018-350/2013 Mestna občina Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter Sonje Drozdek Šinko in Vide Kostanjevec kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila ?Novelacija karte hrupa?, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d., Chengdujska cesta 25, Ljubljana - Polje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Ljubljana, Dalmatinova 1, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 21. 10. 2013

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 10. 9. 2013 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je predmetno javno naročilo ?Novelacija karte hrupa?, ki ga oddaja po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, v katerega je vključil pogajanja, dne 9. 7. 2013 objavil na portalu javnih naročil, pod št. objave JN8529/2013.
Dne 30. 8. 2013 je naročnik izdal Odločitev o oddaji naročila, št. 430-560/2013-27, ter naročilo oddal skupini ponudnikov A-Projekt d.o.o., Vinarje 110 b, Maribor in PNZ d.o.o., Vojkova c. 65, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Po prejemu odločitve o oddaji javnega naročila je vlagatelj pravočasno (kar izhaja iz dne 2. 9. 2013 podpisane povratnice) vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo nezakonito izločil iz postopka predmetnega javnega naročila ter prereka naročnikovo označitev vlagateljeve ponudbe kot nepopolne. Naročnik je v svoji odločitvi o oddaji naročila med drugim ugotovil, da je ponudba vlagatelja nepopolna iz razloga, ker dve referenci ne izpolnjujeta pogoja iz razpisne dokumentacije, dve referenci pa po vsebini ne predstavljata področja računalniškega modeliranja hrupa v urbanem okolju in v primerljivem obsegu, ki obsega karto hrupa za mesto ali naselje in je izdelana na osnovi uporabe 3D prostorskega modela. Vlagatelj naročnikovo ugotovitev prereka in navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji za izpolnitev pogoja reference zahteval, da je ponudnik v obdobju zadnjih petih let pred oddajo ponudbe uspešno izvedel najmanj eno nalogo s področja računalniškega modeliranja hrupa v urbanem naselju in v primerljivem obsegu, ki obsega karto hrupa za mesto ali naselje in je izdelana na osnovi uporabe 3D prostorskega modela v vrednosti 20.000,00 EUR z DDV. Vlagatelj zatrjuje, da njegova referenca za izvedeno karto hrupa za AERODROM LJUBLJANA d.d. izpolnjuje vse za izpolnitev pogoja reference zahtevane postavke, in sicer iz naslednjih razlogov:
- vlagatelj je projekt monitoringa hrupa v okolici Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana pričel leta 2008, enak posel je ponovno pridobil v letih 2010 in 2013, v vmesnem času je uspešno izvajal monitoring hrupa na letališču (sestavni del posla je bila tudi izdelava karte hrupa), s čimer je časovna predpostavka izpolnjena;
- karta hrupa v sklopu izvajanja monitoringa hrupa na letališču je bila izdelana z uporabo modelnega izračuna z uporabo računalnika (kar se tretira kot računalniški model hrupa);
- karta hrupa je bila izdelana v urbanem okolju, v primerljivem obsegu ter za naselja (vključuje naselja Šenčur, Vodice, Zgornji in Spodnji Brnik, Voklo, del Kranja, ?);
- cena karte hrupa v sklopu monitoringa na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana ni bila določena, znaša pa približno 10 % vrednosti celotnega monitoringa (cena monitoringa za obdobje treh let je ?249.877,00 EUR + DDV?), torej je znesek karte hrupa ?cca. 24.987,70 EUR + DDV?, kar dokazuje tudi izpolnitev cenovne predpostavke.
Po vlagateljevem mnenju so z navedenim zahtevane predpostavke reference izpolnjene, poleg tega še navaja, da je imel naročnik v skladu z določbami razpisne dokumentacije možnost preveriti vlagateljevo referenco, česar pa ni storil in je tako v zmotnem prepričanju o neizpolnjevanju pogoja reference neupravičeno izločil ponudbo vlagatelja kot nepopolno. Na podlagi navedenega vlagatelj naročniku predlaga, da ugodi njegovemu zahtevku za revizijo, razveljavi odločitev o oddaji predmetnega naročila in mu povrne stroške revizijskega postopka.

V skladu z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN se je izbrani ponudnik z vlogo z dne 20. 9. 2013 pravočasno izjasnil do navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo. V vlogi izbrani ponudnik zatrjuje, da vlagateljeve navedbe temeljijo na zmotni uporabi materialnega prava ter na podaji zavajajočih podatkov, zaradi česar je treba vlagateljev zahtevek šteti kot neutemeljen.
Naročnik je dne 27. 9. 2013 sprejel sklep št. 430-560/2013-32, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, ter vlagateljev zahtevek zavrnil kot neutemeljen, prav tako je zavrnil vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik ugotavlja, da mu vlagatelj v zahtevku za revizijo očita neupravičeno izločitev ponudbe kot nepopolne iz razlogov, ki so bili predhodno že navedeni, kar pa naročnik v celoti zavrača kot neutemeljeno. Naročnik je sporno referenco ponovno pregledal in jo primerjal z določili razpisne dokumentacije naročnika ter zahtevami projektne naloge, PRILOGA A z naslovom: ?Novelacija karte hrupa, prvo ocenjevanje in zasnova obratovalnega monitoringa za ceste z letnim pretokom preko milijon vozil za Mestno občino Ljubljana?, ki je del razpisne dokumentacije naročnika. V razpisni dokumentaciji, poglavje III, Pogoji za ugotavljanje sposobnosti in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika, točka 12, je naročnik zahteval od ponudnikov, da predložijo reference za izpolnjevanje pogoja modeliranja hrupa v urbanem okolju in v primerljivem obsegu. Vlagatelj zahtevka za revizijo je navedel, da so pri referenci Karta hrupa za Aerodrom Ljubljana d.d. izpolnjene naslednje predpostavke:
- časovno predpostavka,
- da gre za računalniški model hrupa,
- da gre za urbano okolje,
- cenovno predpostavka.
Naročnik vlagatelju pritrjuje, da gre v primeru časovne zahteve za ustreznost izpolnjeno predpostavko, predložena referenca izdajatelja reference Aerodrom Ljubljana d.d. pa je neprimerna v delu, ki se nanaša na modeliranje hrupa iz naslednjih vidikov:
- primernost (predložena referenca se nanašana hrup letalskega prometa in ne na hrup cestnega prometa),
- obseg urbanega naselja, v povezavi s katerim je bila izdelana karta hrupa.
Naročnik pojasnjuje, da je kot primerno štel vsako referenco, ki se je nanašala na izdelavo najmanj ene naloge s področja računalniškega modeliranja hrupa v urbanem okolju primerljivega obsega, modeliranje pa je moralo obsegati tudi karto hrupa za mesto ali naselje in je izdelana na osnovi uporabe 3D prostorskega modela v vrednosti 20.000,00 EUR z DDV. Pravilna referenca je morala tako obsegati:
- modeliranje hrupa v urbanem okolju in v primerljivem obsegu,
- izdelavo karte za mesto ali naselje z uporabo 3D prostorskega modela,
- vrednost reference je bila 20.000,00 EUR z DDV.
Naročnik navaja, da, glede na dejstvo, da je predmet javnega naročila monitoring hrupa cestnega in ne letalskega prometa, ni mogoče enačiti modeliranja letalskega in cestnega prometa, pri čemer se sklicuje na sklepa Državne revizijske komisije št. 018-261/2013-5 in 018-367/2012. Potek cest je namreč po razgibanem terenu, ponekod so ceste vkopane, drugič so na nasipih, upoštevati je treba še mostove in tunele. Protihrupni ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati pri cestnem prometu, so protihrupne ograje in protihrupni nasipi, vsega tega pa pri modeliranju letalskega prometa ni. Nadalje naročnik navaja, da se izračunavanje hrupa vrši po popolnoma drugačnih standardih. Hrup prometa se izračunava po začasni metodi NMPB-Routes-1996, v povezavi s francoskim standardom XPS 31-133, hrup letalskega prometa pa se izračunava po začasni metodi ECAC.CEAC Doc. 29. Različne so emisijske baze, usmerjenost hrupa je različna, različna je tudi interpretacija absorbcijskih površin. Začasne metode, po katerih se izračunava hrup z modelnimi izračuni, so predpisane v Direktivi 2002/49/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 25. 6. 2002 in tudi v Uredbi o mejnih kazalcih hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/2005; v nadaljevanju: Direktiva 2002/49/ES). Hrup cestnega prometa se širi v urban prostor iz strani, kar pomeni, da so obremenjene fasade po celi njihovi višini. Zato se v model vnašajo objekti s svojimi višinami, kar pomeni, da so objekti 3D kubusi, ki s svojim volumnom predstavljajo oviro pri širjenju hrupa. Pri letalskem prometu pa je, kot navaja naročnik, drugače, saj se hrup širi iz višine navzdol, pri čemer je najbolj obremenjen del stavbe streha. Fasade tako pri letalskem prometu nimajo posebnega pomena, pri hrupu cestnega prometa pa se ključne. Zaradi navedene bistvene razlike vpliva objektov na širjenje hrupa pri cestnem in letalskem prometu ni mogoče enačiti modeliranja cestnega in letalskega prometa. Ker je predmet projektne naloge obratovalni monitoring cestnega prometa v Mestni občini Ljubljana, je potrebno podati obremenitve s hrupom po vseh etažah stavb, torej je potrebno objekte obravnavati kot 3D kubuse v skladu z začasno metodo NMPB-Routes-1996, v povezavi s francoskim standardom XPS 31-133, ki je definirana tako v točki 2.2 Priloge II Direktive o hrupu 2002/48/ES. V nadaljevanju naročnik navaja, da je kot eno izmed zahtev referenčnega potrdila določil tudi, da je referenčno delo izdelano v primerljivem obsegu, kot se načrtuje novelacija karte hrupa cestnega prometa za Mestno občino Ljubljana (površina MOL = 273 km?). Vlagatelj navaja, da je izdelal karto hrupa (op. sicer za letalski promet) za naselja Šenčur, Vodice, Zgornji in Spodnji Brnik, Voklo, del Kranja, ? Površina navedenih naselij je 31 km? (op. brez dela Kranja, ker obsega tega naselja vlagatelj ni definiral), kar pomeni 11 % površine Mestne občine Ljubljana, pa tudi, če bi prišteli še celotno območje Kranja, bi znašala skupna površina 57 km?, kar pomeni 21 % površine Mestne občine Ljubljana. Naročnik zato zaključuje, da predložena referenca ne ustreza naročnikovi zahtevi po primerljivosti. Vlagateljeva referenca tudi ne ustreza zahtevi naročnika, da mora biti referenca s področja računalniškega modeliranja hrupa v urbanem okolju. Naročnik navaja, da, skladno z gramatikalno razlago besedne zveze ?urbano okolje?, izhajajoč iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika (v nadaljevanju: SSKJ), je sopomenka besede ?urban? mesten, mestno urejen (SSKJ, str. 296), vlagatelj pa je karto hrupa izdelal za naselja Šenčur, Vodice, Zgornji in Spodnji Brnik, Voklo in del Kranja, pri čemer gre nedvomno za naselja. Iz SSKJ pa izhaja, da je naselje ?del zemeljske površine, naseljen tako, da tvori zaključeno celoto: to naselje ima dvesto, pet tisoč prebivalcev? (SSKJ, str. 987). Glede na navedeno vlagateljeva referenca izdajatelja reference Aerodrom Ljubljana d.d. ni primerljiva niti po obsegu vsebine naloge in niti po obsegu površine. Vlagatelj je v svoji ponudbi (Priloga 7) sicer priložil še tri reference, izdane s strani referenčnih naročnikov Aquarius d.o.o., Ministrstvo za obrambo RS in Revoz d.d., vendar pa se ob odsotnosti vsakršne trditvene podlage s strani vlagatelja naročnik do teh referenc ni ponovno opredeljeval. V zvezi z ustreznostjo predložene reference glede na zahtevano višino pa naročnik ugotavlja, da iz vlagateljevih ponudbenih obrazcev Priloga 7 in Priloga 7/1 izhaja, da je vrednost opravljenega dela za naročnika Aerodrom Ljubljana d.d. za storitev Kontinuirani monitoring hrupa v okolici letališča Jože Pučnik Ljubljana in karta hrupa letnega hrupa v okolici letališča v obdobju od aprila 2010 do aprila 2013 v znesku ?249.877,42 EUR + DDV?, vlagatelj pa je sam navedel, da cena karte hrupa v projektu monitoringa v okolici Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana ni bila definirana, zato naročnik cene ni mogel šteti kot ustrezno. Ker predmetna referenca ni ustrezala po vsebini, naročnik od vlagatelja dodatnih pojasnil glede vrednosti zahtevanega referenčnega dela ni zahteval. Vsled navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek, skupaj z zahtevo za povrnitev stroškov, zavrnil kot neutemeljen.
Naročnik je z vlogo z dne 30. 9. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.
Vlagatelj se je naknadno z vlogo z dne 17. 10. 2013 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni, v nadaljevanju.
V obravnavanem primeru je med vlagateljem in naročnikom spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ugotovil, da vlagatelj ni predložil ustreznih referenc, vlagateljevo ponudbo ocenil kot nepopolno in njegovo ponudbo izločil iz nadaljnjega postopka. Vlagateljeve navedbe, da s predloženo sporno referenco izpolnjuje referenčni pogoj, je treba obravnavati z vidika 45. člena ZJN-2, ki predstavlja izhodišče za določanje pogojev za priznanje tehnične sposobnosti. V skladu z drugim odstavkom 45. člena ZJN-2 lahko naročnik od ponudnikov v razpisni dokumentaciji zahteva, da izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti, med drugim tudi s predložitvijo seznama najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov (2. alineja točke a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2). Ob tem mora naročnik v razpisni dokumentaciji, ob upoštevanju narave, količine ali pomembnosti predmeta javnega naročila, zahtevane reference vsebinsko opredeliti in določiti, katere referenčne posle bo upošteval pri ugotavljanju tehnične usposobljenosti ponudnika. Ponudba, ki ne izpolnjuje naročnikovih pogojev, določenih na podlagi 41. do 47. člena ZJN-2, ni pravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in posledično tudi ne popolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), naročnik pa jo mora na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka.
Naročnik je zahteve glede predložitve referenc določil v razpisni dokumentaciji v poglavju III: Pogoji za ugotavljanje sposobnosti in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika, kjer je v točki 12 zapisal: ?Ponudnik je v obdobju zadnjih petih let pred oddajo ponudbe uspešno izvedel najmanj eno nalogo s področja računalniškega modeliranja hrupa v urbanem okolju in v primerljivem obsegu, ki obsega karto hrupa za mesto ali naselje in je izdelana na osnovi uporabe 3D prostorskega modela v vrednosti 20.000,00 EUR.?, navedeni pogoj mora ponudnik izkazati z dokazilom v referenčni tabeli (Priloga 7 in Priloga 7/1), naročnik pa si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila (npr. pogodbo z investitorjem ali delodajalcem, obračun, potrdilo o izplačilu, ?) o izvedbi navedenega referenčnega dela, oziroma navedbe preveri neposredno pri investitorju oziroma delodajalcu. Del razpisne dokumentacije, katere določbe morajo pri pripravi ponudbe upoštevati ponudniki, je tudi Priloga A: Projektna naloga (Novelacija karte hrupa, prvo ocenjevanje in zasnova obratovalnega monitoringa za ceste z letnim pretokom preko milijon vozil za Mestno občino Ljubljana), ki v točki 2: Namen in cilj naloge določa, da se naloga razpisuje z namenom:
- izpolnitve zakonske obveznosti iz naslova upravljalca lokalnih cest v skladu s pravilnikom,
- pridobitve podrobnejših informacij o izpostavljenosti hrupu z namenom predstavitve javnosti.
Naloga ima za cilj izdelati prvo ocenjevanje z zasnovo obratovalnega monitoringa za hrup cestnega prometa na poselitvenem območju Mesta Ljubljana, z upoštevanjem vpliva cest, ki so v skladu z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest (Uradni list RS, št. 70/05 in 33/08) v upravljanju MOL in za katere mora upravljalec v skladu s Pravilnikom o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 105/2008) zagotavljati prvo ocenjevanje in obratovalni monitoring.
Iz vpogleda v ponudbo vlagatelja izhaja, da je v Prilogi 7 vlagatelj za izpolnitev referenčnega pogoja navedel štiri referenčne posle različnih naročnikov. Vlagatelj je v revizijskem zahtevku kot pravilen izpostavil zgolj en referenčni posel, in sicer za Kontinuiran monitoring hrupa v okolici letališča Jože Pučnik Ljubljana in karta hrupa letnega hrupa v okolici letališča (letalski promet), izdan s strani referenčnega naročnika Aerodrom Ljubljana d.d. Referenčni posel je bil izveden v časovnem obdobju od aprila 2010 do aprila 2013, njegova vrednost pa je znašala 249.877,42 EUR brez DDV. Vsebinsko enaki podatki pa izhajajo tudi iz Priloge 7/1. Naročnik je na podlagi postavljenega referenčnega pogoja kot primerno priznal referenco ponudnika, ki je, upoštevaje namen in cilj projektne naloge za novelacijo karte hrupa, prvo ocenjevanje in zasnova obratovalnega monitoringa za ceste z letnim pretokom preko milijon vozil za Mestno občino Ljubljana, ki je priloga razpisne dokumentacije, zadostila naslednjim postavkam:
- modeliranje hrupa v urbanem okolju in v primerljivem obsegu,
- izdelava karte za mesto ali naselje z uporabo 3D prostorskega modela,
- vrednost reference je v vrednosti 20.000,00 EUR z DDV.
Vlagatelj zatrjuje, da predložena referenca izdajatelja reference Aerodrom Ljubljana d.d. ustreza vsem zahtevanim postavkam danega referenčnega pogoja, ker naj bi bil referenčni posel ustrezen z vidika časovne predpostavke (obdobje med aprilom 2010 in aprilom 2013 ustreza zahtevanemu obdobju zadnjih petih let pred oddajo ponudbe), pri predloženi referenci naj bi šlo za računalniški model hrupa (karta hrupa letalskega prometa je bila izdelana z uporabo modelnega izračuna z uporabo računalnika), karta hrupa je bila izvedena na primerljivem obsegu urbanega okolja (v naseljih Šenčur, Vodice, Zgornji in Spodnji Brnik, Voklo, del Kranja,?), cenovna predpostavka pa naj bi bila izpolnjena, ker naj bi po vlagateljevi oceni v okviru vrednosti celotnega posla v višini 249.877,00 EUR brez DDV približno 10 % tega zneska predstavljala izvedba karte hrupa letalskega prometa, torej cca 24.987,70 EUR brez DDV. Predmetno predloženo referenco je naročnik, glede na zahteve razpisne dokumentacije in projektne naloge, zaradi neizpolnjevanja referenčnega pogoja ocenil kot neustrezno.
Državna revizijska komisija po pregledu celotne dokumentacije ocenjuje, da glede na zahteve naročnika v razpisni dokumentaciji in projektni nalogi kot njen sestavni del, ni mogoče ugotoviti, da predložena referenca vlagatelja vsebuje vse predpostavke zahtevanega referenčnega pogoja naročnika.
Modeliranja hrupa v urbanem okolju in v primerljivem obsegu tako ni moč priznati, saj gre pri referenci vlagatelja za izvedbo karte hrupa v naseljih, ki niti po obsegu oziroma površini (skupna površina izvedenega referenčnega posla bi znašala največ 57 km?, površina Mestne občine Ljubljana pa je 273 km?) ne dosegajo primerjalnega območja predmetnega javnega naročila, to je območja Mestne občine Ljubljana), pri navedenih naseljih pa tudi ne gre za urbano (mestno) okolje, ki bi bilo glede obremenjenosti s številom prebivalstva oziroma cestnega prometa lahko primerljivo z območjem mestne občine.
Izdelave karte za mesto ali naselje z uporabo 3D prostorskega modela ni moč priznati kot ustrezne, saj ne gre za obravnavo iste vrste hrupa, ki je predmet tega javnega naročila (tj. hrup zaradi cestnega prometa in ne zaradi letališkega prometa). Državna revizijska komisija že v sklepu št. 018-261/2013-5 med drugim ugotavlja: ???? da se meritve hrupa zaradi cestnega prometa izvajajo po drugačni metodi kot meritve hrupa zaradi obratovanja letališč, kar kaže na to, da gre za različno metodologijo meritev in ocenjevanja. Hrup cestnega prometa se razlikuje od hrupa, ki ga povzroča letališče, saj se vir hrupa letališča nahaja na bistveno večji oddaljenosti od sprejemnikov, pri čemer je velik del časa v zraku, visoko nad sprejemniki. To pomeni, da številni dejavniki, ki imajo odločilen pomen na vpliv hrupa zaradi prometa, pri letališču sploh niso prisotni ali pa imajo bistveno manjši vpliv.? V istem sklepu je Državna revizijska komisija tudi zapisala, kot že mnogokrat poprej, da ???? je referenca dokazilo, da je ponudnik v preteklosti že izvajal (po vsebini, obsegu in zahtevnosti) primerljive posle, s čimer izkaže usposobljenost tudi za izvedbo predmeta javnega naročila. Če ponudnik ni še nikoli izvajal primerljivega posla, kot ga naročnik opredeli v razpisni dokumentaciji, o njegovi usposobljenosti na tej podlagi ni mogoče govoriti. Kateri posli so primerljivi, je treba presojati v vsakem konkretnem primeru ob upoštevanju konkretnih okoliščin danega primera. Izdelava študij, ki se nanašajo na tiste vire hrupa, ki nimajo enakih oz. primerljivih značilnosti kot cestni hrup, ne kaže na ustrezno usposobljenost za izvedbo predmetnega naročila.?
Državna revizijska komisija se v nadaljevanju do navedb glede izpolnitve naročnikove zahteve v zvezi z vrednostjo referenčnega posla v višini 20.000,00 EUR, zaradi nepreverljivosti ustrezne vrednosti predložene vlagateljeve reference, ni opredeljevala, ker presoja o tem, glede na prejšnje ugotovitve, ne bi vplivala na vsebinsko drugačno odločitev.
Glede na navedeno, in ob upoštevanju navedb vlagatelja in naročnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da referenčnega pogoja, kot ga je naročnik določil v razpisni dokumentaciji v poglavju III: Pogoji za ugotavljanje sposobnosti in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika v točki 12, vlagatelj s predloženo referenco referenčnega naročnika Aerodrom Ljubljana d.d., ni izpolnil. Ugotoviti je potrebno, da naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo zaradi neizpolnjevanja referenčnega pogoja ocenil kot nepopolno in jo izločil iz nadaljnjega postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ni ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo navedel stroške, ki so mu nastali v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, ki veže povrnitev stroškov na uspeh v postopku pravnega varstva, vlagatelju povrnitve v stroškovniku navedenih stroškov ni priznala.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 21. 10. 2013
Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Mestna občina Ljubljana, Dalmatinova 1, Ljubljana,
- ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d., Chengdujska cesta 25, 1260 Ljubljana - Polje,
- A-Projekt d.o.o., Vinarje 110 b, 2000 Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran