 25. 9. 2013, sicer razvidno, da je delež nakazil družbi City Studio, d. o. o., Ljubljana po naročniku v obdobju od septembra 2008 do septembra 2013 znašal 40 %, v obdobju od januarja 2003 do septembra 2013 pa 31 %, kar kaže na to, da je naročnik ?takoj za Mestno občino Ljubljana daleč največja stranka družbe? City Studio, d. o. o., Ljubljana (str. 3 vloge z dne 25. 9. 2013; vlagatelj je sicer očitno pomotoma navedel napačno firmo), vendar pa ta deleža pomenita delež nakazil od subjektov iz sektorja države in ne od vseh pravnih in fizičnih oseb, s katerimi družba City Studio, d. o. o., Ljubljana posluje, kar je očitno že ob vpogledu v podatke (vsaj) za leta 2008, 2009, 2010 in 2011, ki so navedeni v izpisih iz aplikacije Supervizor, ki ju je vlagatelj predložil k vlogi z dne 25. 9. 2013, saj ti navajajo podatke za ?čiste prihodke iz prodaje? v zneskih, ki so višji od zneskov za ?nakazila iz sektorja država? (prim. podatki iz razdelka ?Razmerje?).
Ni odveč opozoriti tudi na stališče ESČP v zadevi Brandstetter proti Avstriji (sodba z dne 28. 8. 1991), kjer je v delu drugega odstavka paragrafa 44 med drugim navedlo: ?Taka objektivna upravičenost tukaj manjka. Dejstvo, da je izvedenec zaposlen pri istem inštitutu ali laboratoriju kot izvedenec, na čigar mnenju sloni obtožnica, po mnenju Sodišča samo po sebi še ne opravičuje strahu, da ne bo zmožen delovati nevtralno. Drugačna odločitev bi sodišču v številnih primerih postavila nesprejemljive omejitve pri pridobivanju izvedenskih nasvetov. [?]? (prevod tega dela paragrafa 44: http://www.svetevrope.si/sl/evropsko_sodisce_za_ clovekove_pravice/slovenski_prevodi_sodb/56/index.html; ta del paragrafa 44 v angleščini ?Such an objective justification is lacking here: in the Court?s opinion, the fact that an expert is employed by the same institute or laboratory as the expert on whose opinion the indictment is based, does not in itself justify fears that he will be unable to act with proper neutrality. To hold otherwise would in many cases place unacceptable limits on the possibility for courts to obtain expert advice.? in v francoščini ?Pareille justification objective manque ici: aux yeux de la Cour, la circonstance qu?un expert travaille pour le m?me institut ou laboratoire qu?un confr?re, dont l?avis constitue la base de l?acte d?accusation, n?autorise pas en soi ? le croire incapable d?agir avec la neutralité voulue. En juger autrement limiterait dans bien des cas de mani?re inacceptable la possibilité, pour les tribunaux, de recourir ? une expertise.?).
Vlagatelj pod II. točko v vlogi z dne 25. 9. 2013 opozarja, da mag. A. C. ni primerna izbira za strokovnjaka in predlaga pridobitev strokovnega mnenja strokovnjaka za konstrukcijo in statiko s področja mostogradnje. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj izločitve strokovnjaka zaradi neprimernosti izbire v vlogi z dne 25. 9. 2013 sicer ni izrecno uveljavljal, vendar II. točka vloge z dne 25. 9. 2013 po vsebini predstavlja nadaljnjo okoliščino, na podlagi katere vlagatelj zahteva izločitev strokovnjaka, saj bi Državna revizijska komisija novega strokovnjaka namesto že določenega strokovnjaka lahko določila le, če bi mag. A. C. izločila. Ker neprimernost izbire strokovnjaka ne bi pomenil izločitvenega razloga iz 1.?5. točke 70. člena ZPP, je mogoče šteti, da bi ta vlagateljeva trditev kvečjemu pomenila utemeljevanje razloga iz 6. točke 70. člena ZPP.
Vlagatelj se v vlogi z dne 25. 9. 2013 v utemeljitev, da mag. A. C. ?ni primerna izbira za strokovnjaka v konkretni zadevi, saj njegovo področje predstavlja urbanizem, promet in protihrupne ograje?, sklicuje na ?javno objavljen[e] podatk[e] in podatk[e] iz spletne strani družbe City Studio d.o.o.? (str. 6 vloge z dne 25. 6. 2013). Ne glede na to, da ni jasno, kako bi očitek o tem, da mag. A. C. ni primerna izbira, lahko utemeljil razlog iz 6. točke 70. člena ZPP, očitek, da je strokovnjak nestrokoven, ne more biti razlog za njegovo izločitev (prim. Jan Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 485). Dodati pa gre tudi, da ne le, da vlagatelj ni specificiral, kateri podatki bi podprli ta njegov očitek, vlagatelj trditev iz II. točke vloge z dne 25. 6. 2013 tudi ni dokazoval. Državna revizijska komisija pripominja, da je vlagatelj trditve o pogodbenih odnosih družbe City Studio, d. o. o., Ljubljana z naročnikom dokazoval tudi z izpisom s spletne strani te družbe (za projekt ?ureditev križišča ?Benedikt??), zato je nenavadno, da trditve, da področje tega strokovnjaka predstavljajo urbanizem, promet in protihrupne ograje, ni dokazoval z npr. izpisom s konkretne spletne strani družbe City Studio, d. o. o., Ljubljana ali pa vsaj z navedbo povezave nanjo. Kljub temu pa Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je mag. A. C. univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva, ima pridobljen znanstveni magisterij, je vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije (http://www.izs.si/imeniki-seznami/imenik-pooblascenih-inzenirjev/vpogled-v-imenik-pooblascenih-inzenirjev/) in ima pooblastila za 1. odgovornega projektanta načrtov gradbenih konstrukcij in drugih gradbenih načrtov za zahtevne, manj zahtevne in enostavne objekte, 2. odgovornega vodjo del in odgovornega vodjo gradbišča za zahtevne, manj zahtevne in enostavne objekte ter 3. odgovornega nadzornika za zahtevne, manj zahtevne in enostavne objekte, vpisan pa je tudi v imenik sodnih izvedencev pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje (http://www2.gov.si/mp/tol_cen.nsf/%28WebIzvedenci%29?OpenView), in je bil, glede na podatke s te spletne strani, imenovan za sodnega izvedenca s področij ?gradbeništvo ? gradbeništvo splošno? in ?gradbeništvo ? nizke gradnje?. Slednji področji sta razvidni tudi iz okroglega žiga, ki ga je strokovnjak odtisnil na strokovnem mnenju, na tem (gl. str. 1) pa so navedeni tudi podatki ?Stalni sodni izvedenec za gradbeno stroko? in ?odločba št. 8/86-13 z 25.03.1986?.
Glede na navedeno je Državna revizijska komisija upoštevajoč četrti odstavek 247. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPP zavrnila vlagateljevo zahtevo za izločitev strokovnjaka.
