018-347/2013 Občina Izola

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek-Šinko kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Boruta Smrdela kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila ?Prevozi šoloobveznih otrok v Občini Izola za obdobje treh let? na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Arriva Dolenjska in Primorska, družba za prevoz potnikov d.o.o., Kolodvorska 11, 6000 Koper (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Izola, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola (v nadaljevanju: naročnik), dne 14.10.2013

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila ?Prevozi šoloobveznih otrok v Občini Izola za obdobje treh let?. Obvestilo o javnem naročilu za oddajo javnega naročila po odprtem postopku je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 4.7.2013 pod št. objave JN8271/2013. Naročnik je z dokumentom ?Obvestilo o oddaji javnega naročila? z dne 22.8.2013 obvestil oba sodelujoča ponudnika, da je kot najugodnejšo ponudbo izbral ponudbo ponudnika Avtobusni prevozi Rižana d.o.o., Bertoki, Arjol 1, 6000 Koper (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 4.9.2013 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka in bi zato naročnik moral preveriti ponudbo pri izbranem ponudniku. V kolikor izbrani ponudnik v medsebojnem posvetovanju ne bi uspel dokazati, da ne gre za neobičajno nizko ponudbo, bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti. Vlagatelj zatrjuje, da obstaja resen dvom o zmožnosti izbranega ponudnika, da opravi storitve, ki so predmet javnega naročila. S tem v zvezi vlagatelj zatrjuje, da v kalkulaciji določen strošek dela voznikov ne omogoča izplačila plače v višini minimalne plače, regresa in obveznosti za plačilo stroškov povezanih z delom (prehrana in prevoz na delo) ter da izbrani ponudnik zaposlenim ne bo mogel zagotoviti minimalnih socialnih pravic. Vlagatelj tudi dvomi, da bo izbrani ponudnik za doseganje varnosti zagotovil vzdrževanje vozil, saj je v kalkulaciji določil neobičajno nizke stroške vzdrževanja. Za potrditev svojih navedb je vlagatelj priložil izračun pooblaščene revizijske hiše KPMG.

Izbrani ponudnik se je dne 12.9.2013 pravočasno z vlogo izjasnil o zahtevku za revizijo ter revizijske navedbe označil kot neutemeljene. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da njegova kalkulacija temelji na izhodiščih, ki jih določa Ministrstvo za infrastrukturo in prostor za izvajanje GJS javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu, vezano na letno poročanje o fizičnih podatkih in stroških izvajanja koncesije. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da stroškovna cena, na katero se sklicuje KPMG, znaša 1,671 EUR/km, stroškovna cena, ki izhaja iz ponudbene kalkulacije, pa znaša 1,6524 EUR/km. Glede navedb o nezadostnem predvidenem strošku za plače voznikov, izbrani ponudnik pojasnjuje, da je v kalkulaciji naveden samo strošek dela, ki nastaja pri prevozu šolskih otrok, ne pa voznikove plače. Izbrani ponudnik nadalje pojasnjuje, da razpolaga z novimi in kvalitetnimi vozili, kar pomeni nižji strošek vzdrževanja voznega parka in višji strošek amortizacije.

Naročnik je s sklepom z dne 23.9.2013 zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo. Naročnik zatrjuje, da se mu ponudba izbranega ponudnika ni zdela nesorazmerno nizka. Po 49. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2) ni bil dolžan postopati, saj je prejel le dve ponudbi, poleg tega pa razlika v ponudbah ni bila večja kot 20%. Naročnik meni, da nizke cene niso prepovedane in da gre pri vprašanju ponudbene cene za eno od poslovnih odločitev na podjetniški ravni, v katero praviloma ni mogoče posegati oziroma je to mogoče le toliko, kolikor to izrecno dopuščajo zakoni. V nadaljevanju je naročnik povzel izjasnitev izbranega ponudnika in zaključil, da se ob izjasnitvi izbranega ponudnika razlogi in argumenti vlagatelja izkažejo toliko bolj za neutemeljene.

Vlagatelju je bila naročnikova odločitev o zavrnitvi zahtevka vročena, vlagatelj pa se do naročnikovih navedb ni opredelil.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 25.9.2013 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je dne 30.9.2013 vlagatelja na podlagi prve alinee tretjega odstavka 72. člena ZPVPJN pozvala na doplačilo takse v znesku 4.684,88 EUR. Vlagatelj je dne 4.10.2013 Državni revizijski komisiji posredoval dokazilo o plačilu takse.

Državna revizijska komisija je po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik zaradi neobičajno nizke ponudbe izbranega ponudnika, preveriti višino ponudbene cene izbranega ponudnika ter, v kolikor izbrani ponudnik ne bi uspel utemeljiti višine cene, takšno ponudbo izločiti.

Neobičajna nizka ponudba je ponudba, ki s svojo ceno ali načinom izvedbe bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse, ponudnik pa je s kalkulacijami, novo tehnološko rešitvijo in obrazložitvijo, ne more pojasniti (21. a točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Neobičajno nizka ponudba je v ZJN-2 urejena še v 49. členu. Če naročnik meni, da je pri določenem naročilu glede na njegove predhodno določene zahteve ponudba neobičajno nizka ali v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, mora naročnik preveriti, ali je neobičajno nizka. Naročnik mora preveriti, ali je ponudba neobičajno nizka tudi, če je vrednost ponudbe za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe, vendar le, če je prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe. Preden naročnik izloči neobičajno nizko ponudbo, mora od ponudnika pisno zahtevati podrobne podatke in utemeljitev o elementih ponudbe, za katere meni, da so odločilni za izpolnitev naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb.

Citirana določba določa postopek ravnanja naročnika z neobičajno nizko ponudbo. Namen določbe o postopku izločitve neobičajno nizke ponudbe je varstvo ponudnika, katerega ponudbo želi naročnik izločiti na temelju instituta neobičajno nizke ponudbe, saj naročnik take ponudbe ne sme samovoljno izločiti, temveč mora izvesti postopek preverjanja ponudb in od ponudnika zahtevati dodatno obrazložitev oz. argumentacijo v zvezi z njegovo ponudbo. Šele na podlagi preučitve obrazložitve ponudnika se lahko naročnik odloči, ali bo njegovo ponudbo izločil ali uvrstil v nadaljnji postopek pregledovanja in ocenjevanja ponudb.

Na podlagi 49. člena ZJN-2 morajo naročniki izvesti postopek preverjanja ponudb, ko zakon tako določa ali ko naročniki dvomijo o možnosti izpolnitve javnega naročila pod ponujenimi pogoji in želijo zato ponudbo izločiti iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila. Zakon predvideva za naročnika obligatoren postopek preverjanja ponudb, kadar so kumulativno izpolnjeni pogoji: naročnik je prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe, vrednost ponudbe je za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in vrednost ponudbe je za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe.

Iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 19.8.2013, ki se nahaja v spisovni dokumentaciji, izhaja, da je naročnik prejel dve pravočasni ponudbi, ponudbo izbranega ponudnika in ponudbo vlagatelja. Nadalje iz spisovne dokumentacije izhaja, da ponudbena cena vlagateljeve ponudbe znaša 537.081,08 EUR z DDV, medtem ko je ponudba izbranega ponudnika znašala 468.488,70 EUR z DDV. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da pogoji za obligatorno preverjanje ponudbe v konkretnem primeru niso podani. Naročnik je namreč prejel zgolj dve ponudbi in ne štirih ponudb, zato naročnik ni bil zavezan preverjati ali je izbrani ponudnik sposoben s ponujeno ceno izvesti konkretno javno naročilo.

Kot že navedeno, lahko naročnik preveri ponudbo tudi, kadar dvomi o možnosti izpolnitve javnega naročila pod ponujenimi pogoji. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz nobenega dela spisovne dokumentacije postopka oddaje javnega naročila ne izhaja naročnikova odločitev o tem, da je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka in da jo želi naročnik kot takšno izločiti. Nasprotno, iz spisovne dokumentacije (obvestilo o oddaji javnega naročila) je nedvomno razvidno, da želi naročnik ponudbo izbranega ponudnika sprejeti kot najugodnejšo ponudbo. Državna revizijska komisija je v svojih odločitvah (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-238/2011, 018-422/2011, 018-111/2013 itd.) že večkrat zapisala, da je odločitev o tem, ali bo pričel postopek ugotavljanja neobičajne nizke ponudbe, predmet naročnikove avtonomne presoje (seveda le tedaj, kadar niso izpolnjeni pogoji za obligatorno preverjanje), ki sodi v sfero njegove odgovornosti za lastno poslovanje. Ker takšne odločitve Državna revizijska komisija s svojo presojo ne more nadomestiti, so v obravnavanem primeru povsem irelevantne revizijske navedbe o nizki vrednosti posameznih postavk ponudbene cene in se posledično Državna revizijska komisija do njih ni opredeljevala.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel dokazati, da je naročniku v postopku oddaje javnega naročila mogoče očitati kršitev 49. člena ZJN-2, je Državna revizijska komisija na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, in sicer za vplačano takso. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 14.10.2013



Predsednica senata
Sonja Drozdek-Šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Arriva Dolenjska in Primorska, družba za prevoz potnikov, d.o.o., Kolodvorska 11, 6000 Koper
- Občina Izola, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola
- Avtobusni prevozi Rižana d.o.o., Bertoki, Arjol 1, 6000 Koper
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran