018-344/2013 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata in Boruta Smrdela ter mag. Maje Bilbija kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila ?Dokončanje izgradnje krožišča Podpeč po stečaju CP Ljubljana?, začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja CVP Inženiring d.o.o., Tbilisijska 81, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnica Tanja Glušič, Kotnikova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 21. 10. 2013

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila ?Dokončanje izgradnje krožišča Podpeč po stečaju CP Ljubljana?, ki ga je 6. 6. 2013 objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN6936/2013.

Naročnik je 14. 8. 2013 sprejel dokument ?Odločitev o oddaji javnega naročila?, št. 43001-113/2013/20 412, iz katerega je razvidno, da je naročnik javno naročilo oddal ponudniku MAPRI PROASFALT d.o.o., Cesta dveh cesarjev 172, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) kot najugodnejšemu ponudniku. V obrazložitvi odločitve je naročnik razložil, da je ponudbe najprej razvrstil glede na ugodnost po merilih iz razpisne dokumentacije in ugotovil, da vlagateljeva ponudba, ki je cenovno sicer ugodnejša od izbrane, ne izpolnjuje vseh pogojev in zahtev iz razpisne dokumentacije, zato jo je izločil.

Po prejemu pravočasne zahteve vlagatelja za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila je naročnik 26. 8. 2013 izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, v kateri je pojasnil, da je za vlagateljevo ponudbo ugotovil, da ne izpolnjuje vseh pogojev in zahtev iz razpisne dokumentacije. Naročnik je navajal, da je ob primerjavi opisov ključnih postavk iz popisa del in opisa referenčnih del ugotovil, da vlagatelj v referenčnih delih ni izvajal cestne razsvetljave, ki je na državni cesti bistvenega pomena, zato predloženi referenci ne ustrezata istovrstnosti del, ki jih ponudnik prevzema, kar ni v skladu s točko 3.1.5 (Reference) Navodil za pripravo ponudbe iz razpisne dokumentacije.

Vlagatelj je z vlogo z dne 6. 9. 2013 pravočasno vložil zahtevek za revizijo zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo neupravičeno izločil kot nepopolno, saj je naročnik pomanjkljivo primerjal večje postavke iz popisa del in opisa referenčnih del vlagatelja.

Vlagatelj navaja, da naročnik ni preverjal in posledično ni upošteval predložene reference ?Ureditev priključkov AC A1 Šentilj ? Koper: Sklop 1: Rušenje cestninskih postaj Fram in Dramlje? investitorja DARS d.d., s katero je vlagatelj izkazoval referenco tudi za postavko cestne razsvetljave. Vlagatelj še izpostavlja, da naročnik znotraj vsake postavke rekapitulacije del ni opredelil referenčnih del, ki ustrezajo naročnikovi zahtevi po istovrstnosti, zato bi moral šteti, da njegovi zahtevi ustrezajo kakršnakoli dela, ki jih je mogoče uvrstiti v eno izmed postavk iz rekapitulacije popisa del, ter da je že iz navedbe referenčnih del pri referenci DARS kot tudi iz končne situacije, ki se nanaša na to referenčno delo, razvidno, da ta ustrezajo prevzetim delom znotraj postavke cestna razsvetljava. Ker pa naročnik v zvezi s to referenco ni zahteval dodatnih pojasnil, ni mogel ugotoviti, da so dela, ki jih je pri tem referenčnem delu opravil vlagatelj, istovrstna kljub različnemu poimenovanju, s tem pa je vlagatelju odvzel tudi možnost izkazovati istovrstnost del in utemeljenost ter skladnost predloženih referenc z razpisno dokumentacijo. Vlagatelj navaja, da je referenčna dela za postavko cestne razsvetljave izvedel pod navedenimi postavkami preddela, rušitvena dela in instalacijska dela, ter prilaga tabelo, iz katere naj bi bila razvidna primerljivost in istovrstnost referenčnih in razpisanih del po vsebini in vrednosti.

Vlagatelj še zatrjuje, da je naročnik tako pri odločitvi o oddaji naročila kot tudi dodatni obrazložitvi podal presplošno obrazložitev glede tega, v čem konkretno referenca ni ustrezna, da bi bilo na njeni podlagi mogoče presoditi, ali so bila istovrstna dela opravljena ali ne, kar velja tudi za referenco ?Gradbena dela zunanje ureditve v objektu novega trgovskega centra BAUHAUS na Rudniku - Ljubljana? investitorja CBE Inženiring d.o.o. Vlagatelj poudarja, da je naročniku v zvezi s slednjo referenco predložil vse dokumente, ki jih je naročnik v okviru preverjanja ustreznosti reference od njega zahteval. V kolikor pa naročnik tudi po prejemu teh dokumentov ni imel dovolj dokumentacije za preverjanje istovrstnosti referenčnih del, bi moral vlagatelja ponovno pozvati na dodatna pojasnila in izraziti svoj pomislek glede izkazovanja istovrstnosti pri postavki cestne razsvetljave, česar pa naročnik ni storil. Vlagatelj pojasnjuje, da je na objektu Bauhaus izvedel vsa dela zunanje ureditve objekta, vključno z gradbenimi deli za javno razsvetljavo, za kar prilaga tudi dokazila, ki naj bi dokazovala, da je referenca za objekt Bauhaus v celoti ustrezna.

Vlagatelj dalje navaja, da je naročnikova odločitev v nasprotju z odločitvijo Državne revizijske komisije št. 018-171/2013, sprejeto v enakovrstnem primeru zoper istega naročnika. Po navedbah vlagatelja postavki cestne razsvetljave tudi ni mogoče pripisati takšnega pomena, kot ji ga pripisuje naročnik, saj je vlagatelj na podlagi ogleda obstoječega stanja v Podpeči ugotovil, da je javna razsvetljava skoraj v celoti že postavljena, in tako ta postavka predstavlja le 2,3 % vrednosti celotne ponudbene cene.

Naročnik je 18. 9. 2013 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da je pregledal obe referenci vlagatelja, pri čemer je za referenco za objekt Bauhaus naročnik na pojasnila pozval vlagatelja, za referenco ?Ureditev priključkov AC A1 Šentilj ? Koper: Sklop 1: Rušenje cestninskih postaj Fram in Dramlje? investitorja DARS d.d. pa je naročnik ponudbeni predračun in končno situacijo za izvedena dela pridobil. Naročnik pojasni, da je na podlagi pregleda obeh referenčnih del ugotovil, da nobeno referenčno delo ne ustreza pogojem iz razpisne dokumentacije, pri čemer je naročnik že pri dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila napisal, da vlagatelj v referenčnem delu ni izvajal ključnih postavk cestne razsvetljave, ki so na državni cesti bistvenega pomena, zato predložena referenca ne ustreza istovrstnosti del, ki jih ponudnik prevzema. Naročnik slednje utemeljuje s tem, da v nobenem referenčnem delu, ki ga je vlagatelj predložil, ni opredeljenih nobenih del s področja cestne razsvetljave, ki so zanjo specifična, oziroma ni dveh večjih in ključnih postavk iz popisa del pod točko 3 Cestna razsvetljava, podtočka 2. Montažna dela in material, in sicer dobave in postavitev drogov razsvetljave in dobave in montaže svetilk. Naročnik navaja, da tudi vlagatelj v revizijskem zahtevku potrjuje, da je v okviru teh referenčnih del pri postavki cestne razsvetljave izvajal le gradbena dela (oziroma pri referenčnem delu investitorja DARS d.d. tudi nekaj montažnih del, ki pa ne zajemajo bistvenih postavk v sklopu cestne razsvetljave), kar pa ne zadosti zahtevam razpisne dokumentacije po istovrstnosti del. Po prepričanju naročnika gre že iz naslova rekapitulacijske postavke razbrati, da se cestna razsvetljava tudi po vsebini nanaša na specifična dela in da niso bistvena le gradbena dela. Naročnik tudi zavrača vlagateljeve navedbe, da naročnik ni navedel, za katera referenčna dela je potrebno šteti, da ustrezajo zahtevi naročnika, saj je v razpisni dokumentaciji jasno navedel, da istovrstna dela pomenijo večje postavke iz popisa del za to naročilo in da mora gospodarski subjekt za vsako specifično delo (večjo postavko), ki ga prevzema, predložiti tudi po vsebini in ne le po vrednosti ustrezno referenco. Tudi navedbe vlagatelja glede nepomembnosti postavke cestne razsvetljave naročnik zavrača kot zmotne in pojasnjuje, da izvedba cestne razsvetljave predstavlja specifično delo, za katerega so potrebna posebna strokovna znanja. Glede vlagateljevega sklicevanja na odločitev Državne revizijske komisija naročnik odgovarja, da se razpisni dokumentaciji iz javnega naročila, ki je bilo predmet referenčne odločitve Državne revizijske komisije, in razpisna dokumentacije v predmetnem postopku javnega naročila bistveno razlikujeta, saj predmetna razpisna dokumentacija vsebuje zahtevo, da mora gospodarski subjekt za vsako specifično vrsto dela (večjo postavko), ki ga prevzema, predložiti po vsebini in vrednosti del ustrezno referenco.