Vlagatelj je v vlogi z dne 11. 10. 2013 navedel, da po vložitvi zahteve za izločitev strokovnjaka (vloga z dne 25. 9. 2013) ni prejel sklepa v zvezi z njo, in je nadaljeval, da je Državna revizijska komisija zastavila vprašanja strokovnjaku po prejemu zahteve za njegovo izločitev .
Državna revizijska komisija je pisni sklep o zavrnitvi vlagateljeve zahteve za izločitev strokovnjaka vnesla k sklepu, ki ga sprejema po prvem odstavku 39. člena ZPVPJN, saj tudi v primeru, če bi med revizijskim postopkom izdala poseben pisni sklep, s katerim bi zavrnila vlagateljevo zahtevo za izločitev strokovnjaka, vlagatelj na podlagi ZPVPJN ne bi imel zoper njega pravnega sredstva, posebne pritožbe pa ne bi imel niti upoštevajoč peti odstavek 247. člena ZPP.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila gradenj po odprtem postopku (točka IV.1.1 objave) prejel ponudbe 13 ponudnikov (gl. zapisnik o odpiranju ponudb št. 43001-20/2013/9 z dne 9. 4. 2013), pri čemer ene ponudbe ni odprl, saj jo je vrnil kot nepravočasno, izmed tistih, ki jih je obravnaval kot pravočasne, pa je upoštevajoč drugi odstavek 41. člena ZJN-2 po merilu najnižja cena (točka IV.2.1 objave; točka 3.2 Navodil za pripravo ponudbe, str. 9 razpisne dokumentacije) izbral ponudbo izbranega ponudnika za vrednost 3.437.206,39 eurov z DDV (gl. dokument ?Odločitev o oddaji javnega naročila? št. 43001-20/2013/55 (410) z dne 27. 6. 2013). Ta vrednost je zaradi poprave računske napake, ki jo je naročnik odkril pri pregledu ponudb, višja od vrednosti 3.436.928,48 eurov z DDV, ki jo je ugotovil na javnem odpiranju ponudb. Naročnik je za vlagateljevo ponudbo na javnem odpiranju ponudb ugotovil, da je njena vrednost 3.361.549,54 eurov z DDV, po popravi računske napake pa, da je njena vrednost 3.361.401,17 eurov z DDV, kar pomeni, da je vlagateljeva ponudba cenejša od ponudbe izbranega ponudnika, vendar jo je naročnik kot nepopolno izločil, čemur vlagatelj oporeka in mu očita zlasti kršitev prvega odstavka 80. člena ZJN-2. Vlagatelj naročniku tudi očita, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, zatrjuje pa tudi kršitve v zvezi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika. Glede na obstoječe dejansko stanje bi moral vlagatelj za izboljšanje svojega položaja v postopku oddaje javnega naročila uspeti izpodbiti le odločitev o izločitvi svoje ponudbe oziroma ? ker je Državna revizijska komisija že razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku, kot je izhajala iz dokumenta ?Odločitev o oddaji javnega naročila? št. 43001-20/2013/55 (410) z dne 27. 6. 2013, saj je ugodila zahtevku za revizijo z dne 10. 7. 2013, ki ga je vložil vlagatelj Strabag gradbene storitve, d. o. o., Letališka cesta 33, Ljubljana, ko je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zaključila, da naročnik ne more upoštevati drugih referenc kadra namesto tistih, na katere se je izbrani ponudnik skliceval že v ponudbi, ? uspeti le v delu, kjer vlagatelj uveljavlja, da je naročnik kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, ko je izločil njegovo ponudbo.
Naročnik je ugotovil, da vlagatelj za priglašenega odgovornega vodjo del za vodenje gradbišča ni dokazal, da v celoti izpolnjuje pogoj iz točke 3.1.4.1 Navodil za pripravo ponudbe (str. 8 razpisne dokumentacije):
?Ponudnik mora zagotoviti odgovornega vodjo del za vodenje gradbišča, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
? ima strokovno izobrazbo in strokovni izpit za odgovorno vodenje del s področja gradbeništva
? vpisan je v imenik pristojne poklicne zbornice v Republiki Slovenija
? v zadnjih desetih letih pred rokom za oddajo ponudb je bil odgovorni vodja del, posameznih del ali gradbišča pri novogradnji ali rekonstrukciji državne ali občinske ceste minimalne dolžine 500 metrov ali novogradnji kolesarske steze minimalne dolžine 1000 m in novogradnji premostitvenega objekta minimalnega razpona 10 m.
dokazilo: Podatki o kadrovskih zmogljivostih (funkcija: odgovorni vodja del), navedeni
skladno s predlogo.
opombe: Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazilo o zagotovitvi
odgovornega vodje del (dokazilo o zaposlitvi, pogodbo ali drug enakovreden
dokument), o opravljenem strokovnem izpitu in o navedenih referencah.
Reference lahko izvirajo iz ene ali iz več gradenj.
Primerjata se pogodbena vrednost in ponudbena cena skupaj z DDV.?,
saj je za R. I., ki ga je vlagatelj priglasil za ?odgovornega vodjo gradbišča?, v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila (dokument št. 43001-20/2013/59 z dne 2. 7. 2013) navedel, da ?razpon referenčnega premostitvenega objekta (uvozna rampa v garažo NC Mercator - Tabor 2) ne ustreza zahtevanemu minimalnemu razponu 10 m?.
Naročnik je torej ugotovil, da vlagatelj ne izkazuje minimalne stopnje sposobnosti, ki jo je določil tudi s pogojem iz točke 3.1.4.1 Navodil za pripravo ponudbe (gl. osmi odstavek 41. člena ZJN-2 v povezavi s 45. členom ZJN-2), kar pa z vprašanjem meril za izbiro ponudb (48. člen ZJN-2) nima povezave. Naročnik je kot merilo za izbiro ponudb vnaprej, in sicer že v obvestilu o naročilu (gl. točka IV.2.1 objave), izbral merilo najnižja cena (alinea b prvega odstavka 48. člena ZJN-2), to merilo pa je uporabil tudi pri izbiri ponudb. Naročnik ni izbral merila ekonomsko najugodnejša ponudba (alinea a prvega odstavka 48. člena ZJN-2) in ponudb ni izbiral na podlagi tega merila. Vlagatelj se sklicuje na odločitve Sodišča Evropske unije (oziroma v času njihovega sprejema Sodišča Evropskih skupnosti) v zadevah C-87/94 (točka 88), C-470/99 (točka 98), C-331/04 (točka 24) in C-532/06, vendar je (ne glede na dejstvo, da v tem primeru ne gre za javno naročilo gradenj nad evropskim vrednostnim pragom) treba opozoriti, da se te odločitve nanašajo na (tolmačenje javnonaročniških direktiv v zvezi z) uporabo merila ekonomsko najugodnejša ponudba, kar pa ni predmet spora med vlagateljem in naročnikom, saj gre v obravnavani zadevi za spor, ali vlagatelj izkazuje minimalno stopnjo sposobnosti, ki jo je naročnik določil tudi s pogojem iz točke 3.1.4.1 Navodil za pripravo ponudbe.
Vlagatelju je treba pritrditi, da naročnik v dokumentu ?Odločitev o oddaji javnega naročila? št. 43001-20/2013/55 (410) z dne 27. 6. 2013 vlagatelja ni seznanil z razlogi za izločitev nejgove ponudbe. Vlagatelj je z vlogo z dne 1. 7. 2013 zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ki jo je naročnik izdal (dokument št. 43001-20/2013/59 z dne 2. 7. 2013). Čeprav je lahko res vprašljivo, ali izdana dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila izpolnjuje zahtevo iz prve alinee tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, je vseeno mogoče ugotoviti, da je bil vlagatelj seznanjen s tem, kaj je naročnika vodilo k izločitvi njegove ponudbe. To namreč dokazuje že vlagatelj sam s tem, da v zahtevku za revizijo obširno utemeljuje, da referenčni objekt priglašenega odgovornega vodje del za vodenje gradbišča izpolnjuje zahtevo po minimalnem razponu 10 m, sklicuje pa se tudi na mnenja, ki jih je pridobil od V. M., prof. dr. S. Š. in družbe G. (zanjo ga je pripravil A. K., podpisal pa ga je tudi G. Č.).
Državna revizijska komisija je mnenja, ki jih je pridobil vlagatelj od V. M., prof. dr. S. Š. in družbe G., upoštevala le kot del vlagateljevih navedb, ne pa kot dokazila (v sodnih postopkih enako stališče zastopa Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepu št. II Ips 748/2005 z dne 15. 2. 2007 in v sodbi št. II Ips 780/2006 z dne 26. 2. 2009), saj, kot navaja Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ?izvedenec po strankinem naročilu procesno gledano ni izvedenec, ki deluje v funkciji sodnikovega pomočnika, pač pa gre za pomočnika same stranke? in ?dela po strankinih navodilih in v njeno korist? (kar bi v revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo; druga alinea 2. člena ZPVPJN), pomenilo, da izvedenec ali strokovnjak po naročilu vlagatelja ne deluje v funkciji pomočnika Državne revizijske komisije (prim. prvi odstavek 36. člena ZPVPJN), temveč deluje kot vlagateljev pomočnik. Že vlagatelj sam, ko se sklicuje na sklep II Ips 228/2000, dejansko opozarja na te poglede Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, da izvedenec po strankinem naročilu ?procesno gledano ni izvedenec, ki deluje v funkciji sodnikovega pomočnika? (kar bi analogno pomenilo v funkciji pomočnika Državne revizijske komisije).
Pri vpogledu v vlagateljevo ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj za R. I., priglašenega odgovornega vodjo del za vodenje gradbišča, predložil izpolnjen in potrjen (podpis in žig) obrazec ?Podatki o kadrovskih zmogljivostih?, pri čemer je zanj za referenco navedel ?Cestna infrastruktura za MERCATOR CENTER TABOR 2, Ulica Eve Lovše 1[,] MARIBOR? (razdelek ?Naziv gradnje?) in jo v razdelku ?Opis del (postavke)? predstavil kot ?preddela[,] zemeljska dela in temeljenje[,] voziščana konstrukcija[,] gradbeno obrtniška dela[,] odvodnjavanje[,] prometna oprema[,] zaključna dela[,] cesta v dolžini 580 m, premostitveni objekt širine 8,65 m in dolžine 20,13 m?. Vlagatelj je ta posel (z enakimi opisi) predstavil v obrazcu ?Podatki o referenčnem delu?, ki so ga morali ponudniki predložiti skladno s točko 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe (str. 8?9 razpisne dokumentacije), saj je naročnik določil, da mora tudi gospodarski subjekt imeti reference, vendar je naročnik pogoj za gospodarske subjekte (točka 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe) oblikoval različno od pogoja za odgovornega vodjo del za vodenje gradbišča (točka 3.1.4.1 Navodil za pripravo ponudbe), saj je za gospodarski subjekt določil, da je slednji ?v zadnjih petih letih pred rokom za oddajo ponudb uspešno izvedel istovrstna in skupaj vsaj 30 % toliko vredna dela, kot jih prevzema v ponudbi?, pri čemer ?istovrstna dela pomenijo ključne postavke iz rekapitulacije popisa del za to naročilo, kot so: voziščna konstrukcija[,] kamnita zložba[,] AB brv [in] cestna razsvetljava?. Vlagatelj pravilno navaja, da je naročnik ?potrdil in akceptiral to isto referenco na istem objektu kot referenco za usposobljenost samega vlagatelja (t.j. ponudnika)? (str. 18 zahtevka za revizijo), saj je štel, da je vlagatelj s to referenco dokazal izpolnjevanje pogoja iz točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe (gl. str. 7 odločitve o zahtevku za revizijo), vendar to ne pomeni že, da bi jo moral upoštevati tudi kot takšno, da dokazuje izpolnjevanje pogoja iz točke 3.1.4.1 Navodil za pripravo ponudbe, saj je naročnik pri pogoju iz točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe zahteval istovrstnost (ki jo je opredelil, vendar ne zahteva minimalnega razpona premostitvenega objekta) in vrednostno ustreznost referenčnega posla, pri pogoju iz točke 3.1.4.1 Navodil za pripravo ponudbe pa je zahteval, da je bila oseba v določenem obdobju v določeni funkciji pri gradnji nekaterih objektov, pri čemer je določil tudi lastnosti teh objektov. Naročnik je pri premostitvenem objektu zahteval minimalni razpon 10 metrov.
