018-351/2013 Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Sonje Drozdek Šinko, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila ?Nakup namiznih računalnikov? v sklopu LOT 1 in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Unistar LC d.o.o., Litostrojska cesta 56, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Center za informatiko, Tavčarjeva ulica 9, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 23. 10. 2013

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila ?Nakup namiznih računalnikov? v sklopu LOT 1, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta ?Odločitev o oddaji naročila? z dne 9. 8. 2013.

2. Zahtevi prvega vlagatelja za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je prvemu vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 10.404,16 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 4. 6. 2013 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 11. 6. 2013, pod št. objave JN7140/2013, dne 12. 6. 2013 pa tudi v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod oznako 2013/S 112-190978.

Naročnik je dne 9. 8. 2013 sprejel dokument ?Odločitev o oddaji naročila?, s katerim je javno naročilo v obeh sklopih (LOT 1 in LOT 2) oddal ponudniku SRC d.o.o., Tržaška cesta 116, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 13. 8. 2013 zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo, naročniku pa z vlogo z dne 23. 8. 2013 posredoval predlog za spremembo odločitve o oddaji naročila v obeh sklopih.

Vlagatelj je dne 26. 8. 2013 vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika v sklopu LOT 1 (Namizni računalnik in zaslon ? 800 kompletov). Navaja, da iz ponudbe izbranega ponudnika nista nedvoumno razvidna konfiguracija in karakteristike ponujene opreme. Ponudnik je sicer navedel, kateri model opreme ponuja (?HP 8300 Elite SFF?), vendar je to le oznaka modelov opreme, ki pa ničesar ne pove o natančnih tehničnih specifikacijah ponujenih artiklov, saj vsak izmed modelov dopušča različne tehnične specifikacije. Izbrani ponudnik je priložil zgolj katalog proizvajalca z navedenimi vsemi možnimi specifikacijami oz. karakteristikami ponujenega modela. V model ?HP 8300 Elite SFF? je tako mogoče vgraditi različne grafične kartice, diske itd, s podatki iz ponudbe izbranega ponudnika pa ni mogoče preveriti izpolnjevanja minimalnih tehničnih specifikacij, kot jih je določil naročnik. Vlagatelj navaja, da tehničnih karakteristik in posledično skladnosti z naročnikovimi zahtevami ni mogoče ugotoviti niti za ponujeni monitor ?HP E231 23 monitor?, saj izbrani ponudnik ni navedel oznake oz. številke produkta, ki ga je ponudil. Vlagatelj sicer dopušča možnost, da je izbrani ponudnik ponudil računalnik ?B9C43AW#BED?, saj je za ta produkt predložil ?Poročilo o preskusu / Test report? Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje, ki ga je izbrani ponudnik predložil za dokazovanje zahteve glede glasnosti računalnika med delovanjem (?Glasnost osebnega računalnika mora biti izmerjena v skladu s standardom SIST EN ISO 7779 in ne sme presegati 26 dB v času zapisovanja na trdi disk. Podatek mora biti označen z oznako LpAm v dB?). Vlagatelj pri tem navaja, da izdelka s produktno kodo ?B9C43AW#BED? sploh ni več v ponudbi proizvajalca oz. principala Hewlet Packard Company in v zvezi s tem prilaga odgovor uradnega uvoznika oz. distributerja te opreme v Sloveniji. Ponudbo izbranega ponudnika bi torej tudi iz tega razloga bilo potrebno šteti kot neprimerno. Vlagatelj še meni, da je izbrani ponudnik s predložitvijo dokumenta ?Poročilo o preskusu / Test report? Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje (SIQ) namenoma zavajal naročnika; naročnik bi ob pregledu dokumentacije moral opaziti, da iz ponudbi priloženega kataloga ?QuickSpecs?, verzija št. 32, niso razvidni nobeni podatki o glasnosti oz. je na mestu, kjer bi glede na kazalo vsebine ti podatki morali biti, puščen prazen prostor. V prejšnjih in kasnejših verzijah kataloga so podatki o glasnosti navedeni, proizvajalec pa kataloga v tem delu od verzije št. 29 dalje ni spreminjal, kar je razvidno iz dokumenta ?QuickSpecs Changes?. Iz relevantnih starejših in novejših verzij kataloga tako v nespremenjenem delu glede glasnosti jasno izhaja, da je glasnost za ponujena modela opreme (SSF) 28 LpAm oziroma celo 29 LpAm, zato izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahteve glede glasnosti. Vlagatelj glede na vse zatrjevano meni, da bi naročnik moral ponudbo izbranega ponudnika zavrniti kot nepopolno.