Naročnik je 25. 9. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je v vlogi z dne 1. 10. 2013 opredelil do navedb naročnika iz sklepa o zavrnitvi vlagateljevega zahtevka za revizijo in jih zavrnil kot neresnične in zavajajoče. Vlagatelj navaja, da naročnik v svojem sklepu na novo in drugače podaja razlago razpisne dokumentacije, ki se razlikuje od dosedanjih zahtev naročnika v razpisni dokumentaciji, ter na novo in drugače citira svoje navedbe iz dodatne obrazložitve v njenih ključnih delih, s čimer podaja drugačne in popolnoma nove razloge za izločitev vlagatelja. Po prepričanju vlagatelja naročnik šele v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, navaja, da bi moral vlagatelj predložiti referenco, s katero bi izkazoval dve večji in ključni postavki: dobava in postavitev drogov razsvetljave in dobava in montaža svetilk, medtem ko v razpisni dokumentaciji tega ni zahteval, saj ni navedel, za katera referenčna dela znotraj vsake izmed postavk iz skupne rekapitulacije ponudbenega predračuna je treba šteti, da ustrezajo naročnikovi zahtevi po istovrstnosti. Zato je vlagatelj razumel, da mora imeti reference za postavko cestne razsvetljave v vrednosti 50 % vrednosti vseh del znotraj te postavke, ne glede na vrsto opravljenih del znotraj te postavke. Vlagatelj kot nepravilno zavrača tudi ugotovitev naročnika, da je vlagatelj z referencama v okviru cestne razsvetljave izvajal le gradbena dela in navaja, da je že v zahtevku za revizijo pojasnil, da je poleg gradbenih del izvajal tudi druga dela. Vlagatelj tudi vztraja, da naročnik ni upošteval vseh referenčnih del, saj naročnik ni izkazal, na kakšen način je upošteval referenco investitorja DARS d.d., poleg tega na vpogledu v dokumentacijo naročnika med listinami ni bilo nobenega ponudbenega predračuna kot tudi ne končne situacije za izvedena dela pri omenjeni referenci. Vlagatelj še navaja, da naročnik s svojo razlago glede istovrstnosti, podano šele v predrevizijskem postopku, spreminja pogoje iz razpisne dokumentacije po roku za oddajo ponudb, in s tem v neenakopraven položaj v primerjavi z izbranim ponudnikom postavlja vlagatelja, saj tako podrobnega pregleda referenčnih del naročnik od izbranega ponudnika ni zahteval. V kolikor je naročnik menil, da je upravičen zahtevati izkazovanje referenčnega dela tudi za posamezne postavke znotraj montažnih del pri cestni razsvetljavi, bi moral enako zahtevo postaviti tudi izbranemu ponudniku, saj iz referenčnih potrdil izpolnjevanje teh dveh zahtev ni razvidno.

Po pregledu dokumentacije o oddaji spornega naročila ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je spor, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo zaradi neizpolnjevanja referenčnega pogoja izločil kot nepravilno in nepopolno.