Državna revizijska komisija izpostavlja, da je vlagatelj v dokazilu ?Podatki o kadrovskih zmogljivostih? za priglašenega odgovornega vodjo del za vodenje gradbišča (kot tudi dokazilu ?Podatki o referenčnem delu?, ki ga je predložil zase) referenčni posel predstavil na način, da je zapisal, da je v okviru tega posla izvedel ?premostitveni objekt širine 8,65 m in dolžine 20,13 m?. Iz tega je razvidno, da je vlagatelj že v ponudbi konkretiziral določene lastnosti premostitvenega objekta. Naročnik je vlagatelja z dopisom št. 43001-20/2013/24 z dne 25. 4. 2013 pozval na posamezna pojasnila in dopolnitev ponudbe, pri čemer je treba vlagatelju pritrditi, da ga ni pozval izrecno tudi na predstavitev razpona referenčnega premostitvenega objekta, saj ga je pozval na predložitev ?dokazila iz katerega bodo razvidni obseg, vsebina, vrednost del. Kot dokazilo štejejo, s strani investitorja, potrjena končna obračunska situacija, gradbene situacije iz Projekta izvedenih del ter dokazilo, da gre za dela na državni ali občinski cesti (navedbo kategorije ceste)?. Naročnik je izbranega ponudnika z dopisom št. 43001-20/2013/45 z dne 6. 6. 2013 pozval na posamezna pojasnila in dopolnitev ponudbe, pri čemer je od njega glede referenčnega posla za priglašenega odgovornega vodjo del za vodenje gradbišča M. P. zahteval predložitev ?dokazila iz katerega bosta razvidna obseg in vsebina del. Kot dokazilo štejejo, s strani investitorja, potrjena končna obračunska situacija in gradbene situacije iz Projekta izvedenih del (pregledne, gradbene oziroma prometne situacije navedenega referenčnega dela in prerezi navedenih premostitvenih objektov, iz katerih bo razviden razpon)?. Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da iz dokazila, ki ga je izbrani ponudnik predložil za priglašenega odgovornega vodjo del za vodenje gradbišča ni razvidna nobena lastnost (dolžina, širina ali razpon) premostitvenih objektov, ki jih je izbrani ponudnik navedel v tem dokazilu, iz dokazila za ponudnika pa je razvidna zgolj njihova vrednost, medtem ko pa je vlagatelj v svojih dokazilih navedel določene lastnosti (namreč dolžino in širino), ki so naročniku omogočale ugotavljanje izpolnjevanja pogoja iz točke 3.1.4.1 Navodil za pripravo ponudbe. Vlagatelj je zatrjeval, da je naročnik kršil enakopravno obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2) pri pozivanju na pojasnila ponudbe, vendar Državna revizijska komisija ni posebej ugotavljala, ali je tudi v primeru takšnih dejanskih okoliščin mogoče zaključiti, da bi bila podana ta kršitev, saj je treba ugotoviti, da vlagatelj ni uspel utemeljiti, pa niti ne dokazati, da je takšno naročnikovo pozivanje na pojasnila vplivalo na to, da vlagatelj ni mogel naročniku celovito predstaviti objekta, ki ga je navedel za priglašenega odgovornega vodjo del za vodenje gradbišča. Vlagatelj je k pojasnilom z dne 7. 5. 2013 namreč predložil posamezna pojasnila in dokazila o referenčnem poslu za priglašenega odgovornega vodjo del za vodenje gradbišča, pri čemer je med drugim za pregradnim listom 1.1.2.1, ki ga je poimenoval ?Opis premostitvenega objekta minimalnega razpona 10 m?, predložil lasten opis objekta (dokument z dne 7. 5. 2013, ki ga je podpisal vlagateljev direktor), za pregradnim listom 1.1.2.8, ki ga je poimenoval ?Prikaz premostitvenega objekta minimalnega razpona 10 m?, pa je predložil risbe ?Prerez premostitvenega objekta ? NC Mercator Maribor ? dolžina / razpon = 20,13m (glej tudi opažne in armaturne načrte)? in ?Tloris in prerez premostitvenega objekta NC Mercator Maribor?. Čeprav naročnik vlagatelja ni izrecno pozval tudi na predložitev dokazil o prerezu premostitvenega objekta, kot je to storil pri izbranem ponudniku, je treba ugotoviti, da je vlagatelj naročniku predložil dokazila, ki prikazujejo prerez tega objekta, vlagatelj pa je premostitveni objekt tudi sam opisal. Naročnik je na podlagi pojasnil in dokazil lahko ugotavljal, ali vlagatelju prizna sposobnost za priglašenega odgovornega vodjo del za vodenje gradbišča.
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je vlagatelj k pojasnilom z dne 7. 5. 2013 za pregradnim listom 1.1.2.7, ki ga je poimenoval ?DARS-ova definicija za premostitveni objekt?, predložil del izpisa (?5. stran od 7?) spletne strani DARS, d. d., Celje: http://www.dars.si/Dokumenti/Medijsko_sredisce/Slovar_cestnih_izrazov_382.aspx?print=1, pri čemer je poudaril definicijo pojma ?premostitveni objekt?, ki se na tej spletni strani glasi: ?Je skupni pojem za premostitveno in podporno konstrukcijo (viadukt, most, podvoz, nadvoz, prepust).? Iz tega je razvidno, na kaj se je oprl vlagatelj, ko je razlagal pojem premostitveni objekt.
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je vlagatelj v pojasnilih z dne 7. 5. 2013, ko je pojasnjeval vsebino referenčnega posla za priglašenega odgovornega vodjo del za vodenje gradbišča zapisal, da znaša razpon premostitvenega objekta, ki ga je zanj priglasil, 20,13 m, in sicer je vlagatelj to navedel v:
? točki 1.1.2 spremnega dopisa z dne 7. 5. 2013 (?Referenčni premostitveni objekt minimalnega razpona 10 m je lociran na objektu Cestna infrastruktura za NC MERCATOR Maribor ? Tabor 2, Ulica Eve Lovše 1, Maribor, naročnika [?]. Premostitveni objekt ima razpon dolžine 20,13 m in širine 8,65 m. Svetla višina AB sten premostitvenega objekta je 2,86 m. [?]?), enak opis tega objekta pa je razviden tudi v prvem odstavku dokumentu ?Opis premostitvenega objekta minimalnega razpona 10 m? z dne 7. 5. 2013 (str. 348 prilog; dokument za pregradnim listom 1.1.2.1),
? risbi ?Prerez premostitvenega objekta ? NC Mercator Maribor ? dolžina / razpon = 20,13m (glej tudi opažne in armaturne načrte)? (str. 373 prilog, dokument za pregradnim listom 1.1.2.8).
Iz teh vlagateljevih navedb v pojasnilih z dne 7. 5. 2013 izhaja, da je vlagatelj podatek o 20,13 m predstavljal ne le kot podatek o dolžini, temveč tudi kot podatek o razponu premostitvenega objekta, kar je drugačna predstavitev kot v ponudbi. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo začel drugače razlagati podatke ?premostitveni objekt širine 8,65 m in dolžine 20,13 m?, ki jih je navedel v ponudbi v obrazcu ?Podatki o kadrovskih zmogljivostih? in jih nato pojasnjeval v pojasnilih z dne 7. 5. 2013. Vlagatelj se v zahtevku za revizijo sklicuje na mnenja, ki jih je pridobil od V. M., prof. dr. S. Š. in družbe G., vendar iz nobenega ni razvidno, da bi izhajala le iz podatkov ?premostitveni objekt širine 8,65 m in dolžine 20,13 m? ali da je dolžina 20,13 m enaka razponu. Iz mnenja V. M. je razvidno, da je V. M. navajal podatka 46,64 m (str. 2 mnenja V. M.) in 46,65 m (str. 1 mnenja V. M.), pri čemer dolžino 46,65 m predstavlja ?uvozna rampa dolžine 26,22 m ter podvoz dolžine 20,13 m? (str. 1 mnenja V. M.), vendar sta ta posamična podatka sešteto 46,35 m, zato ni jasno, kje je razlika v 0,3 m, sicer pa niti ni jasno, na čem temelji podatek o dolžini 46,64 m. Družba G. je izhajala iz podatka 46,65 m, kar ni podatek, ki ga je vlagatelj predstavil v ponudbi ali pojasnilih z dne 7. 5. 2013. Prof. dr. S. Š. ni navajal nobenega izhodiščnega podatka, vendar se je oprl na podatke družbe G., zato je očitno, da se je oprl na podatek 46,65 m, ki pa ni podatek, ki ga je vlagatelj predstavil v ponudbi ali pojasnilih z dne 7. 5. 2013. Vlagatelj se v zahtevku za revizijo sklicuje na mnenje V. M. in ugotavlja, da ?merodajni razpon konstrukcije spornega objekta znaša med 14 in 20 m? (str. 15 zahtevka za revizijo), kar je drugačen podatek od tistega, ki ga je navajal v pojasnilih z dne 7. 5. 2013. Vlagatelj je v zahtevek za revizijo prepisal še mnenji družbe G., ki se sklicuje na podatek 15,6 m, in prof. dr. S. Š., ki se sklicuje na podatek ?ca. 15,6 m?, kar pomenita vrednosti, ki se razlikujeta od vrednosti, ki jo je vlagatelj uveljavljal glede razpona premostitvenega objekta v pojasnilih z dne 7. 5. 2013. Iz navedenega je razvidno, da vlagateljevo sklicevanje na podatke ?med 14 in 20 m?, ?15,6 m? in ?ca. 15,6 m? temelji na drugačnih izhodiščih od tistih, ki jih je vlagatelj predstavljal v pojasnilih z dne 7. 5. 2013, saj noben izmed teh podatkov ne temelji zgolj na podatkih ?premostitveni objekt širine 8,65 m in dolžine 20,13 m?. Vendar pa je na podlagi teh podatkov, na katere se sklicujejo V. M., prof. dr. S. Š. in družba G., mogoče zaključiti, da noben izmed teh subjektov ne potrjuje vlagateljevega stališča iz pojasnil z dne 7. 5. 2013, da je dolžina 20,13 m enaka razponu premostitvenega objekta. Če bi namreč ta razlaga bila mogoča, bi bilo za pričakovati, da bi katerikoli od teh treh subjektov to navedel, ne pa, da so razpon premostitvenega objekta utemeljevali z izračuni. Na takšno razmišljanje Državno revizijsko komisijo napeljuje tudi dejstvo, da se A. K. iz družbe G., na čigar reference se vlagatelj sklicuje v zahtevku za revizijo (vlagatelj predlaga ogled spletne strani družbe G. pod rubriko zaposleni, kar je Državna revizijska komisija storila), pri objektu ?podvoz Grlava 1? v okviru ?ureditve izvennivojskih križanj cest z železnico na odseku Pragersko - Hodoš (IDP,PGD,PZI)? sklicuje na podatke na način, da ga opisuje ?okvirna škatlasta konstrukcija v kesonski izvedbi, dolžina kesona 159,70 m, tehnologija postopnega podrivanja?, iz teh podatkov pa ni mogoče razbrati, da je bila dolžina podvoza navedena tudi kot njegov razpon. Celo vlagatelj sam v zahtevku za revizijo ne navaja več, da je dolžina 20,13 m enaka razponu premostitvenega objekta. Nadalje je iz mnenj V. M., prof. dr. S. Š. in družbe G. razvidno, da niti v primeru, če bi se oprli nanje, ne bi bilo mogoče zaključiti, da je v primeru upoštevanja podatkov iz ponudbe ?premostitveni objekt širine 8,65 m in dolžine 20,13 m? razpon premostitvenega objekta minimalno 10 m, saj noben izmed teh subjektov ni ne navajal ne prikazal, da je ob podatkih ?premostitveni objekt širine 8,65 m in dolžine 20,13 m? mogoče ugotoviti minimalni razpon 10 m.
Vlagatelj sicer opozarja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil pomena pojma razpon, vendar zadošča že ugotovitev, da je vlagatelj v času pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila naročniku že predstavil, kako je tolmačil ta pojem (enačil ga je z dolžino podvoza 20,13 m), tega tolmačenja pa ne le, da naročnik ni sprejel kot možnega (sicer bi bilo nelogično, da bi ob zahtevi za razpon vsaj 10 m, vrednost 20,13 m pa je od te večja, izločil vlagateljevo ponudbo), kot možnega ga v svojih mnenjih niso predstavili niti V. M., prof. dr. S. Š. in družba G. Pojma razpon sicer tudi ni mogoče obravnavati ločeno od pojma premostitveni objekt, saj je iz pogoja iz točke 3.1.4.1 Navodil za pripravo ponudbe razvidno, da gre za pojma, ki sta v soodvisnosti. Vlagatelj je že v ponudbi in nato v pojasnilih z dne 7. 5. 2013 naročniku predstavil tudi, kako je tolmačil pojem premostitveni objekt, saj je razvidno, da ga je tolmačil na način, kot ga tolmači DARS, in je objekt zamejil s podatkoma o dolžini 20,13 m in širini 8,65 m, kar kaže na to, da je vlagatelj za premostitveni objekt štel le podvoz, ne pa tudi uvozne rampe. Tak pristop ni v neskladju s tem, kar je mogoče razbrati s spletne strani DARS, saj iz definicije pojma premostitveni objekt s spletne strani DARS ni razvidno, da bi bila uvozna rampa izrecno navedena med možnostmi, pojem podvoz, ki je naveden na tej spletni strani in je naveden tudi na izpisku, ki ga je vlagatelj predložil k pojasnilom z dne 7. 5. 2013 (priloga za pregradnim listom 1.1.2.7), pa je opredeljen kot ?zgradba (most, prepust) v cestnem telesu oz. pod vozno površino obravnavane prometnice, skozi katero se lahko odvija promet?. Iz te definicije je razvidno, da gre za ?zgradbo?, ki se nahaja nekje ?v? oziroma ?pod?, promet pa se odvija ?skozi? njo.
Vlagateljev argument ?ob odsotnosti termina razpon s strani naročnika je zato potrebno skladno z razlagalnim argumentom a contrario kot nesporno zaključiti, da predmetni termin naročniku očitno ni predstavljal relativne pomembnosti pri presoji ponudb? (str. 7 zahtevka za revizijo, podobno na str. 12 in 18 zahtevka za revizijo) izhaja iz napačnega izhodišča, saj se vlagatelj po vsebini sklicuje na zahteve iz četrtega odstavka 48. člen ZJN-2, vendar, kot že navedeno, v obravnavani zadevi ne gre za spor o uporabi merila ekonomsko najugodnejša ponudba.
Državna revizijska komisija še opozarja, da se je vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer izognil temu, da bi navedel, katere podatke je navedel v ponudbi za referenco (oziroma referenčni premostitveni objekt) za priglašenega odgovornega vodjo del za vodenje gradbišča (vlagatelj namreč ni nikjer v zahtevku za revizijo navedel, da je v ponudbi dal podatke ?premostitveni objekt širine 8,65 m in dolžine 20,13 m?), in je mnenja V. M., prof. dr. S. Š. in družbe G. predstavljal v luči drugačnih podatkov (tj. 46,64 m ali 46,65 m), kot izhajajo iz ponudbe, vendar je očitno, da se tudi vlagatelj zaveda, katere podatke je navedel v ponudbi, saj je v vlogi z dne 11. 10. 2013 (str. 4) navedel, da ?že v sami sporni referenci je namreč zapisano, da je premostitveni objekt širine 8,65 m in dolžine 20,13 m?. Zato vlagatelj v zahtevku za revizijo neutemeljeno prikazuje, da bi moral naročnik upoštevati drugačne podatke od tistih, za katere je vlagatelj sam navajal, da se nanašajo na premostitveni objekt.
Državna revizijska komisija tudi na podlagi strokovnega mnenja, ki ga je pripravil mag. A. C., ni mogla zaključiti, da bi moral naročnik vlagatelju priznati izpolnjevanje pogoja iz točke 3.1.4.1 Navodil za pripravo ponudbe glede na to, kar je naročniku predstavil v ponudbi in pojasnilih z dne 7. 5. 2013. Niti iz strokovnega mnenja mag. A. C. ne izhaja, da je razpon premostitvenega objekta celotna dolžina podvoza, kar je vlagatelj navajal v pojasnilih z dne 7. 5. 2013.
Strokovnjak je pripravil strokovno mnenje 2. 10. 2013 tako, da ga je razdelil na točke A Osnove (v njej je predstavil nekatere osnovne podatke o zadevi), B Vprašanje (v njej je navedel, da vlagatelj in naročnik različno tolmačita ?ustreznost referenčnega objekta za odgovornega vodjo del?, kaj je bilo vprašanje in da je njegova naloga ocena, ali ta objekt dosega razpon 10 m), C Odgovor (v njej je predstavil, kako je razložil pojma premostitveni objekt in razpon, da je podvoz premostitveni objekt, kaj se šteje za razpon pri objektu, ki ga je vlagatelj navedel pri priglašenem odgovornem vodji del za vodenje gradbišča, in koliko ta znaša) in D Zaključek (v njej je predstavil, da razpon 8,2 m ni dosegel razpona minimalno 10 m, kot zahteva pogoj iz točke 3.1.4.1 Navodil za pripravo ponudbe, zato ?po formalni plati izvedba referenčnega premostitvenega objekta ne zadosti razpisnim pogojem?). Strokovnjak je za točko D strokovnega mnenja po nekoliko večjem razmaku napisal še dva odstavka, v katerih je navedel:
?Dejansko je zahtevnost referenčnega projekta okvirne konstrukcije dovoza za Mercator Center Tabor 2 taka, da presega zahteve naročnika po znanjih izvajanja premostitvenih objektov. Naročnik po vsebini reference išče znanje izvajanja premostitvenega objekta grednega mostu na kolesarski poti razpona 8,65 m, kar je skoraj enak razponu referenčnega objekta GIC Gradnje d. o. o.. Obenem pa je referenčni objekt okvirne konstrukcije Mercator Centra Tabor 2 neprimerno zahtevnejši, zato je strokovna referenca za izvajanje del na premostitvenih objektih izvajanja dveh mostov na kolesarski poti ustrezna.
Naročnik se s pogoji za izvajalca zavaruje, da bo le ta znal razpisano delo tudi izvesti in v primeru premostitvenega objekta za Mercator Center Tabor 2 je podana referenca lahko naročniku zadostna garancija za usposobljenost odgovornega vodje del.?
Državna revizijska komisija je strokovnjaku (dopis št. 018-288/2013-11 z dne 30. 9. 2013) postavila le eno vprašanje, in sicer: ?Koliko znaša razpon premostitvenega objekta, ki ga vlagatelj navaja kot referenčnega za R[?] I[?]??, ki naj ga odgovori na podlagi preučitve dokumentacije, ki jo je Državna revizijska komisija specificirala, razvidno pa je, da gre za posamezno dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila, predrevizijskega postopka in vlagateljevo opredelitev do navedb naročnika z dne 20. 8. 2013. Res je sicer, da Državna revizijska komisija vlagatelju ni poslala dopisa št. 018-288/2013-11 z dne 30. 9. 2013, vendar je vlagatelj zahteval vpogled v spis Državne revizijske komisije (vloga z dne 3. 10. 2013), ki mu ga je Državna revizijska komisija omogočila. To ugotavlja tudi vlagatelj v vlogi z dne 11. 10. 2013 (str. 3). Vlagateljev pooblaščenec se je udeležil vpogleda v spis Državne revizijske komisije (gl. zapisnik št. 018-288/2013-19 z dne 7. 10. 2013), vpogled pa je bil organiziran še pred pošiljanjem strokovnega mnenja naročniku in vlagatelju. Vlagateljev pooblaščenec je na vpogledu v spis Državne revizijske komisije zahteval fotokopije dela dokumentacije, kar je tudi prejel [obračun opravljenega dela, strokovno mnenje mag. A. C., izjava o seznanitvi s pogoji, podatki za avtorsko pogodbo (prikriti osebni podatki), elektronsko sporočilo z dne 2. 10. 2013 in vprašanje strokovnjaku; gl. zapisnik št. 018-288/2013-19 z dne 7. 10. 2013, ki ga je vlagateljev pooblaščenec podpisal, nanj pa ni dal pripomb]. Iz navedenega je razvidno, da se je vlagatelj seznanil z vprašanjem, ki ga je Državna revizijska komisija postavila mag. A. C. Državna revizijska komisija pripominja, da vlagatelj v vlogi z dne 11. 10. 2013 vprašanju, ki ga je Državna revizijska komisija postavila mag. A. C., ni ugovarjal, niti ni navajal, da strokovnjaku ni omogočila seznanitve z vsemi relevantnimi dokumenti, temveč v vlogi z dne 11. 10. 2013 celo zahteva, da se postavi drugega izvedenca oziroma strokovnjaka, ki naj ?se strokovno opredeli do navedb v vlagateljevem zahtevku za revizijo in do strokovnih mnenj, ki so tam predložena?, ?pri tem pa naj odgovori na vprašanje, koliko znaša razpon spornega premostitvenega objekta? (str. 4), kar je vsebinsko enako vprašanje, kot ga je Državna revizijska komisija postavila že mag. A. C.
Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, ki je v vlogi z dne 11. 10. 2013 (str. 2?3) opozoril, da je mag. A. C. v točki A (in sicer prvem odstavku) strokovnega mnenja navedel, da je na podlagi sklepa Državne revizijske komisije št. 018-288/2013-5 z dne 16. 9. 2013 in vprašanja z dne 30. 9. 2013 ?proučil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila DRSC št. JN 2042/2013? ?z nalogo ugotoviti upravičenost vlagateljevega zahtevka za revizijo?, vendar je treba ugotoviti, da take naloge Državna revizijska komisija ne s sklepom št. 018-288/2013-5 z dne 16. 9. 2013 ne z vprašanjem (018-288/2013-11 z dne 30. 9. 2013) strokovnjaku ni dala, niti vlagatelj ni navedel, da to iz dokumentov Državne revizijske komisije izhaja. Vlagatelj je namreč v vlogi z dne 11. 10. 2013 (str. 3) ugotovil, da gre za ?angažma[?], kot ga je razumel strokovnjak?. Čeprav je strokovnjak v prvem odstavku točke A strokovnega mnenja zapisal sporno besedilo, je iz nadaljevanja točke A (kot točk B, C in D) razvidno, da se je ukvarjal z ugotavljanjem razpona premostitvenega objekta, kar je dejansko in ne pravno vprašanje. Zato je mogoče sporno besedilo razumeti kvečjemu kot neroden zapis.
Čeprav je mag. A. C. po vlagateljevem stališču odgovarjal ?skopo? (str. 4 vloge z dne 11. 10. 2013), to ne zmanjšuje vrednosti strokovnega mnenja, kot hoče prikazati vlagatelj. Vlagatelj je sicer navedel, da se izvedenec ni opredelil do mnenj, ki jih je vlagatelj predložil k zahtevku za revizijo (str. 3 vloge z dne 11. 10. 2013) in da ?izvedenec niti ne omeni, niti se ne opredeli do odločilnih navedb vlagatelja, ki je ves čas zatrjeval, da razpon spornega objekta presega zahteve naročnika? (str. 4 vloge z dne 11. 10. 2013), vendar so vlagateljevi zaključki napačni. Najprej zato, ker je strokovnjak odgovarjal na vprašanje, koliko znaša razpon premostitvenega objekta in je v točki C strokovnega mnenja jasno zapisal izhodišča za ugotovitev razpona, nato pa zato, ker številčni podatki že sami po sebi omogočajo zaključke. Ugotovitev razpona premostitvenega objekta v vrednosti manj kot 10 m namreč sama po sebi že izključi možnost, da je razpon premostitvenega objekta enak ali večji od 10 m. Vlagatelj je v vlogi z dne 11. 10. 2013 očitno pomotoma navedel, da je strokovnjak ugotovil, da ima premostitveni objekt razpon 8,1 m (gl. str. 3 in nato še 4 vloge z dne 11. 10. 2013), saj je mag. A. C. ugotovil, da razpon znaša 8,2 m. To je podatek, ki ga je navedel tudi naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, je pa tudi podatek, ki ga je navedel vlagatelj s tem, ko se je skliceval na mnenje V. M. (str. 13 zahtevka za revizijo), kar pomeni, da ga je navedel tudi V. M. (str. 1 mnenja), ko je opisoval statični razpon ?zaprte[ga] škatlaste[ga] podvoz[a] uvoza Mercator? (kar se nanaša na podvoz dolžine 20,13 m). Vendar je V. M. podatke nadalje predstavil, pri čemer je, kot je bilo že predstavljeno, navajal tudi podatke, ki jih vlagatelj ne v ponudbi ne v pojasnilih z dne 7. 5. 2013 ni uveljavljal.
Vlagatelj je sicer navedel, da ?[?] zaključka mag. C[?] v Izvedenskem poročilu tudi sploh ni mogoče preizkusiti (torej preveriti strokovno pravilnost zaključkov [?]? (str. 4 vloge z dne 11. 10. 2013), vendar je ta vlagateljev očitek posplošen, saj vlagatelj z ničimer konkretnim ne ugovarja temu, ko je strokovnjak navedel, da ?razpon ali razpetina objekta je razdalja med osmi sosednjih podpor premostitvenega objekta?, niti z ničimer ne nasprotuje temu, kako je strokovnjak navedel, kaj je treba šteti za premostitveni objekt. Vlagatelj je navedel, da ga ?zaključek izvedenca? ?niti ne preseneča? (str. 4 vloge z dne 11. 10. 2013), kar je mogoče razumeti le kot stališče iz točke D strokovnega mnenja, saj je le v tem delu strokovnega mnenja mag. A. C. podal svoj zaključek, potem ko je v točki C strokovnega mnenja odgovoril na vprašanje, ki ga je postavila Državna revizijska komisija. Zato je vlagateljevo stališče, da je mag. A. C. ?zgolj ponovil stališče naročnika? (str. 4 vloge z dne 11. 10. 2013) mogoče razumeti le tako, da se vlagatelj ne strinja s tem, kar je strokovnjak navedel v točki D strokovnega mnenja. Vendar zaključek, kot ga je strokovnjak podal v točki D strokovnega mnenja, temelji na tem, kar je strokovnjak navedel v točki C strokovnega mnenja, in samo zato, ker je tudi mag. A. C., tako kot naročnik, ugotovil, da je razpon premostitvenega objekta 8,2 m, kar ne zadošča zahtevi iz pogoja iz točke 3.1.4.1 Navodil za pripravo ponudbe, ne pomeni ponavljanja naročnikovega stališča, temveč je v strokovnem mnenju prikazana tudi pot, kako je strokovnjak prišel do tega zaključka.
Tudi ne drži vlagateljeva trditev (str. 4 vloge z dne 11. 10. 2013), da je zaključek ?v nasprotju sam s sabo?, saj besedilo, ki sledi točki D, ne spremeni zaključka, da ima premostitveni objekt razpon manjši od 10 m in da to ne omogoča izpolnitve pogoja iz točke 3.1.4.1 Navodil za pripravo ponudbe, temveč je strokovnjak v tem besedilu navedel, da znašata razpona premostitvenih objektov, ki sta vključena v predmet javnega naročila, 8,65 m (kar je manj od zahtevanih 10 m) in da je vrednost 8,2 m, ki se nanaša na razpon premostitvenega objekta, ki ga je vlagatelj navedel za priglašenega odgovornega vodjo del za vodenje gradbišča, tej skoraj enaka. Strokovnjak je navedel, da bi bila glede na te podatke strokovna referenca lahko ustrezna. Strokovnjak je torej opozoril na to, kaj naročnik dejansko razpisuje, njegovo stališče pa bi bilo lahko kvečjemu v razmislek naročniku za bodoče primere določitve pogojev v postopkih oddaje javnih naročil. Državna revizijska komisija namreč opozarja, da v tej fazi postopka oddaje javnega naročila, ko je rok za predložitev ponudb že potekel, naročnik zaradi tretjega odstavka 71. člena ZJN-2 ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije. Upoštevanje drugačnega, in sicer manjšega, razpona pri ugotavljanju, ali vlagatelj izkazuje minimalno stopnjo sposobnosti tudi po pogoju iz točke 3.1.4.1 Navodil za pripravo ponudbe, bi pomenilo spreminjanje pogoja in s tem razpisne dokumentacije, zato v tem postopku oddaje javnega naročila naročnik tega ne more storiti. Državna revizijska komisija še dodaja, da bi vlagatelj ta del strokovnega mnenja lahko kvečjemu razumel v svojo korist in ne škodo.
Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da bi bilo strokovno mnenje ?z vidika namena ugotovitve pravilnosti odločitve naročnika [?] neuporabno?, kot to navaja vlagatelj (str. 4 vloge z dne 11. 10. 2013). Strokovno mnenje razumljivo predstavlja, kako je strokovnjak ugotovil razpon premostitvenega objekta, ki ga je vlagatelj navedel za priglašenega odgovornega vodjo del za vodenje gradbišča, Državna revizijska komisija pa ni našla ne razlogov, da bi bilo treba strokovnjaka izločiti, ne razlogov, ki bi zahtevali nadaljnje dokazovanje spornega dejstva. Kot je že bilo navedeno, je vlagatelj v vlogi z dne 11. 10. 2013 (str. 4) tudi priznal, da je v ponudbi navedel podatke ?premostitveni objekt širine 8,65 m in dolžine 20,13 m?. Državna revizijska komisija je zato zavrnila vlagateljev predlog iz vloge z dne 11. 10. 2013 za postavitev novega strokovnjaka/izvedenca za ugotavljanje, koliko znaša razpon premostitvenega objekta, ki ga je vlagatelj navedel za priglašenega odgovornega vodjo del za vodenje gradbišča. Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ni mogla najti ovir za uporabo strokovnega mnenja, ki ga je pripravil mag. A. C.
Ker je ob predstavljenem dejanskem stanju razvidno, da razpon premostitvenega objekta, ki ga je vlagatelj navedel za priglašenega odgovornega vodjo del za vodenje gradbišča, ne dosega minimalnega praga pogoja iz točke 3.1.4.1 Navodil za pripravo ponudbe, Državna revizijska komisija ni mogla šteti, da je naročnik v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, ko je štel, da vlagatelj ni izpolnil pogoja iz točke 3.1.4.1 Navodil za pripravo ponudbe in je vlagateljevo ponudbo izločil, saj v primeru neizpolnjevanja tehničnih in kadrovskih pogojev vlagatelj ne izkazuje minimalne stopnje sposobnosti, kot jo je določil naročnik, in je zato ponudba nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), s tem pa ni popolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Ponudbo, ki ni popolna, mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2).
Ker je Državna revizijska komisija že razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku, kot je izhajala iz dokumenta ?Odločitev o oddaji javnega naročila? št. 43001-20/2013/55 (410) z dne 27. 6. 2013, saj je ugodila zahtevku za revizijo z dne 10. 7. 2013, ki ga je vložil vlagatelj Strabag gradbene storitve, d. o. o., Letališka cesta 33, Ljubljana, ko je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zaključila, da naročnik ne more upoštevati drugih referenc kadra namesto tistih, na katere se je izbrani ponudnik skliceval že v ponudbi, je razvidno, da vlagatelj ne more uspeti z zatrjevanjem, da bi moral naročnik upoštevati še referenco za priglašenega odgovornega vodjo del za vodenje gradbišča, ki jo je vlagatelj navedel šele v zahtevku za revizijo, niti s kršitvijo sedmega odstavka 22. člena ZJN-2, ker mu naročnik ni omogočil vpogleda v ?dokumente pod točko 1. Dopolnitve ponudbe? (gl. zapisnik št. 43001-20/2013/67 z dne 4. 7. 2013), ki so se nanašali na priglasitev referenčnega dela, ki ga izbrani ponudnik ni priglasil že v ponudbi.
Vlagatelj še navaja, da bi moral naročnik ugotoviti, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, ker po popravi računske napake ?predložena menica po višini več ni ustrezna? (str. 21 zahtevka za revizijo). Ne glede na dejstvo, da je izbrani ponudnik predložil bianco menico in ne že menice, vlagatelj pa površno ne zatrjuje, da je dejansko problem v meničnem pooblastilu, Državna revizijska komisija tega vlagateljevega očitka ni nadalje obravnavala, saj ob potrditvi, da je naročnik smel izločiti vlagateljevo ponudbo kot nepopolno, vlagatelj ne izkazuje več možnosti nastanka škode zaradi ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila, kar je ena izmed sestavin, ki morata biti kumulativno izpolnjeni po prvi alinei prvega odstavka 14. člena ZPVPJN.
Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo (tako v primarnem kot podrednem zahtevku) zavrnila (prva alinea prvega odstavka 39. člena ZPVPJN).
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-288/2013-5 z dne 16. 9. 2013, ko je določila strokovnjaka, kot znesek predujma za strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja (v nadaljevanju: predujem) določila 400 eurov, upoštevajoč drugi odstavek 36. člena ZPVPJN pa je naročniku in vlagatelju naložila, da založita predujem vsak v znesku 200 eurov, kar sta tudi storila v za to jima določenem roku treh delovnih dni.
Strokovnjak je obračunal svoje delo v vrednosti 184 eurov, kar Državna revizijska komisija ocenjuje za razumno višino in mu jo priznava v celoti. Ta znesek zato predstavlja stroške postopka v smislu druge alinee prvega odstavka 70. člena ZPVPJN. Glede na navedeno razlika do založenega zneska predujma znaša 216 eurov, ki se naročniku in vlagatelju vrne vsakemu v višini 108 eurov na njun račun.
S tem sta odločitvi Državne revizijske komisije iz 3. in 4. točke izreka tega sklepa utemeljeni.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo priglasil povrnitev stroškov za takso, nagrado za postopek in izdatke po tarifni št. 6002, na slednji postavki pa tudi DDV, v vlogi z dne 25. 9. 2013 pa še ?stroškov predujma za strokovno delo in izdelavo izvedenskega mnenja?, za kar je Državna revizijska komisija štela, da vlagatelj uveljavlja povračilo stroškov za izdelavo strokovnega mnenja.
Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Izbrani ponudnik je priglasil povrnitev stroškov. Državna revizijska komisija ocenjuje, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato je ocenila, da njegovi priglašeni stroški niso potrebni (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN) in je njegovo stroškovno zahtevo zavrnila.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 6. točke izreka tega sklepa utemeljena.
V Ljubljani, 25. 10. 2013
Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
? Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,
? Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o., Brdnikova 44, 1000 Ljubljana,
? Odvetniška pisarna Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, 1001 Ljubljana,
? Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.
Vložiti:
? v spis zadeve, tu.
V vednost:
? finančna služba, tu.