O vloženem zahtevku za revizijo se je z vlogo z dne 29. 8. 2013 izjasnil izbrani ponudnik. Navaja, da zaradi nepozornosti žal res niso priložene podrobnejše tehnične specifikacije za monitor, so pa te javno dostopne preko spletnih strani in jih je brez težav mogoče primerjati z zahtevanimi ? še posebej pri monitorju se tehnične in ostale značilnosti ne spreminjajo tekom njegove tržne življenjske dobe. V zvezi z računalnikom navaja, da je ponudbi priložena ustrezna tehnična dokumentacija, iz katere izhaja ustreznost opreme minimalnim razpisnim pogojem. Podrobnejšega opisa modela ali natančnega opisa ponujene konfiguracije ni pripravljal, saj v ponudbenem obrazcu ?Obr_5? to (za razliko od nekaterih drugih postopkov javnega naročanja) ni bilo zahtevano, v vsakem primeru pa se kot ponudnik z ustrezno izjavo zavezuje, da bo v primeru izbora kot najugodnejši ponudnik dobavil v razpisu zahtevano ustrezno opremo. Ni logično pričakovati, da bo dobavljen računalnik imel vgrajene dražje komponente (npr. večji disk, močnejši procesor?), četudi je ponujeni model računalnika dobavljiv tudi s takšnimi komponentami. Izbrani ponudnik še navaja, da popolnoma enake računalnike, kot so zahtevani v tem razpisu, naročnik že uporablja, ker jih je kupil preko javnega razpisa decembra 2012. Naročnik tako dejansko sam že razpolaga s tehnično dokumentacijo, če pa določenih dejstev ne bi mogel sam preveriti, pa bi ga moral skladno z 78. členom ZJN-2 pozvati na dopolnitev. Izbrani ponudnik navaja, da se vse meritve glasnosti vseh proizvajalcev osebnih računalnikov (tudi Lenovo, kot ga ponuja vlagatelj) opravljajo na nivoju družine računalnikov in vrste ohišja, ne pa na podlagi konfiguracij, kot to trdi vlagatelj. V konkretnem primeru se opravljena meritev ne nanaša zgolj na izdelek s produktno kodo ?B9C43AW#BED?, temveč na celotno družino računalnikov HP Compaq 8300 Elite v ohišju SFF (in z različnimi konfiguracijami). Izbrani ponudnik kot neresnično označuje trditev vlagatelja, da se računalnika s produktno kodo ?B9C43AW#BED? ne da več kupiti, saj je računalnik glede na potrdilo in ponudbe principala normalno dobavljiv v 2 do 4 tednih. Oporeka tudi navedbam o tem, da je prirejal uradne listine proizvajalca računalnikov in pojasnjuje, da principal originalno izvaja meritev glasnosti po drugačnih (strožjih) standardih, zato te izmerjene glasnosti niso primerljive z zahtevanim standardom in meritvam pri konkurenčnem izdelku, kot ga ponuja vlagatelj. Navaja še, da po priporočilih HP Slovenija ponudbi ni priložil drugih poročil o glasnosti, ker poročilo SIQ ustreza vsem zahtevam Uredbe o zelenem javnem naročanju, ki je bila podlaga za naročnikovo zahtevo glede glasnosti.

Naročnik je dne 25. 9. 2013 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil. Pojasnjuje, da je iz ponudbe izbranega ponudnika lahko nedvomno razbral, da ponujena oprema ustreza zahtevanim karakteristikam in da je dobro razumel, kateri model in s kakšno konfiguracijo izbrani ponudnik ponuja. V priloženih specifikacij je pod posamezno postavko res navedenih več možnih komponent, ki se lahko vgradijo v ta model računalnika, vendar je za naročnika pomembno zgolj dejstvo, da prav vse navedene komponente ustrezajo minimalnim tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije. V skladu z razpisnimi pogoji si naročnik pred izbiro najugodnejšega ponudnika pridržuje tudi pravico testiranja ponujene opreme. Tehnična dokumentacija ponujenega monitorja je javno dostopna na spletnih straneh proizvajalca opreme, zato je naročnik sam preveril točne karakteristike. Naročnik še navaja, da ni zmotno ocenil, da izbrani ponudnik ponuja opremo z oznako ?B9C43AW#BED?; poročilo SIQ je upošteval zgolj kot dokaz o glasnosti računalnika in ne v smislu, da izbrani ponudnik ponuja točno ta produkt. V zvezi z meritvijo glasnosti naročnik povzema navedbe izbranega ponudnika in zaključuje, da je ?Poročilo o preskusu / Test report? štel kot verodostojen dokaz glede jakosti hrupa ponujene opreme.