Naročnikovo sporno ravnanje je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZJN-2), v skladu s katerim mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona in upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena tega zakona izločiti ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je (med drugim) pravilna in kot takšna izpolnjuje pogoje iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Eden od pogojev iz 45. člena ZJN-2 je tudi referenčni pogoj (prva alineja točke a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2), ki ga mora ponudnik izpolnjevati, če naročnik tak pogoj vključi v razpisno dokumentacijo.

Naročnik je v točki 3.1.5 (Reference) Navodil za pripravo ponudbe določil naslednji referenčni pogoj:
?Gospodarski subjekt je v zadnjih petih letih pred rokom za oddajo ponudb uspešno izvedel istovrstna in vsaj 50 % toliko vredna dela, kot jih prevzema v ponudbi.

Dokazilo: Podatki o referencah, vsebinsko skladni s predlogo.

Opombe: Istovrstna dela pomenijo večje postavke iz popisa del za to naročilo, kot so primeroma postavke iz rekapitulacije tega popisa. Gospodarski subjekt mora za vsako specifično vrsto dela (večjo postavko), ki ga prevzema predložiti po vsebini in vrednosti del ustrezno referenco. Reference lahko izvirajo iz različnih poslov (gradenj).

Primerjajo se pogodbene in ponudbene vrednosti skupaj z DDV.

Naročnik is pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila (na primer: pogodbo z investitorjem ali delodajalcem, obračun, potrdilo o izplačilu, ?) za navedene reference oziroma reference preveri neposredno pri investitorju oziroma delodajalcu.?

Naročnik je v razpisno dokumentacijo predložil tudi obrazec (Podatki o referenčnem delu), ki so ga morali ponudniki izpolniti s podatki o nazivu gradnje, investitorju, izvajalci, datumom in krajem izvedbe, vrednostjo del in opisom referenčnih del.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da so ponudniki glede na citirani referenčni pogoj morali izkazati, da so v preteklosti že izvajali dela, po vrednosti in vsebini primerljiva tistim, ki jih prevzemajo pri predmetnem javnem naročilu. Med njima tudi ni spora o tem, da mora vrednost referenčnih del znašati 50 % vrednosti del, kot jih ponudnik prevzema v ponudbi, da lahko referenčna dela izhajajo iz različnih gradenj (kar pomeni, da se lahko vrednosti istovrstnih referenčnih del pri različnih gradnjah seštevajo), ter da morajo reference zajemati dela, ki jih je mogoče uvrstiti med postavke iz skupne rekapitulacije: cesta in krožno križišče, hodnik in avtobusna postajališča, cestna razsvetljava, vodovod, elektro vodi in telekomunikacijski vodi. Sporno med njima pa je, ali je za priznanje istovrstnosti del pri postavki ?Cestna razsvetljava? dovolj, da je ponudnik opravljal katerakoli dela, ki jih je mogoče uvrstiti v to postavko. Po vlagateljevem mnenju bi moral naročnik kot ustrezna šteti vsa referenčna dela, ki jih je mogoče uvrstiti v postavko cestne razsvetljave iz rekapitulacije popisa del, saj naročnik v razpisni dokumentaciji ni navedel, katera referenčna dela znotraj posamezne postavke iz rekapitulacije popisa del štejejo kot ustrezna. Naročnik nasprotno zatrjuje, da je v razpisni dokumentaciji jasno navedel, da istovrstna dela pomenijo večje postavke iz popisa del za to naročilo in da mora gospodarski subjekt za vsako specifično delo (večjo postavko), ki ga prevzema, predložiti tudi po vsebini in ne le po vrednosti ustrezno referenco, ter da že iz samega naslova rekapitulacijske postavke izhaja, da se cestna razsvetljava tudi po vsebini nanaša na specifična dela, zajeta v področju montaže del in materiala.

Glede na njuni različni razlagi razpisne dokumentacije v spornem delu je Državna revizijska komisija najprej ugotavljala, kaj (upoštevajoč določbe razpisne dokumentacije) je treba šteti kot istovrstna dela pri cestni razsvetljavi.

Kot je razvidno iz citirane zahteve naročnika, je naročnik istovrstnost del opredelil na način, da istovrstna dela pomenijo tiste specifične vrste del oziroma večje postavke iz rekapitulacije popisa del, ki po vsebini (in vrednosti) ustrezajo razpisanim delom.

Čeprav se gre strinjati z vlagateljem, da je naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila zapisal, da se za postavko iz rekapitulacije popisa del šteje ?cestna razsvetljava?, pa tega ni mogoče razlagati na način, kot si razlaga vlagatelj, da je mogoče samo to postavko šteti kot večjo postavko, na ravni katere mora biti izkazana istovrstnost del, in je zato treba šteti, da naročnikovi zahtevi po istovrstnosti ustrezajo kakršnakoli referenčna dela, ki jih je mogoče uvrstiti v to postavko (v kolikor dosegajo tudi vrednostni prag), ne glede na vrsto opravljenih del. Vlagatelj se pri svoji razlagi referenčnega pogoja sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-171/2013, v kateri se je tudi postavilo vprašanje razlage referenčnega pogoja, vendar ga je treba opozoriti, da gre za dve medsebojno neprimerljivi situaciji, zaradi različne vsebine referenčnih pogojev pri obeh javnih naročilih. Za razliko od razpisne dokumentacije, na katero se preko navajanja odločitve Državne revizijske komisije št. 018-171/2013 sklicuje vlagatelj, je naročnik pri javnem naročilu, ki je predmet tega spora, opredelil, da mora gospodarski subjekt za vsako večjo postavko, ki predstavlja specifično vrsto dela, ki ga prevzema, izkazati (po vsebini in vrednosti) ustrezno referenco.

Glede na to, da je mogoče ob vpogledu v razpisno dokumentacijo ugotoviti, da je naročnik v skupni rekapitulaciji naštel le bistvene skupine (cesta in krožno križišče, hodnik in avtobusna razsvetljava, cestna razsvetljava, ?) del, ki se bodo izvedla pri predmetnem javnem naročilu, medtem ko je vsebina del, ki so specifična in predstavljajo večje postavke razpisanih del, razvidna iz rekapitulacije pri skupini ?Cestna razsvetljava?, kjer je naročnik vsa razpisana dela (posamezne postavke z opisi del) zajel v treh področjih del (1. Gradbena dela in material, 2. Montažna dela in material, 3. Ostali stroški), je po oceni Državne revizijske komisije naročnikovo zahtevo po istovrstnosti del treba razlagati tako, kot jo razlaga naročnik, da se za istovrstna štejejo tista dela, ki pri cestni razsvetljavi ne zajemajo samo gradbenih, ampak tudi montažna dela in material. Strinjati se gre z naročnikom, da že delitev del znotraj rekapitulacije postavke ?Cestna razsvetljava? na večje skupine del kaže na to, da pri cestni razsvetljavi večjih postavk razpisanih del, ki predstavljajo specifična dela, ne predstavljajo samo gradbena dela (1. Gradbena dela in material), ampak tudi montažna dela (2. Montažna dela in material). Ker je njihova vsebina razvidna iz opisa posameznih postavk znotraj skupine 2. Montažna dela in material, je naročnik upravičeno pričakoval, da bodo ponudniki istovrstnost referenčnih del izkazovali tudi za tista dela iz posameznih postavk, ki so za cestno razsvetljavo specifična. Kot takšna pa so morali ponudniki, že upoštevaje naslov rekapitulacijske postavke (Cestna razsvetljava), kot tudi opis del, zajetih pod to postavko, po oceni Državne revizijske komisije nedvomno prepoznati in šteti tudi dobavo in montažo drogov razsvetljave, izdelanih iz pocinkanih cevi (opis postavke pod zap. št. 2.1) in dobavo in montažo svetilk za univerzalno direktno montažo na kandelaber, z belimi LED reflektorji, za enakomerno, asimetrično porazdelitev (opis postavke pod zap. št. 2.2).

Zato ni mogoče slediti vlagatelju, da razpisna dokumentacija ni ponujala razlage referenčnega pogoja na način, kot ga razlaga naročnik, niti ni mogoče sprejeti njegovih navedb, da je naročnik s tem, ko je v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo pojasnil, da bi moral vlagatelj v okviru referenčnih del izkazati izkušnje tudi za ta dela, navedel nove razloge za izločitev vlagateljeve ponudbe. Isti razlog (čeprav bolj splošno, a še vedno dovolj konkretno za ugotovitev pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe, opredeljen kot razlog neizvedbe ključnih postavk pri cestni razsvetljavi na državni cesti), je bil naveden že v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila, kjer je naročnik vlagatelja seznanil, da: ?[?] Iz primerjave opisov ključnih postavk iz popisa del in opisa referenčnih del [?] izhaja, da ponudnik [?] v referenčnih delih [?] ni izvajal cestne razsvetljave [?]?.

Kot naslednje je morala Državna revizijska komisija, upoštevajoč vlagateljeve revizijske navedbe, ugotoviti, ali je vlagatelj s predloženima referencama referenčno zahtevo v delu, ki se nanaša na istovrstnost del pri cestni razsvetljavi, izpolnil na način, kot je to od njega zahtevala razpisna dokumentacija: ali je pri referenčnih delih poleg gradbenih del izvajal tudi specifična montažna dela, kot so dobava in montaža drogov razsvetljave in dobava in montaža svetilk za univerzalno direktno montažo na kandelaber.

Državna revizijska komisija ob vpogledu v vlagateljevo ponudbo ugotavlja, da je vlagatelj izpolnjevanje referenčnega pogoja izkazoval z dvema referencama, za kateri je predložil izpolnjen obrazec Podatki o referenčnem delu:
1) referenca investitorja DARS d.d., Celje, za gradnjo ?Ureditev priključkov na AC A1 Šentilj ? Koper: Sklop 1: Rušenje cestninskih postaj Fram in Dramlje?. Iz opisa referenčnih del izhaja, da je vlagatelj opravljal naslednja dela: preddela, zemeljska dela, odvodnjavanje, voziščne konstrukcije, oprema ceste, instalacijska dela.
2) referenca investitorja CBE d.o.o., Ljubljana, za gradnjo ?Gradbena dela zunanje ureditve v objektu novega trgovskega centra BAUHAUS na Rudniku ? Ljubljana?. Iz opisa del izhaja, da je vlagatelj izvajal naslednja dela: cesta, parkirišča, izkopi, nasipi, asfalti, betonski robniki, tankoslojne označbe, SN priključni vod, kabelska kanalizacija, meteorna in fekalna kanalizacija, jaški in peskolovi, tlačni vod, AB greda, izvedba montažnega krožnega križišča.

Vlagatelj za referenco investitorja DARS d.d., Celje, v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik pri svoji odločitvi o izločitvi vlagateljeve ponudbe zaradi neizpolnjevanja referenčnega pogoja sploh ni upošteval, zaradi česar je preuranjeno zaključil, da vlagatelj referenčnega pogoja ni izpolnil. Po vlagateljevem prepričanju navedeno jasno izhaja iz dejstva, da ga naročnik v zvezi s to referenco ni pozval na pojasnila, zaradi česar ni mogel preveriti njene ustreznosti.

Dejstvo, da naročnik reference ni preveril preko vlagatelja, še ne more predstavljati utemeljenega razloga za sklep, da naročnik te reference sploh ni preverjal, saj si je naročnik v razpisni dokumentaciji pridržal pravico preveriti navedbe iz referenčnega potrdila, predloženega v ponudbi, tudi neposredno pri investitorju oziroma delodajalcu referenčnega dela. Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah zapisala, da dodatno preverjanje referenc na način, kot ga zasleduje vlagatelj, ni zakonska obveznost naročnika, saj ZJN-2 postopka pojasnjevanja več ne predvideva. Navedeno pa ne pomeni, da je takšno preverjanje prepovedano, če naročnik sam presodi, da je preverjanje potrebno (npr. zaradi nejasnosti referenc) in če so pri tem spoštovana temeljna načela zakona. Vlagatelj izhaja iz stališča, da bi naročnik v vsakem primeru moral preveriti njegovo referenco, kar pa glede na navedeno ne drži. Vlagatelj kot ponudnik je tisti, ki mora (v skladu s pogoji in navodili iz razpisne dokumentacije) že v ponudbi predložiti dokazila, iz katerih bo razvidno izpolnjevanje referenčnega pogoja, kar v konkretnem primeru pomeni takšen opis del, ki jih je izvajal pri referenčnem poslu, da bi naročnik že na podlagi ponudbe lahko sklepal, ali so ta dela po vsebini istovrstna z zahtevanimi deli pri predmetnem javnem naročilu. Opustitve te skrbnosti ne more prevaliti na naročnika z zahtevo, da bi moral naročnik, v kolikor referenčni pogoj v ponudbi ne bi bil vsebinsko izkazan, v vsakem primeru preveriti, ali je ponudnik poleg opisanih referenčnih del opravljal še kakšna druga, ki bi lahko zadostila zahtevanemu pogoju.

Kot gre razbrati iz naročnikovih navedb iz sklepa, s katerim je naročnik zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo, je naročnik preveril referenco investitorja DARS d.d., Celje na način, da je sam pridobil ponudbeni predračun in končno situacijo za izvedena dela in ugotovil, da so bila pri tem referenčnem delu poleg gradbenih del opravljena tudi montažna dela, ki pa po vsebini ne zajemajo bistvenih postavk v sklopu cestne razsvetljave, kot sta dobava in postavitev drogov razsvetljave in dobava in montaža svetilk.

V kolikor bi to držalo, vlagatelju te reference ne bi bilo mogoče priznati kot skladne z referenčno zahtevo iz razpisne dokumentacije, saj ne bi izkazovala, da je vlagatelj že opravljal dela, istovrstna tistim, ki so opisana v posameznih postavkah znotraj sklopa cestne razsvetljave in so zanjo specifična. Vendar Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da v celotni dokumentaciji, ki jo je v zvezi s predmetnim javnim naročilom odstopil naročnik, ni mogoče najti dokumentov, iz katerih bi izhajalo, da je naročnik dejansko opravil preverjanje reference investitorja DARS d.d., Celje na način, kot to opisuje naročnik, in da je njegova ugotovitev o tem, da ?instalacijska dela? iz podatkov za sporno referenčno delo, ki jih je v ponudbi navedel vlagatelj, ne zajemajo omenjenih specifičnih del pri cestni razsvetljavi, pravilna. Tudi Državna revizijska komisija (tako kot vlagatelj) med listinami naročnikove dokumentacije ni našla ponudbenega predračuna niti končne situacije za izvedena dela, ki naj bi naročniku služila kot podlaga za ugotovitev neustreznosti sporne reference, vendar je kljub temu v revizijskem postopku lahko preverila, ali je naročnikova odločitev o neustreznosti vlagateljeve reference pravilna. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je sporna referenca ustrezna in to dokazuje z istim dokumentom, na katerega se sklicuje naročnik: s končno situacijo za izvedena dela (končna situacija št. 016-2012, potrjena 10. 12. 2012 s strani investitorja DARS d.d.; v nadaljevanju: končna situacija DARS d.d.), poleg katere prilaga tudi razdelitveni končni obračun med partnerjema (ta kaže, kako sta si vlagatelj in njegov partner pri referenčnem poslu razdelila izvedbo posameznih del). Vlagatelj v zahtevku za revizijo s tabelaričnim prikazom podatkov glede primerjave opisa posameznih postavk za cestno razsvetljavo pri predmetnem javnem naročilu in opisom posameznih postavk, razvidnih iz končne situacije DARS d.d., dokazuje istovrstnost referenčnega dela. Vlagatelj v tabeli nazorno prikaže, katera montažna dela je opravljal pri referenčnem projektu in v katere postavke pri predmetnem javnem naročilu bi ta montažna dela lahko umestili, med njimi pa ni nobenega, ki bi vsebinsko ustrezal dobavi in postavitvi drogov razsvetljave in dobavi in montaži svetilk. Na podlagi navedenega gre tako ugotoviti, da vlagatelj ni uspel dokazati, da je naročnik ravnal nezakonito, ko je ugotovil, da vlagateljeva referenca investitorja DARS d.d., Celje za cestno razsvetljavo ne izkazuje istovrstnosti na način, kot je bila v razpisni dokumentaciji zahtevana pri referenčnem pogoju.