Naročnik je dne 30. 9. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 30. 9. 2013 opredelil do navedb naročnika. Navaja, da natančne specifikacije ponujene opreme še zmeraj niso znane, prav tako pa ne drži navedba naročnika, da prav vse navedene komponente, ki se lahko vgradijo v ponujeni model računalnika, ustrezajo zahtevam naročnika. Vlagatelj v nadaljevanju primeroma našteva, katere komponente niso ustrezne zahtevam. Vlagatelj še navaja, da se naročnik nikjer ne opredeljuje do dokazov, s katerimi je vlagatelj dokazoval prirejanje dokumentacije in vztraja pri tem, da je na podlagi proizvajalčeve dokumentacije (uradnega kataloga) dokazal, da je jakost hrupa za ponujeno opremo 28 db, torej več kot zahtevanih 26 dB. Meni še, da test SIQ ne velja za celotno družino računalnikov, temveč zgolj za (nedobavljiv) model s komponentami, kakršen je bil testiran.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj v revizijskem zahtevku najprej zatrjuje, da iz ponudbe izbranega ponudnika ni razvidno, kateri produkt in s kakšnimi tehničnimi specifikacijami sploh ponuja, zaradi česar ni mogoče preveriti skladnosti ponujene opreme z zahtevami naročnika.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. V skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Skladno z 20. točko istega člena je neprimerna tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v poglavju 6.5. ?Pogoji v zvezi z opremo, ki jo je treba dobaviti? pod točko d) od ponudnikov zahteval izpolnjevanje minimalnih tehničnih zahtev, kot so predpisane v Tehničnih specifikacijah in kot dokazilo za to zahteval tehnično dokumentacijo za ponujeno opremo, iz katere mora jasno izhajati konfiguracija in karakteristike ponujene opreme. Natančnejšo vsebino ponudbene dokumentacije je naročnik navedel v poglavju 7.3.2. ?Tehnični del ponudbene dokumentacije?, iz besedila katerega izhaja, da mora ponudbena dokumentacija ?vsebovati tehnično dokumentacijo (original, kopija ali izpis z internetnih strani - v nogi ali glavi internetne strani naj bo viden internetni naslov) za ponujeno opremo, iz katere mora biti jasno razvidna skladnost opreme z zahtevanimi karakteristikami.?

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je slednji v ponudbenem predračunu (Obr_5) za sklop LOT 1 ponudil računalnik ?HP 8300 Elite SFF? in monitor ?HP E231 23'' monitor?. Ponudnik je priložil tudi tehnični del ponudbene dokumentacije, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz ponudbe izbranega ponudnika ni razvidno, kakšne so tehnične specifikacije ponujenega računalnika, tega pa ni mogoče ugotoviti zgolj s podatkom o proizvajalcu in modelu računalnika, saj je glede na priloženi katalog (?QuickSpecs?) za isti model mogočih več kombinacij strojne in programske opreme. Z vlagateljem se sicer ni mogoče strinjati glede njegovih navedb o tem, da iz ponudbe izbranega ponudnika niso razvidne tehnične specifikacije ponujene miške in tipkovnice ? za oboje je namreč izbrani ponudnik v ponudbi priložil katalog, iz katerega so razvidni ustrezni podatki, strinjati pa se je potrebno z vlagateljem, da je glede na katalog mogoče računalnik ?HP 8300 Elite SFF? dobaviti v različnih konfiguracijah in da (nasprotno kot navaja naročnik) niso vse mogoče kombinacije tudi skladne z zahtevami iz tehničnih specifikacij v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj kot problematične utemeljeno izpostavlja zlasti različne možnosti v zvezi:
? s tipom in velikostjo diska (zahtevan je bil ?vgrajen trdi disk s kapaciteto vsaj 250 GB in 7.200 rpm, tehnologija SATA s podporo hitrosti prenosa podatkov vsaj 3.0 GB/s?; glede na priloženi katalog je mogoče dobaviti diske tudi s tehnologijo SSD in velikostmi 120 GB ali 128 GB);
? z nameščenim operacijskim sistemom (zahtevan je bil Microsoft Windows 7 Pro, ponujeni model računalnika pa je mogoče dobaviti tudi z drugimi operacijskimi sistemi oz. brez operacijskega sistema);
? z napajalnikom (zahtevan je bil ?napajalnik tipa ?active PFC? in vsaj 90% učinkovitostjo pri 100% obremenitvi?, po katalogu je mogoče dobaviti napajalnik ?240 W active PFC? ali ?240 W 90 % efficient active PFC?).

Naročnik navaja, da je dobro razumel, kateri model in s kakšno opremo ponuja izbrani ponudnik, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da kljub takšni navedbi konfiguracija ponujenih računalnikov ?HP 8300 Elite SFF? še vedno ni znana niti v teku revizijskega postopka, skladnosti ponujene opreme z zahtevami naročnika pa ni mogoče preveriti.

Državna revizijska komisija še opozarja, da podpisana splošna izjava izbranega ponudnika o sprejemu pogojev javnega naročila ali o tem, da bo v primeru izbora kot najugodnejši ponudnik dobavil v razpisu zahtevano ustrezno opremo (npr. Obr_1, vzorec pogodbe) ne more sanirati ugotovljene pomanjkljivosti v ponudbi. Sprejeti stališče, v skladu s katerim bi takšna podpisana izjava pri izbranem ponudniku nadomeščala izpolnjevanje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije (tudi tistih, ki se nanašajo na predmet javnega naročila in niso ponujene v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije), bi pomenilo ne le kršitev zahtev iz razpisne dokumentacije, temveč tudi kršitev prvega odstavka 80. člena ZJN-2 in poseg v načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), katero od naročnika zahteva, da mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja ni razlikovanja. Nenazadnje je naročnik tisti, ki določi in opiše predmet javnega naročila, zato mora ponudbe presojati zgolj ob doslednem upoštevanju vseh postavljenih zahtev.

Ob upoštevanju opisanega dejanskega stanja in dejstva, da gre v izpostavljenem delu ponudbe izbranega ponudnika, predložene v sklopu LOT 1, za del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, naročnik v konkretnem primeru v določbah ZJN-2 tudi nima ustrezne pravne podlage, da bi izbranega ponudnika pozval na pojasnilo ali dopolnitev njegove ponudbe. Določanje konkretne vsebine ponujenemu predmetu šele po postopku iz prvega odstavka 78. člena ZJN-2 bi pomenilo, da ponudnik spreminja tisti del ponudbe, ki ga skladno s tretjim odstavkom istega člena ni dovoljeno spremeniti (del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila) in predstavlja ključni del ponudbe. Če bi se naročniku dovolilo, da od izbranega ponudnika v omenjenem segmentu, upoštevaje predstavljeno dejansko stanje, zahteva pojasnila glede njegove ponudbe, bi to lahko dajalo vtis, da je naročnik izbranemu ponudniku omogočil, da se naknadno v škodo drugih ponudnikov, ki so sledili zahtevam razpisne dokumentacije, po poteku roka, določenega za prejem ponudb, opredeli (pojasni), kakšne računalnike (s katerimi vgrajenimi komponentami) dejansko sploh ponuja, navedeno pa bi bilo tudi v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (8. člen ZJN-2). V konkretnem primeru po prejemu morebitnega pojasnila izbranega ponudnika namreč ne bi bilo mogoče ustrezno preveriti, ali je izbrani ponudnik že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb, dejansko ponujal take izdelke, ki bi jih po poteku roka za prejem ponudb navedel v svojem pojasnilu, ali ne. Pri vsem doslej navedenem pa kot temeljnega ne gre prezreti niti dejstva, da je nastali položaj zgolj posledica neizpolnitve dolžnosti skrbnega ravnanja izbranega ponudnika pri pripravi svoje ponudbe, ki ga (kot razumno obveščenega in povprečno skrbnega ponudnika) zavezuje tako kot vse ostale ponudnike.

Glede na vse doslej navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo uspel dokazati, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika ni označil za neprimerno (v posledici pa nepopolno) in je ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2 (v povezavi s 16. in 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2), pa tudi določbe lastne razpisne dokumentacije (zlasti točke d poglavja 6.5. ?Pogoji v zvezi z opremo, ki jo je treba dobaviti? ter poglavja 7.3.2. ?Tehnični del ponudbene dokumentacije?). V posledici navedenega je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo prvega vlagatelja na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in je razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila v sklopu LOT 1, kot izhaja iz dokumenta ?Odločitev o oddaji naročila? z dne 9. 8. 2013. Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

Ker je Državna revizijska komisija svojo odločitev o razveljavitvi izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila sprejela že na podlagi obravnavanih revizijskih navedb, v okviru revizijskega postopka ni obravnavala navedb, ki se nanašajo na preostale zatrjevane kršitve naročnika. Obravnava teh navedb na vlagateljev položaj v predmetnem postopku namreč ne bi mogla v ničemer vplivati.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva v višini plačane takse. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 10.404,16 EUR.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 23. 10. 2013
Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Unistar LC d.o.o., Litostrojska cesta 56, 1000 Ljubljana
- Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Center za informatiko, Tavčarjeva ulica 9, 1000 Ljubljana
- SRC d.o.o., Tržaška cesta 116, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis, tu.

Natisni stran