Državna revizijska komisija enako ugotavlja tudi za referenco investitorja CBE d.o.o., Ljubljana za gradnjo ?Gradbena dela zunanje ureditve v objektu novega trgovskega centra BAUHAUS na Rudniku ? Ljubljana?. Že iz opisa referenčnih del v obrazcu Podatki o referenčnem delu, ki ga je vlagatelj predložil v ponudbi, je razvidno, da je vlagatelj pri tem referenčnem delu izvajal samo gradbena dela, kar vlagatelj potrjuje tudi v zahtevku za revizijo, v katerem pojasni, da je: ?[?] na objektu Bauhaus izvedel vsa dela zunanje ureditve objekta Bauhaus, vključno z gradbenimi deli za javno razsvetljavo?. Tudi iz izvlečka iz ponudbe vlagatelja za referenčni projekt, ki ga je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo, so razvidna le gradbena dela za zunanjo javno razsvetljavo, ne pa tudi montažna dela, kar potrjuje naročnikovo odločitev, da vlagatelj s to referenco ni izkazal, da je v preteklosti že izvajal dela, povezana s cestno razsvetljavo, ki so istovrstna tistim, ki jih prevzema pri predmetnem javnem naročilu.

Ker vlagatelj v ponudbi za izkazovanje referenčnega pogoja iz točke 3.1.5 razpisne dokumentacije, razen dveh referenc, ki jih je v predmetnem sporu obravnavala Državna revizijska komisija, ni priložil, Državna revizijska komisija pa je ugotovila, da nobena od njiju ne izkazuje istovrstnosti že opravljenih del za postavko cestne razsvetljave na način, kot je bilo to zahtevano v razpisni dokumentaciji, Državna revizijska komisija zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati kršitev določb ZJN-2 in razpisne dokumentacije, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno zaradi neizpolnjevanja referenčnega pogoja.

Državna revizijska komisija ni obravnavala vlagateljevih navedb, podanih šele v opredelitvi do navedb naročnika z dne 1. 10. 2013, ki se nanašajo na zatrjevano neenakopravno obravnavo ponudnikov, saj so te z vidika pravočasnosti njihovega uveljavljanja (ob upoštevanju petega odstavka 29. člena ZPVPJN, ki določa, da vlagatelj v vlogi, s katero se opredeli do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku) prepozne. Vlagatelj sicer zatrjuje, da te kršitve ni mogel uveljavljati v zahtevku za revizijo, ker je naročnik šele v sklepu, s katerim je zavrnil njegov zahtevek za revizijo, podal novo razlago referenčnega pogoja, ki iz razpisne dokumentacije ni izhajala, čemur pa Državna revizijska komisija, glede na že prej razrešeno vprašanje o razlagi razpisne dokumentacije, v spornem delu ni mogla slediti. Vlagatelj je torej že ob vložitvi zahtevka za revizijo bil seznanjen z vsebino referenčnega pogoja, z vsebino ponudbe izbranega ponudnika, kot tudi z naročnikovim ravnanjem z obema ponudbama (kar je razvidno iz Zapisnika o vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika z dne 26. 8. 2013), zato bi moral revizijske navedbe, povezane z neenakopravno obravnavo ponudbe izbranega ponudnika, v primerjavi z njegovo ponudbo, navajati že v zahtevku za revizijo, česar pa ni storil.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagatelj ni uspel dokazati, da je naročnik ravnal nezakonito, ko je njegovo ponudbo izločil kot nepopolno, je njegov zahtevek za revizijo skladno s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 21. 10. 2013


Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije









Vročiti:

? Odvetnica Tanja Glušič, Kotnikova 5, Ljubljana
? Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana
? Mapri proasfalt d.o.o., Cesta dveh cesarjev 172, Ljubljana
? Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, Ljubljana

Vložiti:

? arhiv ? spis (tu)

Natisni stran